European Central Bank - eurosystem
Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Vprašajte nas

Želimo biti transparentni, dostopni in vsem razumljivi

Smo centralna banka za euroobmočje in izvajamo naše naloge za okrog 350 milijonov evropskih državljank in državljanov. Prizadevamo si, da bi cene ostale stabilne, in zagotavljamo varno poslovanje bank.

Bi radi izvedeli več o tem, kdo smo, kaj delamo in kako s svojim delom vplivamo na vaše življenje? Kliknite na katero od spodnjih tem, kjer boste našli odgovore na najpogostejša vprašanja, ali pa skočite na dno strani in nam postavite svoje vprašanje!

Želimo biti transparentni, dostopni in vsem razumljivi

O ECB

Kaj je ECB?

Evropska centralna banka (ECB) je centralna banka za euroobmočje. Natančno spremlja količino in obtok eurskih bankovcev in kovancev. Naš glavni cilj je, da cene ostajajo stabilne, kar dosegamo predvsem z uravnavanjem višine obrestnih mer.

Pristojni smo tudi za nadzor bank v okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN).

Pojasnjujemo: Kaj je centralna banka? ECB in Eurosistem v treh minutah Enotni mehanizem nadzora v treh minutah

Vodilna načela pri našem delu so transparentnost, neodvisnost in demokratična odgovornost.

Pojasnjujemo: Zakaj je ECB neodvisna? ECB pojasnjuje: demokratična odgovornost
Kateri jezik se govori v ECB?

V Evropski uniji je trenutno 24 uradnih jezikov in z nami lahko komunicirate v kateremkoli od njih. Katere jezike uporabljamo v komunikaciji z državljani, je odvisno od ciljnega občinstva in vsakokratnih okoliščin. ECB objavlja pravne akte v vseh uradnih jezikih EU, njen delovni jezik pa je angleščina.

Kdo ima v lasti ECB?

ECB imajo skupaj v lasti centralne banke vseh držav članic EU. Delež vsake države v kapitalu ECB je povezan s številom prebivalcev in bruto domačim proizvodom (BDP), ki imata enako utež. Države z eurom vplačajo več kapitala kot države EU, katerih valuta ni euro. Ti dejavniki skupaj določajo t. i. kapitalski ključ, po katerem se določi znesek, ki ga vplača vsaka nacionalna centralna banka.

Pojasnjujemo: Kdo ima v lasti ECB?
Ali ECB ustvarja dobiček oziroma ima izgubo?

Enako kot katerakoli druga institucija lahko tudi ECB ustvari dobiček oziroma ima izgubo. Čisti dobiček ali izguba ECB se porazdeli med nacionalne centralne banke v euroobmočju. Statut ESCB določa, da se do 20% dobička lahko obdrži kot rezerva, preostali dobiček pa se mora razdeliti med delničarke ECB sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži. Če ima ECB izgubo, se ta lahko pokrije iz splošnih rezerv, iz prihodkov danega leta ali iz zneskov, dodeljenih vsaki nacionalni centralni banki.

Pojasnjujemo: Ali ECB ustvarja dobiček?
Kakšne ukrepe je ECB sprejela v zvezi z vojno v Ukrajini?

Svet ECB je izrazil neomajno podporo ljudem v Ukrajini.

Izvajamo sankcije, ki so jih uvedle EU in evropske vlade, in smo pripravljeni sprejeti vsak ukrep, ki bo potreben, da zagotovimo cenovno in finančno stabilnost v euroobmočju.

Več:

Sporočilo za javnost z dne 25. februarja 2022 Več o ruski invaziji na Ukrajino Pogosta vprašanja o invaziji na Ukrajino in bančnem nadzoru

Denarna politika

Kaj je denarna politika ECB?

Denarna politika ECB obsega vse ukrepe, s katerimi vplivamo na ceno denarja in dostop do denarja s ciljem, da ohranimo cenovno stabilnost. Primarni instrument denarne politike je sklop ključnih obrestnih mer ECB. Vsaka sprememba teh obrestnih mer vpliva – s časovnim zamikom več mesecev – na obrestne mere v celotnem gospodarstvu, med drugim na obrestne mere, po katerih poslovne banke posojajo denar posameznikom in podjetjem. Za doseganje našega glavnega cilja – ohranjanje cenovne stabilnosti – lahko po potrebi uporabljamo tudi druga orodja.

Nedavni sklepi o denarni politiki Ciljna raven cenovne stabilnosti in pregled strategije Kaj je denarna politika?
Zakaj je cenovna stabilnost tako pomembna?

