Leto 2018 na kratko

Gospodarska rast v euroobmočju se je leta 2018 nadaljevala, vendar je gospodarstvo izgubljalo zagon. Rast se je upočasnila z 2,5% v letu 2017 na 1,8% v letu 2018, saj se je tekom leta pojavila vrsta zaviralnih dejavnikov. Precejšnja upočasnitev svetovne trgovinske menjave je skupaj s številnimi specifičnimi dejavniki v posameznih sektorjih in državah negativno vplivala na izvozni sektor in zlasti na predelovalne dejavnosti.

Domače gospodarstvo je ob podpori nadaljnjega okrevanja na trgu dela kljub temu ostalo razmeroma trdoživo. Zaposlenost se je od najnižje točke sredi leta 2013 povečala za 10 milijonov oseb, medtem ko se je stopnja brezposelnosti decembra znižala na 7,8%, kar je najnižja stopnja od oktobra 2008. Močna dinamika na trgu dela se je odrazila v vztrajni in široko osnovani rasti plač, ki je v zadnjem četrtletju dosegla 2,2%. Vse višja zaposlenost in plače so po drugi strani spodbujale zasebno potrošnjo.

Skupna inflacija se je v primerjavi s prejšnjim letom zvišala in je leta 2018 v povprečju znašala 1,7%, vendar so k temu prispevale predvsem višje cene energentov. Merila osnovne inflacije so se med letom večinoma gibala okrog dosežene ravni. Vseeno so nam obeti glede domačega povpraševanja, trga dela in rasti plač vlivali zaupanje, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju še naprej približevala našemu cilju.

Tako je Svet ECB junija 2018 pričakoval, da se bo mesečna raven neto nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev po septembru 2018 zmanjšala na 15 milijard EUR in da se bodo neto nakupi decembra končali – če bodo novi podatki potrdili srednjeročne inflacijske obete. Obenem je Svet ECB sporočil, da pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB na enaki ravni ostale še vsaj čez poletje 2019,[1] vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da gibanje inflacije ostane v skladu s pričakovanji o vzdržnem zviševanju.

Decembra je Svet ECB ponovno ocenil gospodarske obete in zaključil, da je junijska ocena v splošnem še vedno točna. Na podlagi te ocene je končal neto nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev ter potrdil razširjeno prihodnjo usmeritev glede gibanja obrestnih mer. Obenem je potrdil, da je še vedno potrebna precej spodbujevalno naravnana denarna politika, ki bo podpirala nadaljnjo krepitev domačih cenovnih pritiskov in gibanje skupne inflacije v srednjeročnem obdobju.

Spodbudo naj bi zagotavljala prihodnja usmeritev glede ključnih obrestnih mer ob podpori ponovnega investiranja zapadlih glavnic velike količine kupljenih vrednostnih papirjev v okviru omenjenega programa. Svet ECB je sporočil, da naj bi se ponovno investiranje nadaljevalo daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in velika stopnja spodbujevalne naravnanosti denarne politike.

Svet ECB je obenem potrdil, da je v vsakem primeru pripravljen, da po potrebi prilagodi kateregakoli od instrumentov in tako zagotovi, da se bo inflacija še naprej vzdržno gibala v smeri inflacijskega cilja.

K odpornosti finančnega sektorja so leta 2018 prispevali tudi nadaljnje domače okrevanje ter mikrobonitetni in makrobonitetni ukrepi. Agregatni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala je v pomembnih institucijah ob koncu tretjega četrtletja 2018 dosegel 14,2%. Stanje nedonosnih posojil se je v prvih treh četrtletjih 2018 zmanjšalo za 94 milijard EUR, skupni delež nedonosnih posojil v pomembnih institucijah euroobmočja pa je znašal 4,2%, potem ko je bil leto prej 5,2-odstoten.

Prevzemanje tveganj v nekaterih segmentih finančnega in nepremičninskega trga je prispevalo k blagim znakom precenjenosti na določenih področjih, pri čemer so bile razlike med državami izrazite, medtem ko so se tveganja v nebančnem finančnem sektorju še naprej povečevala. V takšnem okolju so bili v državah euroobmočja izvedeni makrobonitetni ukrepi za zmanjšanje sistemskih tveganj: med letom 2018 je ECB ocenila 103 uradna obvestila o odločitvah v zvezi z makrobonitetno politiko, ki so jih sprejeli nacionalni organi.

ECB je še naprej spodbujala reformo referenčnih vrednosti v euroobmočju in je med letom 2018 razvijala novo referenčno obrestno mero denarnega trga. Junija 2018 je objavila metodologijo za eursko kratkoročno obrestno mero (€STR), potem ko je v dveh javnih posvetovanjih prejela široko podporo. €STR temelji na povprečnem dnevnem obsegu transakcij v višini okrog 32 milijard EUR, ki jih izvaja približno 32 bank. Septembra 2018 je delovna skupina zasebnega sektorja o eurskih netveganih obrestnih merah priporočila €STR kot nadomestno obrestno mero za EONIA. €STR bo na voljo oktobra 2019, potem ko bo Eurosistem opravil temeljito interno testiranje.

Leto 2018 je zaznamoval tudi pomemben napredek pri plačilih v eurih. Eurosistem je novembra uvedel storitev poravnave takojšnjih plačil v sistemu TARGET (TIPS), s katero lahko takojšnja plačila opravite noč in dan v manj kot desetih sekundah.

Decembrski Eurobarometer je pokazal, da se je podpora euru leta 2018 povzpela na 75%. ECB si je še naprej prizadevala vzpostaviti stik z državljani euroobmočja ter izboljšati demokratično odgovornost in transparentnost, zato je sodelovala z Evropskim parlamentom, razširila »dialog z mladimi« ter spodbujala uporabo spletnega mesta, družbenih omrežjih in centra za obiskovalce.

Če se ozremo na prihajajoče leto, je precejšnja spodbujevalna naravnanost denarne politike še vedno nujno potrebna za to, da zagotovimo nadaljnjo krepitev domačih cenovnih pritiskov v srednjeročnem obdobju. Zaradi vztrajne negotovosti, ki je povezana z geopolitičnimi dejavniki, grožnjo protekcionizma in ranljivostmi v nastajajočih tržnih gospodarstvih, bo izvajanje denarne politike v euroobmočju še vedno terjalo potrpežljivost, preudarnost in vztrajnost.

Frankfurt na Majni, april 2019

Mario Draghi
Predsednik


Leto 2018 v številkah


1 Rast gospodarske aktivnosti je bila še naprej višja od potencialne, stroškovni pritiski pa so se krepili in širili

Gospodarska rast v euroobmočju se je po izjemno močni dinamiki v letu 2017 nadaljevala tudi v letu 2018, čeprav je bila zmernejša, saj je bilo zunanje povpraševanje šibkejše, rast pa so zavirali tudi nekateri dejavniki, specifični za posamezne države in sektorje. Hkrati so bila še vedno prisotna temeljna gonila domačega povpraševanja. Zasebno potrošnjo je podpiralo nadaljnje izboljševanje razmer na trgih dela, na podjetniške naložbe pa so še naprej spodbudno vplivali ugodni pogoji financiranja in izboljšane bilance. Nadaljnja konjunktura in pomanjkanje ustrezne delovne sile sta se odrazila tudi v nadaljnji krepitvi in širitvi stroškovnih pritiskov. Hkrati so bila merila osnovne inflacije še vedno pretežno umirjena. Vendar naj bi se, kar zadeva gibanja v prihodnosti, osnovna inflacija v srednjeročnem obdobju zviševala, k čemur bodo prispevali ukrepi denarne politike ECB, nadaljnja gospodarska rast in hitrejša rast plač.


1.1 Manj uravnotežena svetovna gospodarska rast

Svetovna gospodarska rast je bila še naprej blizu dolgoročnega povprečja.

V prvih treh četrtletjih 2018 se je svetovna gospodarska rast še naprej vztrajno povečevala po 3,6-odstotni stopnji, ki je bila podobna kot v predhodnem letu in blizu dolgoročnega povprečja (glej graf 1). Vendar je glede na prejšnja leta rast gospodarske aktivnosti postala bolj neenakomerna in manj sinhronizirana med državami. Medtem ko je v ZDA ostala močna, je v več drugih gospodarstvih, vključno z Japonsko in nekaterimi nastajajočimi tržnimi gospodarstvi, zlasti Turčijo in Argentino, oslabela. Gospodarska aktivnost se je v drugi polovici leta upočasnila tudi na Kitajskem. Kar zadeva posamezne komponente, je rast industrijske proizvodnje in svetovne trgovinske menjave oslabela, medtem ko je rast zasebne potrošnje ostala močna.

Graf 1

Rast svetovnega BDP

(medletne spremembe v odstotkih; četrtletni podatki)

Viri: Haver Analytics, nacionalni viri in izračuni ECB.
Opombe: Regionalni agregati so izračunani na podlagi BDP, ki je prilagojen glede na uteži paritete kupne moči. Prekinjene črte označujejo dolgoročno povprečje (med marcem 1999 in septembrom 2018).

Stopnja brezposelnosti je bila v številnih državah na najnižji ravni po krizi.

