Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Vprašajte nas

Želimo biti transparentni, dostopni in vsem razumljivi

Smo centralna banka za euroobmočje in služimo več kot 340 milijonom Evropejcev. Prizadevamo si, da bi cene ostale stabilne, in pomagamo zagotavljati varno poslovanje bank.

Vas zanima, katere odločitve sprejemamo v ECB in kako te vplivajo na vaše življenje? Poglejte spodaj ali pa nas vprašajte! V letu 2020 smo odgovorili na več kot 16.000 vprašanj z vsega sveta.

O ECB

Kaj je ECB?

Evropska centralna banka (ECB) je centralna banka za euro. Upravlja količino denarja, ki je v obtoku v euroobmočju. Naš glavni cilj je ohranjati stabilne cene, glavno orodje za to pa je uravnavanje višine obrestnih mer.

Pojasnjujemo: Kaj je centralna banka? ECB in Eurosistem razložena v treh minutah

Pristojni smo tudi za nadzor bank v okviru enotnega mehanizma nadzora.

Temeljna načela, ki nas usmerjajo pri delu, so transparentnost, neodvisnost in odgovornost.

Pojasnjujemo: Zakaj je ECB neodvisna?
Ali ECB daje posojila? Ali lahko pri ECB odprem bančni račun?

Ne, ECB ne izvaja komercialnih bančnih storitev za fizične ali pravne osebe. Ne kontaktiramo ljudi, da bi jim ponujali komercialne bančne storitve, in nimamo spletne strani za izvajanje storitev spletnega bančništva.

ECB prav tako ne opravlja naslednjih dejavnosti:

  • ne sodeluje v denarnih nakazilih
  • ne pobira provizij za čezmejna nakazila
  • ne sprejema bančnih vlog od tretjih oseb
  • ne blokira sredstev in ne izdaja potrdil za sprostitev sredstev
Kateri jezik se govori v ECB?

V Evropski uniji je trenutno 24 uradnih jezikov in z nami lahko komunicirate v kateremkoli od njih. Katere jezike uporabljamo v komunikaciji z državljani, je odvisno od ciljnega občinstva in okoliščin.

ECB objavlja pravne akte v vseh uradnih jezikih.

Naš delovni jezik je angleščina.

Kdo je lastnik ECB?

ECB imajo skupaj v lasti centralne banke vseh držav članic EU. Delež vsake države v kapitalu ECB ustreza njenemu prebivalstvu in bruto domačemu proizvodu (BDP), ki imata enako utež. Države, ki uporabljajo euro, plačajo več kot države EU, ki ga ne. Ti trije dejavniki oblikujejo t. i. kapitalski ključ, po katerem se določi znesek, ki ga vplača vsaka nacionalna centralna banka.

Pojasnjujemo: Kdo ima v lasti ECB?
Ali ECB ustvarja dobiček? Ali pa morda izgubo?

ECB pripravlja izkaz poslovnega izida kot vsaka druga banka. Čisti dobiček oziroma izguba ECB se porazdeli med nacionalne centralne banke euroobmočja. Statut ESCB določa, da se do 20% dobička lahko obdrži kot rezerva, preostali dobiček pa se razdeli med delničarke ECB sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži. Če ima ECB izgubo, se ta lahko pokrije iz splošnih rezerv, iz prihodkov danega leta ali iz zneskov, dodeljenih vsaki nacionalni centralni banki.

Pojasnjujemo: Ali ECB ustvarja dobiček?

Denarna politika

Kaj je denarna politika ECB?

Denarna politika ECB se nanaša na vse odločitve, s katerimi vplivamo na stroške denarja in na dostop do denarja z namenom, da izpolnimo cilj glede stabilnosti cen. Primarni instrument denarne politike je sklop ključnih obrestnih mer ECB. Vsaka sprememba teh obrestnih mer vpliva na obrestne mere v celotnem gospodarstvu, zlasti na obrestne mere, po katerih poslovne banke posojajo denar posameznikom in podjetjem. Za doseganje našega glavnega cilja – ohranjanje cenovne stabilnosti – lahko po potrebi uporabljamo tudi druga orodja.