Kot določa člen 127 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je poglavitni cilj ECB ohranjanje cenovne stabilnosti. Po mnenju Sveta ECB je mogoče cenovno stabilnost najbolje ohranjati tako, da stremimo k 2-odstotni inflaciji v srednjeročnem obdobju, merjeni s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP).

Stabilne cene spodbujajo podjetja k naložbam, posameznikom pa omogočajo boljše načrtovanje potrošnje. Prispevajo tudi k ohranjanju zaupanja v našo valuto, saj stabilizirajo količino izdelkov in storitev, ki jih je mogoče kupiti z danim zneskom eurov.

Pojasnjujemo: Zakaj je pomembno, da so cene stabilne? Zakaj je naš cilj inflacija na ravni 2%?
S katerim merilom se ocenjuje cenovna stabilnost?

Za učinkovito ohranjanje cenovne stabilnosti potrebujemo zanesljivo merilo inflacije. V ta namen spremljamo cene več sto stvari, ki jih ljudje običajno kupujejo, kot so hrana, oblačila ali avtomobili, in storitev, kot so mobilna telefonija, vozovnice za vlak in najemnine. Vse to skupaj nam daje predstavo o tem, koliko se cene v gospodarstvu na splošno spreminjajo.

Takšno širšo sliko nam daje harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP), ki je po našem mnenju najprimernejše merilo pri ocenjevanju, kako dosegamo cilj glede stabilnosti cen. Indeks HICP kaže inflacijo, merjeno s cenami življenjskih potrebščin, torej spremembe cen potrošniških izdelkov in storitev, ki jih kupujejo gospodinjstva v euroobmočju.

Indeks je »harmoniziran«, kar pomeni, da vse države članice EU uporabljajo enako metodologijo. Zato je podatke ene države mogoče primerjati s podatki vseh drugih držav.

HICP po usklajenih statističnih metodah skupaj pripravljajo Eurostat in nacionalni statistični uradi. 

Merjenje inflacije in pregled strategije
Zakaj je inflacija trenutno visoka?

Inflacija se je v zadnjih mesecih znižala, vendar je še vedno previsoka. K znižanju inflacije je prispevala umiritev cen energentov, potem ko so se po ruski invaziji na Ukrajino zvišale na zelo visoke ravni. Toda cene hrane in storitev še vedno hitro naraščajo. Cenovni pritiski v številnih sektorjih ostajajo veliki zaradi zapoznelih posledic nedavnega skokovitega porasta cen energije in drugih vhodnih stroškov. K rasti cen izdelkov in storitev prispevajo tudi povpraševanje, ki je bilo med pandemijo zavrto, zapozneli učinki ozkih grl v dobavnih verigah ter naraščanje profitnih marž in plač.

Kaj pomeni visoka inflacija in kako se z njo spopadamo?
Zakaj zvišujemo obrestne mere?

Smo centralna banka za euro in naš mandat je ohranjati cenovno stabilnost. Kadar se cene zvišujejo prehitro – torej kadar je inflacija previsoka – zviševanje ključnih obrestnih mer ECB prispeva k temu, da se inflacija spet zniža na 2-odstotno ciljno raven v srednjeročnem obdobju.

Pozorno spremljamo tudi inflacijska pričakovanja – inflacija trenutno obremenjuje ljudi, mnogi pa so zaskrbljeni, da bo inflacija vztrajna. Z zvišanjem obrestnih mer signaliziramo, da ne bomo dopustili, da bo inflacija ostala nad 2%, s čimer lahko obvladujemo tudi inflacijska pričakovanja.

Zvišali smo obrestne mere. Kaj to pomeni za vas?
Kaj je namen nakupov vrednostnih papirjev?

Kadar obstaja tveganje, da bo inflacija ostala nizka, lahko centralne banke kupujejo vrednostne papirje, kot so državne ali podjetniške obveznice, da bi znižale obrestne mere daljših ročnosti. Nakupi vrednostnih papirjev pomagajo gospodarstvu, ker spodbujajo potrošnjo in naložbe ter krepijo cenovne pritiske, ki sčasoma potisnejo inflacijo navzgor proti ciljni 2-odstotni ravni.

Ker se je inflacija zvišala, ECB od julija 2022 dalje ne izvaja več neto nakupov in je sklenila, da bo z julijem 2023 zaključila tudi ponovno investiranje v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev.  

Pojasnjujemo: Kako deluje kvantitativno rahljanje? Pojasnjujemo: Kako deluje program nakupa vrednostnih papirjev, ki ga izvaja ECB
Kakšna je nova strategija ECB glede denarne politike?

Novo strategijo denarne politike smo objavili 8. julija 2021. Od prejšnjega pregleda strategije v letu 2003 je gospodarstvo v euroobmočju in po svetu doživelo korenite spremembe. Zaradi upada produktivnosti, spremenjenih demografskih razmer in posledic finančne krize naših ciljev ne moremo več dosegati samo s prilagajanjem ključnih obrestnih mer. Izvajanje denarne politike otežujejo tudi globalizacija, digitalizacija, grožnje okoljski trajnostnosti in spremembe v finančnem sistemu.

Medtem ko je naš mandat določen s Pogodbama, pa lahko strategijo denarne politike oblikujemo sami. Ta strategija opisuje, kako nameravamo z ustreznim naborom instrumentov denarne politike dosegati primarni cilj – cenovno stabilnost v euroobmočju. Po novi strategiji ima ECB simetričen inflacijski cilj na ravni 2%, kar pomeni, da je inflacija, ki je nižja od ciljne, enako nezaželena kot inflacija, ki je previsoka.

Več o pregledu strategije
Imate še kako vprašanje o denarni politiki?

Bi radi izvedeli več o naših orodjih, ukrepih in sklepih o denarni politiki?

Več o denarni politiki Pojasnjevalni članki: denarna politika

Bi radi izvedeli več o glavnih elementih pregleda strategije?

Vprašanja in odgovori o pregledu strategije

Bančni nadzor

Kaj je bančni nadzor?

Cilj evropskega bančnega nadzora je zagotavljati varnost in trdnost evropskega bančnega sistema, izboljšati finančno integracijo in stabilnost ter zagotavljati enotno izvajanje bančnega nadzora.

ECB pojasnjuje: evropski bančni nadzor
Kaj je enotni mehanizem nadzora?

Enotni mehanizem nadzora (EMN) je sistem bančnega nadzora v Evropi. Sestavljajo ga nadzorno krilo ECB ter nacionalni nadzorni organi sodelujočih držav.

Enotni mehanizem nadzora v treh minutah
Kaj lahko storim, če sumim, da je bila kršena zakonodaja EU?

Vse ljudi spodbujamo, da o sumih kršitve zakonodaje EU na področjih financ in bančništva poročajo neposredno nam preko platforme za žvižgače. ECB ščiti tako ljudi, ki prijavijo kršitev, kot tudi tiste, ki so kršitve obtoženi. Ustrezno varuje tudi vse osebne podatke.

Kako lahko zaprosim za informacije o nadzorovanih bankah?

Po našem mnenju je izjemno pomembno, da so informacije dostopne. Trudimo se, da bi bili čim bolj transparentni, vendar hkrati zagotavljamo tudi zaupnost informacij, ko gre za to, kako opravljamo naše naloge.

Informacije o nadzorovanih bankah so posebej zaščitene s številnimi zahtevami glede varovanja poslovne skrivnosti, kot je določeno v evropski zakonodaji (npr. v direktivi o kapitalskih zahtevah).

Dostop do dokumentov ECB ureja Sklep ECB/2004/3 z dne 4. marca 2004, z vsemi spremembami. V skladu z našo zavezo, da delujemo odprto in transparentno, smo vzpostavili javni register dokumentov, ki omogoča in podpira raziskave.

Javni register dokumentov
Katere banke nadzira ECB?

Banke, ki jih ECB nadzira neposredno, se imenujejo »pomembne institucije«, tiste, ki jih nadzira posredno, pa »manj pomembne institucije«.

Seznam subjektov, ki jih nadzira ECB
Kaj je SREP?

Nadzorniki ocenjujejo tveganja, s katerimi se spoprijemajo banke, in preverjajo, ali so jih zmožne obvladovati. To se imenuje »proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja« oziroma SREP. Njegov namen je zagotoviti, da se profil tveganosti vseh bank ocenjuje dosledno ter da se sprejemajo potrebni nadzorniški ukrepi.

Več o procesu SREP
Kaj je stresni test?

S stresnimi testi nadzorniki ugotavljajo, kako uspešno bi banke prestale finančne ali ekonomske šoke. Rezultati testov jim pomagajo, da odkrijejo šibke točke v bankah in jih čimbolj zgodaj obravnavajo v okviru rednega nadzornega dialoga.

