European Central Bank - eurosystem
Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Vprašajte nas

Želimo biti transparentni, dostopni in vsem razumljivi

Smo centralna banka za euroobmočje in služimo več kot 340 milijonom evropskih državljank in državljanov. Prizadevamo si, da bi cene ostale stabilne, in pomagamo zagotavljati varno poslovanje bank.

Bi radi izvedeli več o nas in našem delu ter kako to vpliva na vas? Za odgovore na najpogostejša vprašanja kliknite na katero od spodnjih tem ali pa skočite na dno strani in nam postavite svoje vprašanje!

O ECB

Kaj je ECB?

ECB oziroma Evropska centralna banka je centralna banka za euroobmočje in upravlja količino denarja, ki je v obtoku. Naš glavni cilj je, da cene ostajajo stabilne, kar dosegamo predvsem z uravnavanjem višine obrestnih mer.

Pristojni smo tudi za nadzor bank v okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN).

Pojasnjujemo: Kaj je centralna banka? ECB in Eurosistem v treh minutah EMN v treh minutah

Vodilna načela pri našem delu so transparentnost, neodvisnost in demokratična odgovornost.

Pojasnjujemo: Zakaj je ECB neodvisna? ECB pojasnjuje: Demokratična odgovornost
Ali ECB daje posojila neposredno posameznikom ali podjetjem?

ECB ni poslovna banka in zato ne izvaja bančnih storitev za prebivalstvo in podjetja. Ne kontaktiramo ljudi, da bi jim ponujali posojila ali varčevalne račune in nimamo strani za spletno bančništvo.

ECB prav tako:

  • ne sodeluje v denarnih nakazilih
  • ne pobira provizij za čezmejna nakazila
  • ne sprejema bančnih vlog od tretjih oseb
  • ne blokira sredstev in ne izdaja potrdil za sprostitev sredstev
Kateri jezik se govori v ECB?

V Evropski uniji je zdaj 24 uradnih jezikov in z nami lahko komunicirate v kateremkoli od njih. Katere jezike uporabljamo v komunikaciji z državljani, je odvisno od ciljnega občinstva in vsakokratnih okoliščin. ECB objavlja pravne akte v vseh uradnih jezikih EU, njen delovni jezik pa je angleščina.

Kdo ima v lasti ECB?

ECB imajo skupaj v lasti centralne banke vseh držav članic EU. Delež vsake države v kapitalu ECB ustreza njenemu številu prebivalcev in bruto domačemu proizvodu (BDP), ki imata enako utež. Države z eurom vplačajo več kapitala kot države EU, katerih valuta ni euro. Ti trije dejavniki skupaj oblikujejo t. i. kapitalski ključ, po katerem se določi znesek, ki ga vplača vsaka nacionalna centralna banka.

Pojasnjujemo: Kdo ima v lasti ECB?
Ali ECB ustvarja dobiček oziroma ima izgubo?

Enako kot katerakoli druga institucija lahko tudi ECB ustvari dobiček oziroma ima izgubo. Čisti dobiček ali izguba ECB se porazdeli med nacionalne centralne banke euroobmočja. Statut ESCB določa, da se do 20% dobička lahko obdrži kot rezerva, preostali dobiček pa se mora razdeliti med delničarke ECB sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži. Če ima ECB izgubo, se ta lahko pokrije iz splošnih rezerv, iz prihodkov danega leta ali iz zneskov, dodeljenih vsaki nacionalni centralni banki.

Pojasnjujemo: Ali ECB ustvarja dobiček?
Kakšne ukrepe je ECB sprejela v zvezi z vojno v Ukrajini?

Svet ECB je izrazil neomajno podporo ljudem v Ukrajini.

Izvajamo sankcije, ki so jih uvedle EU in evropske vlade, in smo pripravljeni sprejeti vsak ukrep, ki bo potreben, da zagotovimo cenovno in finančno stabilnost v euroobmočju.

Več:

Sporočilo za javnost z dne 25. februarja 2022. Več o ruski invaziji na Ukrajino Pogosta vprašanja o invaziji na Ukrajino in bančnem nadzoru v ECB

Denarna politika

Kaj je denarna politika ECB?

Denarna politika ECB obsega vse odločitve, s katerimi vplivamo na ceno denarja in dostop do denarja, da bi dosegali naš cilj cenovne stabilnosti. Naš glavni instrument za izvajanje denarne politike je sklop ključnih obrestnih mer ECB. Vsaka sprememba teh obrestnih mer vpliva – s časovnim zamikom več mesecev – na obrestne mere v celotnem gospodarstvu, zlasti na obrestne mere, po katerih poslovne banke posojajo denar posameznikom in podjetjem. Za doseganje našega glavnega cilja cenovne stabilnosti lahko po potrebi uporabljamo tudi druga orodja.

Nedavni sklepi o denarni politiki Naš cilj cenovne stabilnosti in pregled strategije Christine Lagarde: intervju za Redaktionsnetzwerk Deutschland
Zakaj je cenovna stabilnost tako pomembna?

Kot določa člen 127 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je poglavitni cilj ECB ohranjanje cenovne stabilnosti. Po mnenju Sveta ECB je mogoče cenovno stabilnost najbolje ohranjati tako, da vzdržujemo 2-odstotno inflacijo v srednjeročnem obdobju, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP).

Če so cene stabilne, lahko ljudje bolje načrtujejo nakupe, podjetja pa so pripravljena več investirati. Stabilne cene prispevajo tudi k ohranjanju zaupanja v našo valuto, saj stabilizirajo količino izdelkov in storitev, ki jih je mogoče kupiti z dano vsoto eurov.

Pojasnjujemo: Zakaj je pomembno, da so cene stabilne? Zakaj je naš cilj inflacija na ravni 2%?
Katero merilo se uporablja za ocenjevanje cenovne stabilnosti?

Menimo, da je harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP) ustrezno merilo za presojanje, ali dosegamo cilj cenovne stabilnosti.

Indeks HICP kaže inflacijo, merjeno s cenami življenjskih potrebščin, oziroma spremembe cen potrošniškega blaga in storitev, ki jih kupujejo gospodinjstva v euroobmočju.

HICP je »harmoniziran«, kar pomeni, da vse države članice EU uporabljajo enako metodologijo. Zato je podatke ene države mogoče primerjati s podatki vseh drugih držav.

HICP po usklajenih statističnih metodah skupaj pripravljajo Eurostat in nacionalni statistični uradi.

Zakaj je inflacija trenutno visoka?

Sedanja visoka inflacija je posledica treh glavnih dejavnikov. Prvič, višje cene energentov potiskajo inflacijo navzgor, saj so se nafta, plin in električna energija močno podražili. Drugič, povpraševanje narašča hitreje kot ponudba in podjetja ga težko zadovoljujejo, ker je pandemija prizadela dobavne verige, ki jih morajo zdaj ponovno vzpostaviti. Tretjič, na vrhuncu pandemije so bile cene izjemno nizke in če jih primerjamo z današnjimi višjimi cenami, se razlika zdi zelo velika.

Pojasnjujemo: Zakaj je inflacija trenutno tako visoka? Christine Lagarde: intervju za Redaktionsnetzwerk Deutschland Isabel Schnabel: intervju za Jung & Naiv (v nemščini)
Zakaj so obrestne mere nizke?

Če ECB pričakuje, da bo inflacija v srednjeročnem obdobju pod ciljno 2-odstotno vrednostjo, skuša s ključnimi obrestnimi merami in drugimi orodji spodbuditi gospodarstvo. Če ključne obrestne mere določi na nizki ravni, lahko banke dajejo poceni posojila, kar spodbuja naložbe in potrošnjo v gospodarstvu. Nizke obrestne mere krepijo tudi vrednost premoženja, kot so pokojnine in stanovanja, kar prav tako spodbuja potrošnjo. Vse to pomeni večjo gospodarsko aktivnost in hitrejšo rast, kar obenem zvišuje tudi inflacijo.