Nedavni sklepi o denarni politiki
Zakaj je cenovna stabilnost tako pomembna?

Kot določa člen 127 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je cenovna stabilnost poglavitni cilj ECB. Po mnenju Sveta ECB je mogoče cenovno stabilnost najbolje ohranjati tako, da stremimo k 2-odstotni inflaciji v srednjeročnem obdobju, merjeni s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP). Če so cene stabilne, lahko posamezniki lažje načrtujejo izdatke, podjetja pa so pripravljena več investirati. Stabilne cene prispevajo tudi k ohranjanju zaupanja v našo valuto, saj stabilizirajo količino izdelkov in storitev, ki jih je mogoče kupiti z danim zneskom eurov.

Pojasnjujemo: Zakaj je pomembno, da so cene stabilne?
Zakaj so obrestne mere nizke?

Če se pričakuje, da bo inflacija v srednjeročnem obdobju pod ciljno 2-odstotno vrednostjo, skuša ECB s ključnimi obrestnimi merami in drugimi orodji spodbuditi gospodarstvo. Če določi nizke obrestne mere, lahko banke dajejo poceni posojila, kar spodbuja naložbe in potrošnjo v gospodarstvu. Nizke obrestne mere krepijo tudi vrednost premoženja, kot so pokojnine in stanovanja, kar po drugi strani spodbudi potrošnjo. Vse to pomeni večjo aktivnost in hitrejšo gospodarsko rast, kar spodbudi tudi rast inflacije.

Pojasnjujemo: Zakaj so obrestne mere nizke?
Kaj je namen nakupov vrednostnih papirjev? In kako delujejo?

Centralne banke kupujejo vrednostne papirje, kot so državne in podjetniške obveznice, s ciljem, da znižajo dolgoročne obrestne mere. To pomaga gospodarstvu, saj se okrepijo potrošnja in naložbe ter nazadnje povečajo cenovni pritiski, s čimer inflacija doseže 2-odstotni cilj. Gre za ukrep denarne politike, ki se uporablja predvsem takrat, ko so ključne obrestne mere zelo nizke.

Pojasnjujemo: Kako delujejo nakupi vrednostnih papirjev
Kaj je nova strategija denarne politike ECB?

Nova strategija denarne politike ECB je bila objavljena 8. julija 2021. Od prejšnjega pregleda strategije v letu 2003 je gospodarstvo v euroobmočju in po svetu doživelo korenite spremembe. Zaradi posledic zmanjšane produktivnosti, spremenjene demografske strukture in zapuščine finančne krize se je zmanjšal manevrski prostor, da naš cilj dosežemo samo z uravnavanjem ključnih obrestnih mer. Izvajanje denarne politike otežujejo tudi globalizacija, digitalizacija, grožnje okoljski trajnosti in spremembe v finančnem sistemu.

Medtem ko je naš mandat določen s Pogodbama, pa lahko strategijo denarne politike oblikujemo sami. Ta strategija določa, kako bomo z ustreznim naborom instrumentov denarne politike dosegli naš primarni cilj – cenovno stabilnost v euroobmočju. Z novo strategijo si je ECB zadala simetričen 2-odstotni inflacijski cilj, kar pomeni, da je nižja inflacija od ciljne enako nezaželena kot previsoka inflacija.

Več o pregledu strategije
Vas zanima še kaj o naši denarni politiki?

Bi radi izvedeli več o naših orodjih, ukrepih in odločitvah o denarni politiki?

Več o denarni politiki

Bi radi izvedeli več o glavnih elementih pregleda strategije?

Vprašanja in odgovori o pregledu strategije

Bančni nadzor

Kaj je bančni nadzor?

Namen evropskega bančnega nadzora je zagotavljati varnost in trdnost evropskega bančnega sistema, izboljšati finančno integracijo in stabilnost ter skrbeti za enotno izvajanje bančnega nadzora.

ECB pojasnjuje: Evropski bančni nadzor
Kaj je EMN?

Enotni mehanizem nadzora (EMN) je sistem bančnega nadzora v Evropi. Sestavljajo ga ECB in nacionalni nadzorni organi sodelujočih držav.

