Upravljanje ECB

Struktura upravljanja ECB poleg organov odločanja vključuje tudi Revizijski odbor ter več plasti zunanjih in notranjih kontrol.

Revizijski odbor

Revizijski odbor na visoki ravni k učinkovitosti upravljanja ECB in Eurosistema prispeva s tem, da Svetu ECB pomaga pri izvajanju njegovih pristojnosti na naslednjih področjih:

  1. celovitost in zanesljivost finančnih informacij,
  2. pregled nad notranjimi kontrolami,
  3. spoštovanje zakonov, predpisov in kodeksov ravnanja,
  4. izvajanje nalog revidiranja.

Te naloge so opredeljene v mandatu Revizijskega odbora.
Predsednik odbora je Erkki Liikanen, ostali štirje člani pa so Vítor Constâncio, Ewald Nowotny, Hans Tietmeyer in Jean-Claude Trichet.

Odbor notranjih revizorjev

Delovanje Odbora notranjih revizorjev ureja Pravilnik Eurosistema/ESCB in enotnega mehanizma nadzora (EMN) o revidiranju ( ENGLISH ). K doseganju ciljev Eurosistema/ESCB in EMN prispeva tako, da daje neodvisna, objektivna zagotovila in nudi svetovalne storitve, katerih cilj je nadgraditi ter izboljšati izvajanje nalog in dejavnosti Eurosistema/ESCB in EMN.

Odbor poroča organom odločanja ECB in je odgovoren za pripravo in izvajanje načrta revidiranja Eurosistema/ESCB in EMN. Poleg tega oblikuje skupne standarde za revizijske dejavnosti v Eurosistemu/ESCB in EMN.

Plasti zunanjih kontrol

Statut ESCB določa dve plasti:

  • zunanje revizorje in
  • Evropsko računsko sodišče.

Zunanji revizorji revidirajo letne računovodske izkaze ECB (člen 27.1 Statuta ESCB). Evropsko računsko sodišče preverja učinkovitost upravljanja ECB (člen 27.2).

Dobre prakse za izbiro in mandat zunanjih revizorjev v skladu s členom 27.1 Statuta ESCB/ECB, kot jih je odobril Svet ECB, 14. junij 2012, ENGLISH

Revizijska poročila zunanjih revizorjev so objavljena v okviru letnega poročila ECB.

Poročila Evropskega računskega sodišča in odgovori ECB so na voljo v naslednjih dokumentih:

Plasti notranjih kontrol

Notranja revizija

Direktorat Notranja revizija je odgovoren neposredno Izvršilnemu odboru. Njegova pooblastila so določena v Pravilniku ECB o revidiranju, ki ga je odobril Izvršilni odbor.

Pravilnik temelji na mednarodnih strokovnih standardih, zlasti na standardih Inštituta notranjih revizorjev (IIA).

Struktura notranjih kontrol

Za nadzor upravljanja s tveganji v ECB je na najvišji ravni odgovoren Izvršilni odbor.

Poleg tega je vzpostavljena struktura notranjih kontrol, ki temelji na triplastnem funkcionalnem pristopu. Ta narekuje, da je vsaka organizacijska enota (odsek, oddelek, direktorat ali generalni direktorat) v prvi vrsti sama odgovorna za upravljanje svojih tveganj kot tudi za uspešnost in učinkovitost svojega delovanja.

Drugo plast tvorijo področja ECB, kot so upravljanje z operativnim tveganjem, upravljanje s finančnimi tveganji ter Služba za skladnost s predpisi in upravljanje. Njihova glavna naloga je, da spodbujajo in podpirajo sistem zavor in ravnovesij v organizaciji.

Tretjo plast predstavlja poslovno področje ECB Notranja revizija. Ta zagotavlja neodvisne in objektivne svetovalne storitve, ki hkrati prispevajo k dejavnostim ECB in povečujejo njihovo kakovost. Kot je opisano zgoraj, te tri plasti notranjih kontrol dodatno krepi tudi Revizijski odbor ECB.

Okvir poklicne etike

Kot institucija Evropske unije opravlja ECB naloge, ki so v javnemu interesu. Njen okvir poklicne etike zato določa etična pravila, usmeritve in načela, ki zagotavljajo najvišjo raven poštenosti, usposobljenosti, učinkovitosti in preglednosti pri opravljanju nalog. Spoštovanje teh načel je temelj verodostojnosti ECB in bistveni pogoj za zaupanje evropskih državljanov v dobro upravljanje ECB.

Okvir poklicne etike za zaposlene v ECB, ki je sestavni del Pravil za zaposlene, je bil spremenjen 3. decembra 2014, po vzpostavitvi enotnega mehanizma nadzora (EMN). Prenovljeni okvir je začel veljati 1. januarja 2015, ko je bil vzpostavljen tudi Kodeks ravnanja za člane Nadzornega odbora ECB.

Načela, ki so določena v okviru poklicne etike za zaposlene, morajo spoštovati tudi člani Izvršilnega odbora ECB. Slednje poleg tega zavezuje še Dopolnilni kodeks meril poklicne etike za člane Izvršilnega odbora.