Pojasnjujemo: Zakaj so obrestne mere nizke?
Kaj je namen nakupov vrednostnih papirjev?

Kadar obstaja tveganje, da bo inflacija ostala nizka, centralna banka z nakupi vrednostnih papirjev kupuje instrumente, kot so državne ali podjetniške obveznice, da bi znižala obrestne mere za daljše ročnosti. To pomaga gospodarstvu, ker spodbuja potrošnjo in naložbe ter krepi cenovne pritiske, ki sčasoma potisnejo inflacijo navzgor proti ciljni ravni 2%.

Pojasnjujemo: Kako delujejo nakupi vrednostnih papirjev
Kakšna je nova strategija ECB glede denarne politike?

Našo novo strategijo denarne politike smo objavili 8. julija 2021. Od prejšnjega pregleda strategije v letu 2003 se je gospodarstvo v euroobmočju in po svetu močno spremenilo. Zaradi upada produktivnosti, spremenjenih demografskih razmer in posledic finančne krize zdaj naših ciljev ne moremo več dosegati samo s prilagajanjem ključnih obrestnih mer. Izvajanje denarne politike otežujejo tudi procesi, kot so globalizacija, digitalizacija, ogrožanje okoljske trajnosti in spremembe v finančnem sistemu.

Medtem ko je naš mandat določen s Pogodbama, pa lahko strategijo denarne politike oblikujemo sami. Ta strategija opisuje, kako nameravamo z ustreznim naborom instrumentov denarne politike dosegati naš primarni cilj – cenovno stabilnost v euroobmočju. Po novi strategiji ima ECB simetričen inflacijski cilj na ravni 2%, kar pomeni, da je inflacija, ki je nižja od ciljne, prav tako nezaželena kot inflacija, ki je previsoka.

Več o pregledu strategije
Imate še kako vprašanje o naši denarni politiki?

Bi radi izvedeli več o naših orodjih, ukrepih in sklepih o denarni politiki?

Več o denarni politiki

Bi radi izvedeli še več o glavnih elementih pregleda strategije?

Vprašanja in odgovori o pregledu strategije

Bančni nadzor

Kaj je bančni nadzor?

Cilj evropskega bančnega nadzora je zagotavljati varnost in trdnost evropskega bančnega sistema, izboljšati finančno povezanost in stabilnost ter skrbeti za enotno izvajanje bančnega nadzora.

ECB pojasnjuje: Evropski bančni nadzor
Kaj je EMN?

Enotni mehanizem nadzora (EMN) je sistem bančnega nadzora v Evropi. Sestavljajo ga nadzorno krilo ECB ter nacionalni nadzorni organi sodelujočih držav.

EMN v treh minutah
Ali je bančni nadzor v ECB pristojen za vprašanja varstva potrošnikov in pranja denarja?

Ne, za varstvo potrošnikov in boj proti pranju denarja so še naprej pristojni nacionalni organi. Če se želite pritožiti proti konkretni poslovni banki, se obrnite neposredno nanjo ali pa na pristojni organ v državi, v kateri živite.

Pristojni nacionalni organi Boj proti pranju denarja
Kaj lahko storim, če sumim, da je bila kršena zakonodaja EU?

Vse ljudi spodbujamo, da o sumih kršitve zakonodaje EU na področjih financ in bančništva poročajo neposredno nam preko naše platforme za žvižgače. ECB ščiti tako ljudi, ki prijavijo kršitev, kot tudi tiste, ki so kršitve obtoženi. Ustrezno varuje tudi vse osebne podatke.

Kako lahko zaprosim za informacije o nadzorovanih bankah?

Po našem mnenju je izjemno pomembno, da so informacije dostopne. Trudimo se, da bi bili čim bolj transparentni, vendar hkrati zagotavljamo tudi zaupnost informacij, ko gre za to, kako opravljamo naše naloge.

Informacije o nadzorovanih bankah so posebej zaščitene s številnimi zahtevami glede varovanja poslovne skrivnosti, kot je določeno v evropski zakonodaji (npr. v direktivi o kapitalskih zahtevah).

Dostop do dokumentov ECB ureja Sklep ECB/2004/3 z dne 4. marca 2004, z vsemi spremembami. V skladu z našo zavezo, da delujemo odprto in transparentno, smo vzpostavili javni register dokumentov, ki omogoča in podpira raziskave.

Javni register dokumentov
Katere banke nadzira ECB?

Banke, ki jih ECB nadzira neposredno, se imenujejo »pomembne institucije«, tiste, ki jih nadzira posredno, pa »manj pomembne institucije«.

Seznam subjektov, ki jih nadzira ECB
Kaj je SREP?

Nadzorniki ocenjujejo tveganja, s katerimi se spoprijemajo banke, in preverjajo, ali so jih zmožne obvladovati. Vse te dejavnosti skupaj se imenujejo »proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja« oziroma SREP. Njegov cilj je zagotoviti, da se profil tveganosti vseh bank ocenjuje na enak način, ter sprejeti nadzorniške ukrepe, ki so potrebni za vsako posamezno banko.

Več o procesu SREP na spletnem mestu bančnega nadzora
Kaj je stresni test?

S stresnimi testi nadzorniki ugotavljajo, kako uspešno bi banke prestale finančne ali ekonomske šoke. Rezultati testov jim pomagajo, da odkrijejo šibke točke v bankah in jih z njimi čimbolj zgodaj obravnavajo v okviru rednega nadzornega dialoga.

Več o stresnih testih na spletnem mestu bančnega nadzora
Vas zanima še kaj o bančnem nadzoru?

Euro in plačilni sistemi

Kakšne koristi imamo vsi mi, kot Evropejci, od eura?

Uvedba eura je izjemen dosežek, ki je zbližal Evropejce in jim bistveno olajšal potovanja, študij in delo v tujini. Maastrichtska pogodba predstavlja enega najpomembnejših mejnikov v procesu evropskega povezovanja in je med drugim utrla pot vzpostavitvi skupne valute.

Kakšne koristi je Evropejcem prinesel euro?
Kaj je digitalni euro?

ECB preučuje možnost uvedbe digitalnega eura. To bi bila elektronska oblika denarja, ki bi jo izdajal Eurosistem. Digitalni euro bi bil centralnobančni denar in zato brez tveganja. Trenutno je gotovina edini centralnobančni denar, ki se uporablja za plačila malih vrednosti. Digitalni euro bi bil dodaten način plačevanja v eurih, ki ne bi nadomestil gotovine, ampak bi jo dopolnjeval. Bil bi zamenljiv (v razmerju ena proti ena) v vse druge oblike eura, kot so denimo bankovci.

Več o digitalnem euru
Katere bi bile koristi digitalnega eura?

Digitalni euro bi združeval učinkovitost digitalnega plačilnega instrumenta in varnost centralnobančnega denarja. Evropski uniji bi pomagal, da ostane neodvisna od digitalnih plačilnih metod, ki se izdajajo in nadzirajo zunaj euroobmočja. Poleg tega bi zagotavljal finančno stabilnost in denarno suverenost ter pomagal ohranjati zaupanje v izvajanje plačil v digitalni dobi.

Zakaj digitalni euro ne bi bil kriptosredstvo ali stabilen kovanec?

Kriptosredstva se bistveno razlikujejo od centralnobančnega denarja: njihova cena izjemno močno niha, zato jih je težko uporabljati kot plačilno sredstvo ali kot obračunsko enoto. Nimajo nobene notranje vrednosti in ne podpira jih nobena javna institucija. Pomisleki so podobni kot pri stabilnih kovancih: njihova zanesljivost je v osnovi odvisna od subjekta, ki jih izdaja, in od premoženja, na katerem temeljijo. Odvisni so tudi od tega, ali bo izdajatelj izpolnil obljubo, da bo skozi čas ohranjal stabilno vrednost kovancev.

Nasprotno bi bil digitalni euro centralnobančni denar. To pomeni, da bi ga izdajala centralna banka in bi bil zasnovan tako, da bi zadovoljeval potrebe državljanov: poleg tega, da bi zagotavljal zasebnost, bi bil tudi netvegan.

Kakšen bi lahko bil digitalni euro?

Strokovnjaki Eurosistema so oblikovali več temeljnih zahtev, ki kažejo, kakšen bi lahko bil digitalni euro. Te zahteve so enostavna dostopnost, zanesljivo delovanje, varnost, učinkovitost, zasebnost in skladnost z zakonodajo. Digitalni euro bi bil zasnovan tako, da bi se lahko uporabljal tudi v obstoječih plačilnih storitvah, zato bi bilo mogoče z njim plačevati po vsej Evropi in pri tem uporabljati dodatne storitve.

Zakaj namerava ECB prenoviti videz eurskih bankovcev?

ECB in nacionalne centralne banke Eurosistema so odgovorne za to, da varujejo integriteto eurskih bankovcev in ohranjajo zaupanje javnosti vanje. Decembra 2021 je ECB začela proučevati novo temo in nove motive za eurske bankovce, da bi bili ti bližji evropskim državljanom ter da bi bankovci in njihovi zaščitni elementi vključevali najsodobnejšo tehnologijo, ki je trenutno na voljo.

Končna odločitev o proizvodnji in izdaji novih bankovcev ne bo sprejeta pred zaključkom postopka prenove v letu 2024.

Sporočilo za javnost o prenovi
Ali so bankovci za 500 € še vedno veljavni?

Bankovci za 500 € se ne izdajajo več. Vseeno ostajajo zakonito plačilno sredstvo, zato jih lahko še vedno uporabljate kot plačilno sredstvo in kot hranilec vrednosti.

Več o bankovcu za 500 €
Je dovoljeno uporabljati slike eurskih bankovcev?

Za neprofesionalne namene lahko slike eurskih bankovcev uporabljate brez našega predhodnega dovoljenja, če le spoštujete vsa obstoječa pravila (zlasti člen 2 Sklepa ECB/2013/10), ki zagotavljajo, da reprodukcij ni mogoče nikoli pomešati s pravimi bankovci, saj bi to škodovalo zaupanju v euro.

Če želite visokoločljive slike eurskih bankovcev uporabiti za profesionalne namene, nas morate kontaktirati na naslov Euro-Banknotes-Images@ecb.europa.eu, da bomo lahko preučili vaš primer. Če bo vaša prošnja odobrena, vam bomo poslali ustrezne elektronske slike.

Kaj je TARGET2?

TARGET2 je plačilni sistem, ki je v lasti in upravljanju ECB in nacionalnih centralnih bank. Je platforma, ki jo centralne in poslovne banke najpogosteje uporabljajo za plačila velikih vrednosti. ECB in nacionalne centralne banke ne morejo razkriti informacij o statusu posameznih bančnih nakazil, bodisi v euroobmočju ali na mednarodni ravni.

Več o sistemu TARGET2
Kaj je TIPS?

TIPS je storitev tržne infrastrukture, ki so jo ECB in nacionalne centralne banke vzpostavile leta 2018. Strankam ponudnikov plačilnih storitev omogoča, da lahko kadarkoli nakažejo sredstva, prenos pa se opravi v realnem času. Zahvaljujoč storitvi TIPS se takojšnja plačila zdaj lahko izvajajo hitro in varno.

Več o poravnavi takojšnjih plačil
Vas zanima še kaj o euru in naših plačilnih sistemih?

Kakšna je naša strategija glede gotovine? Zakaj je gotovina pomembna? Kako ljudje v euroobmočju najraje plačujejo?

Odgovore na ta vprašanja najdete tukaj

Zakaj so plačilni sistemi tako pomembni?

Razdelek o plačilih in trgih na našem spletnem mestu

Podnebne spremembe

Kako podnebne spremembe vplivajo na denarno politiko?

Pogostejše in intenzivnejše naravne nesreče negativno vplivajo na gospodarstvo in finančni sistem. Prizadenejo lahko gospodarsko rast, inflacijo in kanale, po katerih denarna politika dosega ljudi in podjetja. To ima posledice za stabilnost cen, ki je primarni mandat ECB. Zato smo problematiko podnebnih sprememb vključili v naš okvir denarne politike.

Kako upoštevamo podnebna vprašanja pri odločitvah o denarni politiki?
Kaj je center ECB za podnebne spremembe?

Center za podnebne spremembe povezuje strokovno znanje zaposlenih v ECB in oblikuje našo podnebno agendo v tesnem sodelovanju z različnimi poslovnimi področji, ki sestavljajo ECB. Njegove dejavnosti segajo od denarne politike do nadzora skrbnega in varnega poslovanja bank. Odločili smo se tudi, da del portfelja sredstev ECB vložimo v sklad eurskih zelenih obveznic, ki ga upravlja Banka za mednarodne poravnave.

Sporočilo za javnost o centru za podnebne spremembe
Kako namerava ECB »pozeleniti« svojo denarno politiko?

Na podlagi pregleda strategije je Svet ECB sprejel ambiciozen načrt za upoštevanje podnebnih sprememb pri našem delu.

Sporočilo za javnost o načrtu za vključitev problematike podnebnih sprememb v strategijo denarne politike
Ali ECB vlaga v zelene obveznice?

Trenutno ima ECB v portfelju približno petino primernih zelenih podjetniških obveznic. Te navadno izdajajo predvsem sektorji, kot so komunalne storitve, infrastruktura, promet in gradbeništvo. Podjetja v teh sektorjih izdajajo zelene obveznice, da bi financirale uvedbo učinkovitejših tehnologij, zmanjšale svoj ogljični odtis in preusmerile energetski portfelj k obnovljivim virom.

Čeprav centralne banke niso glavni akter v boju proti podnebnim spremembam, gre nedvomno za vprašanje, ki je povezano z našim primarnim mandatom cenovne stabilnosti in vpliva na našo strategijo denarne politike.

Bi radi izvedeli več o tem, kako ECB pristopa k vprašanju podnebnih sprememb?

Več o podnebnih spremembah in ECB
Zakaj so podnebne spremembe pomembne za banke?

Podnebna in okoljska tveganja so za banke vse pomembnejša. Oglejte si spodnji video o tem, kako ekstremni vremenski pojavi lahko vplivajo na banke in kaj lahko te storijo, da bi ohranile svojo pomembno vlogo posojilodajalcev, ter kako lahko prispevajo k prehodu v nizkoogljično gospodarstvo.

Video: Zakaj so podnebne spremembe za banke pomembne? Sporočilo za javnost: Bančni nadzor v ECB začenja podnebni stresni test 2022

Naš odziv na koronavirus

Kako se je ECB odzvala na izbruh pandemije koronavirusa (COVID-19)?

V letih 2020 in 2021 je ECB uvedla vrsto ukrepov na področjih denarne politike in bančnega nadzora, da bi ublažila posledice pandemije za gospodarstvo euroobmočja in pomagala vsem evropskim državljanom in državljankam.

Naš odziv na pandemijo

10. februarja 2022 smo napovedali konec zadnjih začasnih ukrepov pomoči, ki so bili še na voljo bankam.

Pogosta vprašanja o ukrepih, ki jih je v letih 2020 in 2021 sprejel bančni nadzor v ECB v zvezi s pandemijo.

Kaj je PEPP?

PEPP (Pandemic Emergency Purchase Programme) je program nakupa vrednostnih papirjev, ki smo ga uvedli marca 2020, da bi preprečili negativne posledice pandemije koronavirusa. Njegov cilj je bil pomagati državljanom, podjetjem in vladam pri dostopu do sredstev pod ugodnimi pogoji, s čimer smo pomagali gospodarstvu pri premagovanju izzivov, ki jih je prinesla pandemija.

Kaj je izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)? Sporočilo za javnost o programu PEPP
Kako ECB prispeva k dostopnosti posojil?

Bankam smo omogočali, da pridobijo dolgoročnejše financiranje, da so lažje kreditirale gospodinjstva in podjetja (vključno z malimi in srednje velikimi podjetji). Obrestna mera, ki smo jo zaračunavali za ta sredstva, je bila znižana, s čimer smo spodbujali banke, da povečajo obseg kreditiranja. Razširili smo tudi nabor premoženja, ki so ga banke lahko predložile kot zavarovanje (to deluje kot jamstvo, kadar si banke od nas izposodijo denar). Skupaj so ti ukrepi prispevali k temu, da so banke med pandemijo še naprej kreditirale gospodinjstva in podjetja.

Povej mi: Kaj je zavarovanje?
Kako ECB spremlja tveganja bank na področju informacijske tehnologije in kibernetske varnosti?

Število kibernetskih incidentov, o katerih so banke poročale ECB, se je med pandemijo povečalo, saj jih je bilo leta 2020 kar za 54% več kot leta 2019. Zaščita kritičnih storitev (npr. dostopa do finančnega sistema) pred napadi in izpadi je zato ključnega pomena. Da bi povečala trdnost in odpornost finančnega sektorja EU, ECB redno preverja, koliko so banke izpostavljene IT tveganjem in kako ta tveganja obvladujejo. V ta namen vzdržuje okvir za poročanje o kibernetskih incidentih, medtem ko skupne nadzorniške skupine natančno preučijo odgovore bank na redni letni vprašalnik o IT tveganjih.

Preberite naš članek: IT and cyber risk: a constant challenge
Ali banke smejo izplačati dividende?

Zaradi povečane sistemske negotovosti in gospodarskih težav, ki jih je povzročila pandemija, je ECB 27. marca 2020 bankam izjemoma priporočila, naj začasno ustavijo izplačila vseh denarnih dividend in odkupe lastnih delnic. Zadrževanje kapitala je bilo nujno, da se zagotovi preudarno načrtovanje kapitala in da banke lahko še naprej zagotavljajo podporo gospodarstvu. 

ECB je 23. julija 2021 sklenila, da priporočila o dividendah ne podaljša po septembru 2021.

Bodite pozorni

Zloraba imena in logotipa ECB

ECB ne opravlja storitev komercialnega bančništva. Našo identiteto goljufi včasih zlorabijo v povezavi z lažnimi finančnimi transakcijami in drugimi goljufivimi dejanji. Možno je tudi, da se izdajajo za naše uslužbence ali njihovo ime omenjajo v sistemih prevar, prav tako pa je mogoče zlorabiti naše ime in logotip.

Več o zlorabah imena ECB in o tem, kaj lahko storite sami

ECB ni pristojna za varstvo potrošnikov in boj proti pranju denarja

Naloge, kot so odnosi med bankami in njihovimi komitenti (varstvo potrošnikov) ter boj proti pranju denarja, ne spadajo v okvir naših nalog in ostajajo v pristojnosti nacionalnih nadzornih organov.

Več o preprečevanju pranja denarja

Kako nas lahko kontaktirate?

Vprašanja, pripombe ali predloge v zvezi z našimi nalogami in dejavnostmi nam lahko pošljete po elektronski ali navadni pošti v kateremkoli od 24 uradnih jezikov EU. Pokličete nas lahko tudi po telefonu od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 po srednjeevropskem času.

Vse strani v tem razdelku