Enotni mehanizem nadzora pojasnjen v treh minutah
Ali je bančni nadzor v ECB pristojen za vprašanja varstva potrošnikov in pranja denarja?

Ne, varstvo potrošnikov in preprečevanje pranja denarja ne spadata med pristojnosti ECB in ostajata v domeni nacionalnih nadzornih organov. Če se želite pritožiti proti posamezni poslovni banki, se obrnite neposredno nanjo ali pa na ustrezen organ v državi, v kateri živite.

Pristojni nacionalni organi O preprečevanju pranja denarja
Kaj lahko storim, če sumim, da je bila kršena zakonodaja EU?

Ljudi spodbujamo, da o sumih kršitve relevantne zakonodaje EU poročajo neposredno nam preko platforme za žvižgače. ECB varuje osebne podatke in zagotavlja ustrezno zaščito tako oseb, ki so prijavile kršitev, kot tudi oseb, ki so obtožene.

Kako lahko zaprosim za informacije o nadzorovanih bankah?

Omogočanje dostopa do informacij je za nas v ECB izjemnega pomena. Prizadevamo si, da bi bili čim bolj transparentni, hkrati pa varovali zaupnost zadev, povezanih s tem, kako opravljamo naše naloge.

Informacije o nadzorovanih bankah so posebej zaščitene s številnimi zahtevami glede varovanja poslovne skrivnosti, kot je določeno v evropski zakonodaji (npr. v direktivi o kapitalskih zahtevah).

Dostop do dokumentov ECB ureja Sklep ECB/2004/3 z dne 4. marca 2004, z vsemi spremembami. V skladu z našo zavezo, da delujemo odprto in transparentno, ter v prizadevanjih, da omogočamo in podpiramo raziskave, smo vzpostavili Javni register dokumentov.

Javni register dokumentov
Katere banke nadzira ECB?
Vas zanima še kaj o bančnem nadzoru?

Euro in plačilni sistemi

Kakšne koristi imamo mi, kot Evropejci, od eura?

Uvedba eura je izjemen dosežek, ki je Evropejcem omogočil, da lažje in varneje potujejo, študirajo in delajo v tujini. Maastrichtska pogodba predstavlja enega najpomembnejših mejnikov v procesu evropskega povezovanja in je med drugim utrla pot vzpostavitvi skupne valute.

Kakšne koristi je Evropejcem prinesel euro?
Kaj je digitalni euro?

Digitalni euro bi bil še vedno euro: enako kot bankovci, le v digitalni obliki. Bil bi elektronska oblika denarja, ki ga izdaja Eurosistem (ECB in nacionalne centralne banke euroobmočja) in je dostopen vsem državljanom in podjetjem.

Digitalni euro bi bil hiter, enostaven in varen instrument za opravljanje vsakodnevnih plačil. Podpiral bi digitalizacijo evropskega gospodarstva in aktivno spodbujal inovacije na področju plačil malih vrednosti. Preučujemo koristi in tveganja, da bi euro še naprej dobro služil Evropejcem.

Več o digitalnem euru
Katere so prednosti digitalnega eura?

Digitalni euro bi združeval učinkovitost digitalnega plačilnega instrumenta in varnost centralne banke. Evropski uniji bi pomagal, da ostane neodvisna od digitalnih plačilnih metod, ki se izdajajo in nadzirajo zunaj euroobmočja. Poleg tega bi zagotavljal finančno stabilnost in denarno suverenost ter pomagal ohranjati zaupanje v izvajanje plačil v digitalni dobi.

Ali bo ECB prenehala izdajati gotovino?

Digitalni euro ne bi zamenjal gotovine, ampak bi jo dopolnjeval. Nacionalne centralne banke bodo skupaj z ECB še naprej zagotavljale, da bodo imeli državljani povsod v euroobmočju dostop do eurske gotovine. Digitalni euro bi ljudem dajal dodatno izbiro, kako želijo plačati, in jim olajševal plačevanje, s čimer bi prispeval k finančni vključenosti.

Kakšen bi lahko bil digitalni euro?