Člani Sveta ECB morajo ravnati v skladu s posebnim kodeksom ravnanja, ki določa njihovo odgovornost, da varujejo integriteto in ugled Eurosistema in ECB ter zagotavljajo uspešno izvajanje njunih dejavnosti.

Več podrobnosti je v dokumentih:

Izvajanje okvira poklicne etike

Po ustanovitvi EMN so vprašanja upravljanja in vodenja postala za ECB še posebej pomembna. Za pravilno in dosledno izvajanje veljavnega okvira poklicne etike ter za boljše upravljanje in vodenje je Svet ECB 17. decembra 2014 ustanovil Odbor za poklicno etiko. Ta je prevzel pristojnosti, ki so bile dodeljene svetovalcu za poklicno etiko v skladu s Kodeksom ravnanja za člane Sveta ECB ter pooblaščencu za poklicno etiko v skladu z Dopolnilnim kodeksom meril poklicne etike za člane Izvršilnega odbora ECB.

Glavna naloga Odbora za poklicno etiko je svetovati članom organov, ki sodelujejo pri odločanju, o etičnih vprašanjih, ki jih sprožijo posamezni zaposleni.

Sklep ECB (ECB/2014/59) o vzpostavitvi Odbora za poklicno etiko in sprejetju njegovega Poslovnika

V skladu z zavezo ECB, da deluje pošteno in izpolnjuje najvišje etične standarde, je Izvršilni odbor ustanovil tudi Službo za skladnost s predpisi in upravljanje. Ta je začela delovati ob istem času, ko so v veljavo stopila prenovljena Pravila za zaposlene v ECB. Opravlja vlogo, ki jo je v odnosu do zaposlenih prej imel pooblaščenec za poklicno etiko.

Služba predstavlja ključno neodvisno kontrolno funkcijo, ki okvir upravljanja ECB krepi tako, da Izvršilnemu odboru pomaga varovati integriteto in ugled ECB, spodbuja zaposlene, da pri svojem delu spoštujejo etične standarde, povečuje demokratično odgovornost ECB in izboljšuje preglednost njenega delovanja.

Proračunski organ

Vlogo proračunskega organa v ECB opravlja Svet ECB. Ta na podlagi predloga, ki ga pripravi Izvršilni odbor, sprejme proračun ECB. Pri vseh proračunskih vprašanjih mu svetuje in pomaga Odbor za proračun.

Uradna oseba za varstvo podatkov

Uradno osebo za varstvo podatkov je Izvršilni odbor imenoval na podlagi Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta. Imenovanje je začelo veljati 1. januarja 2002.

Preprečevanje goljufij v ECB in pravila za izvajanje preiskav urada OLAF

Ukrepi EU

Evropski parlament in Svet EU sta leta 1999 sprejela Uredbo (ES) št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Namen »uredbe OLAF« je okrepiti boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodujejo finančnim interesom Evropskih skupnosti. Uredba v prvi vrsti zagotavlja zakonsko podlago za notranje preiskave sumov goljufij, ki jih v ustanovah, organih, službah in agencijah EU izvaja OLAF.

Ukrepi ECB

Sklep ECB o pravilih za izvajanje preiskav urada OLAF – Svet ECB je 3. junija 2004 sprejel Sklep (ECB/2004/11) o pogojih za preiskave Evropskega urada za boj proti goljufijam v Evropski centralni banki v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom Evropskih skupnosti, in o spremembah Pogojev za zaposlitev v Evropski centralni banki. Sklep je začel veljati 1. julija 2004.

Predhodni sistem ECB za preprečevanje goljufij

Svet ECB se je sicer strinjal, da so stroga pravila za preprečevanje goljufij potrebna, vendar je menil, da neodvisni položaj in zakonsko določene naloge ECB onemogočajo izvajanje uredbe OLAF v ECB. Namesto tega je 7. oktobra 1999 sprejel ločen Sklep ECB o preprečevanju goljufij (ECB/1999/5). Ta je predvideval oblikovanje celovitega sistema za preprečevanje goljufij, ki bi ga na najvišji ravni nadzoroval neodvisen Odbor za preprečevanje goljufij.

Evropska komisija je ob podpori Kraljevine Nizozemske, Evropskega parlamenta in Sveta EU izpodbijala to stališče (Zadeva C-11/00). Evropsko sodišče je 10. julija 2003 sklep ECB/1999/5 razglasilo za ničnega.

Odločitev sodišča je ECB nedvoumno umestila »znotraj okvira Skupnosti«. Obenem je potrdila namero zakonodajalca, da ECB zagotovi možnost neodvisnega opravljanja nalog, ki so ji zaupane. Vseeno je sodišče menilo, da ECB kljub njenemu neodvisnemu položaju ni mogoče povsem izločiti iz Skupnosti in jo v celoti izvzeti iz njene zakonodaje. To stališče je skladno s pristopom, ki ga je zavzela ECB: izvajanje uredbe OLAF ne sme ovirati neodvisnega opravljanja nalog ECB.

V času svojega obstoja je Odbor ECB za preprečevanje goljufij pripravil naslednja letna poročila: