European Central Bank - eurosystem
Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Nacionalne strani

10 centov

Andora

Andora je z Evropsko unijo 30. junija 2011 podpisala denarni sporazum, zato lahko uporablja euro kot uradno valuto in izdaja lastne eurokovance. Vsi imajo na kolobarju 12 zvezd z zastave Evropske unije.

Na kovancih za 10, 20 in 50 centov je upodobljena romanska cerkev sv. Colome.

Andora

Avstrija

Avstrija je za svoje kovance izbrala motive, ki prikazujejo rože, arhitekturo in slavne zgodovinske osebnosti. Motivi so bili izbrani po javni razpravi strokovnjakov in v skladu z rezultati javnomnenjskih anket, oblikoval pa jih je avstrijski umetnik Josef Kaiser. Kovanec prikazuje enega biserov dunajske gotske arhitekture in priljubljeno turistično točko, katedralo sv. Štefana.

Avstrija

Belgija

Belgijske eurokovance je oblikoval Jan Alfons Keustermans, direktor akademije za likovno umetnost v mestu Turnhout. V obtoku so tri serije kovancev. Veljavne so vse tri.

V prvi seriji je v jedru kovanca upodobljen kralj Albert II., na kolobarju kovanca pa sta med 12 zvezdami, ki simbolizirajo Evropo, prikazana kraljevi monogram – velika črka »A« pod krono – ter letnica izdaje.

V letu 2008 je Belgija nekoliko spremenila motiv, da bi upoštevala smernice Evropske komisije. Na kovancih druge serije je ravno tako upodobljen kralj Albert II., vendar sta kraljevi monogram in letnica izdaje sedaj prikazana v jedru kovanca skupaj z oznako kovnice in oznako države »BE« za Belgijo.

Leta 2014 je Belgija uvedla tretjo serijo eurokovancev, na katerih so profilni portret kralja Filipa, njegov kraljevi monogram »FP« in oznaka države »BE«. Oznaki kovnice sta na obeh straneh letnice izdaje.

Belgija

Ciper

Kovanci za 10, 20 in 50 centov prikazujejo trgovsko ladjo iz mesta Kyrenia iz 4. st. pr. n. št. Ladja simbolizira ciprsko pomorsko zgodovino in pomen, ki ga je imel Ciper kot center trgovanja.

Ciper

Estonija

Motiv na nacionalni strani estonskih kovancev je enak na vseh apoenih. Prikazuje geografsko podobo Estonije in besedo »Eesti«, ki pomeni »Estonija«.

Estonija

Finska

Finska je izbrala tri motive, ki temeljijo na podobnih motivih kot nekdanji nacionalni kovanci. Heraldičnega leva, ki je upodobljen na kovancih za 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov, je oblikovala kiparka Heikki Häiväoja. Različne upodobitve heraldičnega leva so bile na finskih kovancih uporabljene že večkrat, npr. na kovancih za 1 finsko marko v letih 1964 in 2001.

Finska

Francija

Za nacionalno stran prve serije francoskih eurokovancev je bilo predlaganih več kot 1.200 različnih motivov. Kovanci so bili razdeljeni v tri skupine apoenov, za katere je motiv izbral nacionalni odbor pod predsedstvom ministra za gospodarstvo in finance.

Tema sejalca, ki je na kovancih za 10, 20 in 50 centov, je stalnica v zgodovini francoskega franka. V oblikovanju Laurenta Jorloja »ta sodobna, brezčasna podoba predstavlja Francijo, ki se povezuje z Evropo, a ostaja zvesta sama sebi«.

Francija

Grčija

Motive za grške eurokovance sta izmed več predlogov, ki jih je predstavil nacionalni odbor strokovnjakov in umetnikov, izbrala minister za gospodarstvo in guverner grške centralne banke. Izbrane motive je pod pokroviteljstvom centralne banke oblikoval kipar Georges Stamatopoulos. Za vsak apoen obstaja drugačen motiv. Na tem kovancu je upodobljen Rigas Fereos (Velestinlis) (1757–1798). Bil je začetnik in vodilna osebnost grškega razsvetljenskega gibanja ter vizionar in glasnik osvoboditve Balkanskega polotoka izpod otomanske oblasti.

Grčija

Hrvaška

Hrvaška je za nacionalno stran eurokovancev izbrala štiri motive, vsi kovanci pa imajo v ozadju značilno hrvaško šahovnico. Na vseh kovancih je tudi 12 zvezd z zastave Evropske unije.

Na kovancu za 10 centov je portret izumitelja in inženirja Nikole Tesle, ki je razvil tehnologijo izmeničnega toka. Motiv, ki ga je oblikoval Ivan Domagoj Račić, vključuje letnico izdaje in napis »HRVATSKA«, ime države v hrvaščini.

Hrvaška

Irska

Irska vlada se je odločila za en sam motiv na vseh apoenih irskih kovancev. Prikazujejo keltsko harfo, tradicionalni simbol Irske, ki jo obdajata letnica izdaje in beseda »Éire« – irska beseda za Irsko. Podobo harfe je oblikoval Jarlath Hayes.

Irska

Italija

V Italiji je predlagane motive najprej preučil nacionalni odbor strokovnjakov in umetnikov, nato pa so bili na največji državni televizijski postaji RAI UNO predstavljeni javnosti. Za vsak apoen je bil izbran drugačen motiv, vsi pa prikazujejo velika dela italijanskih umetnikov. S tem kovancem se je Italija poklonila enemu svojih največjih slikarskih mojstrov, Sandru Botticelliju. Prikazuje njegovo najslavnejše delo »Rojstvo Venere«.

Italija

Latvija

Na kovancu za 10 centov je veliki grb Republike Latvije. Kovanec je oblikoval Laimonis Šēnbergs.

Latvija

Litva

Na litovskih eurokovancih so grb Republike Litve z vitezom, država izdajateljica »LIETUVA« in leto izdaje »2015«. Na kovancih je tudi 12 zvezd z zastave Evropske unije. Oblikoval jih je kipar Antanas Žukauskas.

Litva

Luksemburg

Kovance je po dogovoru z luksemburškim dvorom in vlado oblikovala Yvette Gastauer-Claire.

Na vseh luksemburških kovancih je upodobljen lik velikega vojvode Henrija. Na vseh sta izpisana tudi letnica izdaje in beseda »Luksemburg« v luksemburščini (»Lëtzebuerg«).

Luksemburg

Malta

Na kovancih za 10, 20 in 50 centov je emblem Malte v obliki ščita s heraldično upodobitvijo malteške zastave, nad katerim je zidana krona, ki predstavlja obzidje Malte in ponazarja mestno državo. Ščit na levi obdaja oljčna veja, na desni pa palmova veja, simbola miru, ki sta tradicionalno povezana z Malto. Veji oblikujeta venec, ki je spodaj povezan s trakom, na katerem je napis »Repubblika ta’ Malta« (Republika Malta).

Malta

Monako

V obtoku sta dve seriji kovancev.

V prvi seriji je na kovancu za 2 € upodobljen princ Rainier III. Na kovancu za 1 € sta portreta princa Rainierja III. in dednega princa Alberta. Na kovancih za 10, 20 in 50 centov je prinčev pečat, na kovancih za 1, 2 in 5 centov pa grb suverenih monaških princev.

V drugi seriji je na kovancih za 1 € in 2 € upodobljen princ Albert II. Na kovancih za 10, 20 in 50 centov je monogram princa Alberta, na kovancih za 1, 2 in 5 centov pa grb suverenih monaških princev.

Monako

Nemčija

Nemški državni predstavniki in numizmatiki so za svoje kovance izbrali tri različne motive. Motiv kovancev za 10, 20 in 50 centov so Brandenburška vrata kot simbol delitve in kasnejše ponovne združitve Nemčije. Perspektiva podobe, delo Reinharda Heinsdorffa, poudarja odpiranje vrat in s tem združevanje Nemčije in Evrope.

Nemčija

Nizozemska

Nizozemska je za prvo serijo izbrala dva motiva, ki ju je oblikoval Bruno Ninaber van Eyben in prikazujeta kraljico Beatrix. V obtoku sta dve seriji kovancev. Obe sta veljavni.

Na kovancih druge serije, ki je bila uvedena leta 2014, je upodobljen kralj Viljem Aleksander z napisom »Willem-Alexander Koning der Nederlanden«.

Kovanci za 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov:

Prva serija: profil kraljice Beatrix, ki ga obkroža napis »Beatrix Koningin der Nederlanden«.

Druga serija: profilni portret kralja Viljema Aleksandra z napisom »Willem-Alexander Koning der Nederlanden« navpično čez sredino portreta. Oznaki kovnice sta na obeh straneh imena.

Nizozemska

Portugalska

Na natečaju za oblikovno podobo portugalskih eurokovancev je žirija izbrala tri različne motive. Oblikovalec Vítor Manuel Fernandes dos Santos, ki se je oprl na zgodovinske simbole in pečate prvega kralja Portugalske Dom Afonsa Henriquesa, je na natečaju zmagal z naslednjimi motivi: Osrednji motiv kovancev za 10, 20 in 50 centov je kraljevi pečat iz leta 1142.

Portugalska

San Marino

Prva serija: na kovancu za 10 centov je upodobljena bazilika sv. Marina.


Druga serija: na kovancu za 10 centov je upodobljena cerkev sv. Frančiška.

San Marino

Slovaška

Kovanci za 10, 20 in 50 centov prikazujejo bratislavski grad in slovaški državni grb.

Slovaška

Slovenija

Kovanec prikazuje neuresničeni načrt arhitekta Jožeta Plečnika za slovenski parlament.

Slovenija

Vatikan

V obtoku je pet serij vatikanskih kovancev. Veljavnih je vseh pet.

Prva serija, na kateri je upodobljen papež Janez Pavel II., je bila izdana med letoma 2002 in 2005.

Druga serija, ki jo je Vatikan izdajal od junija 2005 do marca 2006, prikazuje grb kardinala kamerlenga, začasnega voditelja Vatikanske mestne države, ki je upodobljen preko emblema apostolskega zbora v jedru kovanca. V zgornjem delu je motiv polkrožno obdan z napisom »SEDE VACANTE« in letnico izdaje, »MMV«, zapisano z rimskimi številkami. Ime oblikovalke, »D. LONGO«, je ob spodnjem levem robu jedra kovanca, začetnice vrezovalcev pa so ob spodnjem desnem robu jedra kovanca, in sicer »MAC inc« (na kovancu za 1 in 20 centov), »LDS inc« (na kovancu za 2 in 50 centov), »ELF inc« (na kovancu za 5 centov in 1 €), »MCC inc« (na kovancu za 10 centov in 2 €).

Tretja serija, ki se je izdajala od aprila 2006 do decembra 2013, prikazuje papeža Benedikta XVI. Levo od portreta sta začetnici oblikovalke »DL«.

Četrta serija, ki je bila prvič izdana januarja 2014, prikazuje papeža Frančiška.

Peta serija, ki je bila prvič izdana marca 2017, prikazuje grb voditelja Vatikanske mestne države, papeža Frančiška.

Na kovancih vseh serij so 12 zvezd z zastave Evropske unije, napis »CITTÀ DEL VATICANO«, letnica izdaje in oznaka kovnice »R«.

Vatikan

Španija

Španski kovanci imajo tri različne motive, na katerih so španski kralj, Miguel de Cervantes ali katedrala v mestu Santiago de Compostela. V obtoku so tri serije kovancev. Veljavne so vse tri.

Za drugo serijo so bili kovanci v letu 2010 nekoliko preoblikovani, da bi se upoštevale skupne smernice Evropske komisije. Tako je denimo leto izdaje izpisano v jedru kovanca.

Kovanci za 10, 20 in 50 centov: oče španske književnosti Miguel de Cervantes, ki je upodobljen na teh kovancih, simbolizira »univerzalnost človeka in njegovega dela«.

Španija

Vse strani v tem razdelku