Strokovnjaki Eurosistema so opredelili več temeljnih pogojev, kot so preprosta dostopnost, robustnost, varnost, učinkovitost, zasebnost in skladnost z zakonodajo. Na podlagi teh pogojev bomo določili, kakšen bi lahko bil digitalni euro. Zasnovan bi bil tako, da bi se lahko uporabljal tudi v zasebnih plačilnih rešitvah, zato bi omogočal plačevanje po vsej Evropi in podpiral dodatne storitve.

Ali so bankovci za 500 € še vedno veljavni?

Bankovci za 500 € ostajajo zakonito plačilno sredstvo, zato jih lahko še vedno uporabljate kot plačilno sredstvo in kot hranilec vrednosti.

Več o bankovcu za 500 €
Je dovoljeno uporabljati slike eurskih bankovcev?

Za neprofesionalne namene lahko slike eurskih bankovcev uporabljate brez našega predhodnega dovoljenja, če spoštujete obstoječa pravila (zlasti člen 2 Sklepa ECB/2013/10), ki zagotavljajo, da reprodukcij ni mogoče nikoli pomešati s pravimi bankovci, saj bi to škodovalo zaupanju v euro.

Če želite visokoločljive slike eurskih bankovcev uporabiti za profesionalne namene, nas morate kontaktirati na naslov Euro-Banknotes-Images@ecb.europa.eu, da bomo lahko ocenili vaš primer. Če bo odobren, vam bomo poslali elektronske slike.

Kaj je TARGET2?

TARGET2 je plačilni sistem, ki je v lasti in upravljanju ECB in nacionalnih centralnih bank. Je platforma, ki jo tako centralne kot tudi poslovne banke najpogosteje uporabljajo za plačila velikih vrednosti.

Več o tem plačilnem sistemu
Kaj je TIPS?

TIPS je nova storitev v okviru tržne infrastrukture, ki so jo uvedle ECB in nacionalne centralne banke. Ponudnikom omogoča, da svojim strankam ponudijo prenose sredstev v realnem času 24 ur na dan. Zahvaljujoč storitvi TIPS se takojšnja plačila zdaj lahko izvajajo hitro in varno.

Več o poravnavi takojšnjih plačil
Vas zanima še kaj o euru in naših plačilnih sistemih?

Kakšna je naša strategija glede gotovine? Zakaj je gotovina pomembna? Kako ljudje v euroobmočju najraje plačujejo?

Odgovore na ta vprašanja najdete tukaj

Zakaj so plačilni sistemi tako pomembni?

Obiščite naše spletne strani o plačilih in trgih

Podnebne spremembe

Kako podnebne spremembe vplivajo na denarno politiko?

Pogostejše in intenzivnejše naravne nesreče negativno vplivajo na gospodarstvo in finančni sistem. Prizadenejo lahko gospodarsko rast, inflacijo in način, kako denarna politika dosega ljudi in podjetja. To ima posledice za stabilnost cen, ki je glavni mandat ECB. Zato smo problematiko podnebnih sprememb vključili v okvir denarne politike.

Kako upoštevamo podnebna vprašanja pri odločitvah o denarni politiki?
Kaj je center za podnebne spremembe?

ECB je nedavno ustanovila center za podnebne spremembe, ki bo združeval interno strokovno znanje in usmerjal naša podnebna prizadevanja v tesnem sodelovanju z drugimi poslovnimi področji. Deloval bo na številnih področjih od denarne politike do bančnega nadzora. Odločili smo se tudi, da del portfelja sredstev ECB vložimo v sklad eurskih zelenih obveznic pri Banki za mednarodne poravnave.

Sporočilo za javnost o centru za podnebne spremembe
Kakšen je načrt za okolju prijaznejšo denarno politiko?

Na podlagi pregleda strategije je Svet ECB sprejel ambiciozen načrt za vključitev problematike podnebnih sprememb v naše delo.

Sporočilo za javnost o akcijskem načrtu za vključitev problematike podnebnih sprememb v strategijo denarne politike
Ali ECB vlaga v zelene obveznice?