Več o stresnih testih
Kako ECB spremlja IT in kibernetska tveganja v bankah?

Z nedavnimi epizodami med pandemijo in rusko invazijo na Ukrajino se je okrepil pomen zaščite kritičnih storitev pred napadi in izpadi. ECB preverja izpostavljenost bank IT tveganjem in ocenjuje njihove zmogljivosti za upravljanje tveganj, da bi okrepila finančni sektor v EU in povečala njegovo digitalno odpornost. To poteka prek okvira ECB za poročanje o kibernetskih incidentih in z ocenjevanjem odgovorov bank v letnem vprašalniku o IT tveganjih. ECB bo leta 2024 izvedla tudi tematski stresni test o kibernetski odpornosti, ki bo testiral, kako so se banke sposobne odzivati na uspešne kibernetske napade in po njih okrevati.

Članek: IT in kibernetska tveganja: konstanten izziv IT in kibernetska tveganja: glavne ugotovitve
Kako ECB kaznuje nepravilno ravnanje nadzorovane banke?

ECB lahko naloži sankcije, tj. denarne kazni, pomembnim bankam, ki kršijo neposredno veljavno zakonodajo EU oziroma sklepe in uredbe ECB. Pri kršitvah nacionalne zakonodaje, s katero se izvajajo direktive EU, pri kršitvah s strani fizičnih oseb ali kadar je treba naložiti nedenarno kazen, lahko ECB od pristojnega nacionalnega organa zahteva, da sproži ustrezen postopek. Pristojni nacionalni organ vodi postopek in kazen določi v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

Kazni, ki jih ECB naloži v okviru svojih nadzorniških nalog, so objavljene na spletnem mestu ECB:

Nadzorniške sankcije Več o sankcijah
Vas zanima še kaj o bančnem nadzoru?

Euro in plačilni sistemi

Kakšne koristi nam kot Evropejcem prinaša euro?

Uvedba eura je izjemen dosežek, ki je združil Evropejce in jim omogočil, da lažje in varneje potujejo, študirajo in delajo v tujini. Maastrichtska pogodba predstavlja enega najpomembnejših mejnikov v procesu evropskega povezovanja in je med drugim utrla pot vzpostavitvi skupne valute.

Kakšne koristi je Evropejcem prinesel euro?
Kaj je digitalni euro?

ECB preučuje možnost uvedbe digitalnega eura. To bi bila elektronska oblika denarja, ki bi jo izdajal Eurosistem. Digitalni euro bi bil centralnobančni denar in zato brez tveganja. Trenutno je gotovina edini centralnobančni denar, ki se uporablja za plačila malih vrednosti. Digitalni euro bi bil dodaten način plačevanja v eurih, ki ne bi nadomestil gotovine, ampak bi jo dopolnjeval. Bil bi zamenljiv (v razmerju ena proti ena) v vse druge oblike eura, kot so denimo bankovci.

Več o digitalnem euru
Katere bi bile koristi digitalnega eura?

Digitalni euro bi združeval učinkovitost digitalnega plačilnega instrumenta in varnost centralnobančnega denarja. Evropski uniji bi omogočil, da ostane neodvisna od digitalnih plačilnih metod, ki se izdajajo in nadzirajo zunaj euroobmočja. Poleg tega bi zagotavljal finančno stabilnost in denarno suverenost ter pomagal ohranjati zaupanje v izvajanje plačil v digitalni dobi.

Zakaj digitalni euro ne bi bil kriptosredstvo ali stabilen kovanec?

Kriptosredstva se bistveno razlikujejo od centralnobančnega denarja: njihova cena izjemno močno niha, zato jih je težko uporabljati kot plačilno sredstvo ali kot obračunsko enoto. Nimajo nobene notranje vrednosti in ne podpira jih nobena javna institucija. Pomisleki so podobni tudi pri stabilnih kovancih: njihova zanesljivost je v osnovi odvisna od subjekta, ki jih izdaja, in od premoženja, na katerem temeljijo. Odvisni so tudi od tega, ali bo izdajatelj izpolnil obljubo, da bo skozi čas ohranjal stabilno vrednost kovancev. Nasprotno bi bil digitalni euro centralnobančni denar. To pomeni, da bi ga izdajala centralna banka in bi bil zasnovan tako, da bi zadovoljeval potrebe državljanov: poleg tega, da bi zagotavljal zasebnost, bi bil tudi netvegan.

Kakšen bi lahko bil digitalni euro?

Strokovnjaki Eurosistema so oblikovali več temeljnih pogojev, ki kažejo, kakšen bi lahko bil digitalni euro. Ti pogoji so enostavna dostopnost, zanesljivost, varnost, učinkovitost, zasebnost in skladnost z zakonodajo. Digitalni euro bi bil zasnovan tako, da bi se lahko uporabljal tudi v obstoječih plačilnih storitvah, zato bi spodbujal zagotavljanje vseevropskih plačil in drugih storitev potrošnikom.

Kako bo ECB zagotovila zasebnost podatkov o uporabnikih digitalnega eura?

Eurosistem nima interesa, da bi od individualnih uporabnikov zbiral podatke o plačilih, sledil njihovim plačilnim navadam ali te podatke delil z vladnimi službami ali drugimi javnimi institucijami.

Ko bi uporabniki prvič dostopali do storitev v digitalnih eurih, bi se verjetno morali identificirati, vendar bi bilo mogoče pri plačilih še vedno zagotoviti visoko raven zasebnosti.

Zakaj namerava ECB prenoviti videz eurskih bankovcev?

Eurski bankovci so otipljiv in viden simbol evropske enotnosti. Naša dolžnost je skrbeti za to, da gredo v korak s časom. Kot sestavni del rednega razvoja bankovcev je 20 let po uvedbi prvih eurskih bankovcev zdaj prišel čas, da prenovimo njihovo oblikovno podobo.

Decembra 2021 je ECB začela zbirati ideje za temo novih bankovcev kot prvi korak v smeri preoblikovanja eurskih bankovcev, da bi bili ti bližje Evropejcem ter da bi bili novi bankovci in njihovi zaščitni elementi izdelani z najboljšo in najbolj trajnostno tehnologijo, ki je trenutno na voljo.

Proces preoblikovanja je sestavljen iz dveh zaporednih faz: izbora nove teme in razvoja novih motivov. V celotnem procesu sodeluje tudi širša javnost, pri čemer javne ankete izvajata tako ECB kot tudi ločeno raziskovalno podjetje.

Trenutno se pričakuje, da bo Svet ECB o novi oblikovni podobi eurskih bankovcev odločal leta 2026.

Več o preoblikovanju bankovcev
Ali so bankovci za 500 € še vedno veljavni?

Bankovci za 500 € se ne izdajajo več. Vseeno ostajajo zakonito plačilno sredstvo, zato jih lahko še vedno uporabljate kot plačilno sredstvo in kot hranilec vrednosti.

Več o bankovcu za 500 €
Je dovoljeno uporabljati slike eurskih bankovcev?

Za neprofesionalne namene lahko slike eurskih bankovcev uporabljate brez našega predhodnega dovoljenja, če spoštujete vsa obstoječa pravila (zlasti člen 2 Sklepa ECB/2013/10), ki zagotavljajo, da reprodukcij ni mogoče nikoli pomešati s pravimi bankovci, saj bi to škodovalo zaupanju v euro.

Če želite visokoločljive slike eurskih bankovcev uporabiti za profesionalne namene, nas morate kontaktirati na naslov Euro-Banknotes-Images@ecb.europa.eu, da bomo lahko preučili vaš primer. Če bo vaša prošnja odobrena, vam bomo poslali ustrezne elektronske slike.

Kaj so storitve v sistemu TARGET?

Storitve v sistemu TARGET so številne storitve, ki jih razvija in upravlja Eurosistem. Omogočajo prost pretok denarja, vrednostnih papirjev in finančnega premoženja za zavarovanje terjatev po Evropi.

Med storitve na področju finančne infrastrukture sodijo sistem T2 (za poravnavo plačil velikih vrednosti), sistem T2S (za poravnavo vrednostnih papirjev), storitev TIPS (za poravnavo takojšnjih plačil malih vrednosti) in sistem ECMS (za upravljanje finančnega premoženja, zastavljenega kot zavarovanje). Vse te storitve izvajajo poravnavo v centralnobančnem denarju. T2 je platforma, ki jo centralne in poslovne banke najpogosteje uporabljajo za plačila velikih vrednosti.

Naj vas opozorimo, da ECB in nacionalne centralne banke ne morejo razkriti informacij o statusu posameznih bančnih nakazil, bodisi v euroobmočju ali na mednarodni ravni. 

Več o storitvah v sistemu TARGET
Kaj je TIPS?

TIPS je storitev v sistemu TARGET, ki so jo ECB in nacionalne centralne banke vzpostavile leta 2018. Ponudnikom plačilnih storitev omogoča, da svojim strankam neprekinjeno ponujajo prenos sredstev v realnem času. Zahvaljujoč storitvi TIPS se takojšnja plačila zdaj lahko izvajajo hitro in varno.

Več o storitvi TIPS
Vas zanima še kaj o euru in plačilnih sistemih?

Kakšna je naša strategija glede gotovine? Zakaj je gotovina pomembna? Kako ljudje v euroobmočju najraje plačujejo?

Odgovore na ta vprašanja najdete tukaj

Zakaj so plačilni sistemi tako pomembni?

Razdelek o plačilih in trgih na našem spletnem mestu

Podnebne spremembe

Zakaj so podnebne spremembe pomembna tema za ECB?

V ECB nam je zelo pomembno, da v okviru svojega mandata prispevamo k obvladovanju podnebnih tveganj. Podnebne spremembe so pomembna tema, saj vplivajo na gospodarstvo, kar po drugi strani vpliva na naš cilj, da ohranjamo cene stabilne. Vplivajo tudi na to, kako nadziramo banke in kako upravljamo lastno izpostavljenost podnebnim tveganjem.

Zakaj so podnebne spremembe pomembna tema za ECB?
Kako ECB sodeluje v boju proti podnebnim spremembam?

Informacije o tem, kako se ECB loteva problematike podnebnih sprememb, redno objavljamo na naših spletnih straneh:

Podnebne spremembe in ECB Podnebne spremembe in bančni nadzor Varstvo okolja v ECB

Naš odziv na koronavirus

Kako se je ECB odzvala na izbruh pandemije koronavirusa (COVID-19)?

V letih 2020 in 2021 je ECB uvedla vrsto ukrepov na področju denarne politike in bančnega nadzora, da bi ublažila posledice pandemije za gospodarstvo v euroobmočju in pomagala vsem evropskim državljanom in državljankam.

Naš odziv na pandemijo

Pogosta vprašanja o ukrepih, ki jih je v letih 2020 in 2021 sprejel bančni nadzor v ECB v zvezi s pandemijo.

Eden od ukrepov denarne politike je bil izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), ki se je začel izvajati marca 2020. Cilj programa je bil pomagati državljanom, podjetjem in vladam pri dostopu do potrebnih sredstev pod ugodnimi pogoji, s čimer smo pomagali gospodarstvu pri premagovanju izzivov, ki jih je prinesla pandemija.

Pojasnjujemo: Kaj je izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)? Sporočilo za javnost o programu PEPP

ECB je 10. februarja 2022 napovedala konec zadnjih začasnih razbremenitvenih ukrepov, ki so bili še na voljo bankam.

Česa ne delamo

Ali ECB daje posojila neposredno posameznikom ali podjetjem?

Ne, ECB ni poslovna banka in zato ne izvaja bančnih storitev za prebivalstvo in podjetja. Ne ponujamo posojil ali varčevalnih računov in nimamo strani za spletno bančništvo.

Ali je bančni nadzor v ECB pristojen za vprašanja varstva potrošnikov in pranja denarja?

Ne, varstvo potrošnikov in boj proti pranju denarja nista v pristojnosti ECB. Za ta vprašanja so še naprej odgovorni pristojni nacionalni organi. Če imate pritožbo proti svoji banki, se obrnite neposredno nanjo ali na pristojen organ v državi, v kateri živite.

Več o preprečevanju pranja denarja

Prevare in goljufije

Zloraba imena in logotipa ECB

ECB ne opravlja storitev komercialnega bančništva. Našo identiteto goljufi včasih zlorabijo v povezavi z lažnimi finančnimi transakcijami in drugimi goljufivimi dejanji. Možno je tudi, da se izdajajo za naše uslužbence ali njihovo ime omenjajo v prevarah, prav tako pa je mogoče zlorabiti naše ime in logotip.

Več o zlorabah imena ECB in o tem, kaj lahko storite sami

Kako nas lahko kontaktirate?

Vprašanja, pripombe ali predloge v zvezi z našimi nalogami in dejavnostmi nam lahko pošljete v kateremkoli od 24 uradnih jezikov EU. (Spodnji obrazec je trenutno na voljo samo v angleščini. Kmalu bo pripravljen tudi prevod v druge jezike.) Pokličete nas lahko tudi po telefonu od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 po srednjeevropskem času.

Vse strani v tem razdelku