Trenutno ima ECB v portfelju približno petino primernih zelenih podjetniških obveznic. Zelene obveznice navadno izdajajo predvsem sektorji, kot so komunalne storitve, infrastruktura, promet in gradbeništvo. Podjetja v teh sektorjih izdajajo t. i. zelene obveznice, da bi financirala uvedbo učinkovitejših tehnologij, zmanjšala svoj ogljični odtis in povečala delež obnovljivih virov v svojem energetskem portfelju.

Čeprav centralne banke niso glavni akter v boju proti podnebnim spremembam, gre nedvomno za vprašanje, ki je povezano z našim primarnim mandatom cenovne stabilnosti in vpliva na strategijo denarne politike. Bi radi izvedeli več o razmerju med podnebnimi spremembami in ECB?

Več o podnebnih spremembah in ECB

Naš odziv na koronavirus

Kaj dela ECB med pandemijo koronavirusa?

V ECB smo na področju denarne politike in bančnega nadzora sprejeli vrsto ukrepov, da bi ublažili posledice pandemije koronavirusa v gospodarstvu euroobmočja in pomagali vsem državljanom in državljankam v Evropi.

Naš odziv na pandemijo Več o naših ukrepih v zvezi s koronavirusom
Kaj je PEPP?

PEPP (Pandemic Emergency Purchase Programme) je program nakupa vrednostnih papirjev, ki se je začel izvajati marca 2020, da bi se preprečili negativni učinki pandemije koronavirusa na gospodarstvo v euroobmočju. Cilj programa je pomagati državljanom, podjetjem in vladam, da po ugodnih pogojih pridejo do sredstev, ki jih potrebujejo. Tako se lahko gospodarstvo bolje spoprime z izzivi, ki jih predstavlja pandemija.

Sporočilo za javnost o programu PEPP Več o programu PEPP
Kako ECB prispeva k dostopnosti posojil?

Bankam ponujamo dolgoročnejše financiranje, da bi spodbudili kreditiranje gospodinjstev in podjetij, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji. Obrestna mera za ta sredstva je bila znižana, kar spodbuja banke k temu, da povečajo odobravanje posojil. Razširili smo tudi nabor premoženja, ki ga banke lahko predložijo kot zavarovanje, ki predstavlja garancijo, kadar si banke denar izposojajo od ECB. Skupaj so ti ukrepi pomagali ohranjati bančno kreditiranje gospodinjstev in podjetij med pandemijo.

Povej mi: Kaj je zavarovanje?
Ali banke smejo izplačati dividende?

ECB je 27.  marca 2020 priporočila bankam, naj zaradi izjemnih in težkih razmer začasno ustavijo vse denarne dividende in odkupe lastnih delnic. Splošni cilj je bil zagotoviti, da so banke sposobne prenesti izgube in še naprej dajati posojila za podporo gospodarstvu.

To priporočilo je bilo decembra 2020 revidirano in preoblikovano v poziv k skrajni previdnosti.

Dne 23. julija 2021 smo objavili odločitev, da priporočila o dividendah po septembru 2021 ne bomo podaljšali.

Bodite pozorni

Ime in logotip ECB sta lahko zlorabljena

ECB ne opravlja storitev komercialnega bančništva. Našo identiteto goljufi včasih zlorabijo v povezavi z lažnimi finančnimi transakcijami in drugimi goljufivimi dejanji. Včasih se izdajajo tudi za naše uslužbence ali njihovo ime omenjajo v sistemih prevar, prav tako pa je mogoče zlorabiti naše ime in logotip.

Več o zlorabah imena ECB in o tem, kaj lahko storite sami

ECB ni pristojna za varstvo potrošnikov in boj proti pranju denarja

Naloge, kot so odnosi med bankami in njihovimi strankami (varstvo potrošnikov) ter boj proti pranju denarja, ne spadajo v okvir naših nalog in ostajajo v pristojnosti nacionalnih nadzornih organov.

Več o preprečevanju pranja denarja

Kako nas lahko kontaktirate?

Vprašanja, pripombe ali predloge v zvezi z našimi nalogami in dejavnostmi nam lahko pošljete po elektronski ali navadni pošti v kateremkoli od 24 uradnih jezikov EU. Pokličete nas lahko tudi po telefonu od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 po srednjeevropskem času.

Vse strani v tem razdelku