Na začetku devetega zaporednega leta sedanje svetovne gospodarske rasti se je stopnja brezposelnosti v visoko razvitih gospodarstvih in nastajajočih tržnih gospodarstvih še naprej zniževala, v številnih državah pa je bila najnižja po kriznem obdobju. V nekaterih primerih, denimo v Združenem kraljestvu in na Japonskem, je bila celo najnižja do zdaj. V več visoko razvitih gospodarstvih so se delodajalci spopadali s pomanjkanjem delovne sile, zlasti specializiranih in visoko kvalificiranih delavcev.

Vse več je znakov, da se sedanje zmanjševanje neizkoriščenega potenciala v proizvodnih zmogljivostih in na trgu dela na svetovni ravni postopoma, čeprav le počasi, odraža v višji rasti plač in višji osnovni inflaciji. V državah OECD se je osnovna inflacija (brez hrane in energentov) v letu 2018 zvišala na 2,1%. Skupna inflacija se je zvišala precej bolj in je medletno dosegla 2,6%, čeprav se je v drugi polovici leta predvsem zaradi nižjih cen nafte umirila (glej graf 2).

Graf 2

Stopnja inflacije v državah OECD

(medletne spremembe v odstotkih, mesečni podatki)

Viri: Haver Analytics, OECD in izračuni ECB.

Ob še vedno močnem svetovnem povpraševanju in omejenih zalogah so bila v letu 2018 gibanja na strani ponudbe eden od ključnih dejavnikov, ki so vplivali na cene nafte. Cene nafte so se v prvi polovici leta postopno zvišale z okrog 67 USD na 79 USD za sod, potem ko je 22 proizvajalk članic in nečlanic OPEC v večjem obsegu od pričakovanega izpolnilo dogovor o zmanjšanju proizvodnje. Cene nafte so se do zgodnje jeseni gibale med 70 USD in 86 USD za sod, nato pa so se do konca leta znižale na okrog 52 USD za sod. Dvig cen nafte na rekordnih 86 USD za sod do začetka oktobra je bil povezan z bojaznijo, da se bo iranski izvoz nafte močno zmanjšal, potem ko so ZDA ponovno uvedle sankcije proti tej državi. Kljub vsemu so se cene nafte do konca decembra precej umirile zaradi slabših obetov glede povpraševanja in zaskrbljenosti, da bo prišlo do presežne ponudbe, saj so ZDA, nekatere članice OPEC in Rusija povečale svojo proizvodnjo. Poleg tega je bilo pri sankcijah, uvedenih proti Iranu, nekaj izjem. Medtem so se cene drugih primarnih surovin (izražene v ameriških dolarjih) v letu 2018 na splošno znižale.[2] Cene hrane in kovin so v prvi polovici leta 2018 ostale približno stabilne. V drugi polovici leta so se cene hrane znižale ob obsežni svetovni ponudbi ter zaskrbljenosti glede ameriških carin in tveganj, da bi prizadete države sprejele povračilne ukrepe. Od poletja so se zaradi manjšega povpraševanja iz Kitajske in zaskrbljenosti glede stopnjevanja trgovinskih napetosti znižale tudi cene kovin.

Efektivni tečaj eura je apreciiral.

Nominalni efektivni tečaj eura je od začetka leta 2018 apreciiral (glej graf 3). Kar zadeva gibanje dvostranskih deviznih tečajev, je euro depreciiral v razmerju do drugih glavnih valut, še posebej izrazito do ameriškega dolarja, japonskega jena in švicarskega franka, čeprav v razmerju do slednjega manj. Hkrati se je precej okrepil v razmerju do večine valut nastajajočih tržnih gospodarstev, zlasti do kitajskega renminbija, zaradi domačih zaviralnih dejavnikov pa tudi do turške lire in argentinskega pesa.

Graf 3

Devizni tečaj eura

(dnevni podatki; 1. januar 2015 = 100)

Viri: Bloomberg, HWWI, ECB in izračuni ECB.
Opomba: Nominalni efektivni tečaj v razmerju do valut 38 najpomembnejših trgovinskih partneric.

Zaradi trgovinske negotovosti so se poslabšali svetovni gospodarski obeti.

Čeprav je bila svetovna gospodarska rast še naprej močna, so bili zaradi tveganj in negotovosti gospodarski obeti vse slabši. Potem ko je ameriška vlada sprejela ukrepe, trgovinske partnerice ZDA pa so se nanje odzvale s protiukrepi, se je pojavila trgovinska negotovost. To je doseglo vrh, ko je ameriška vlada poleti dvakrat objavila, da bo uvedla carine na kitajski izvoz blaga v vrednosti 250 milijard USD, Kitajska pa je napovedala povračilne ukrepe proti izvozu blaga iz ZDA v vrednosti 110 milijard USD. Poleg tega je na trgovinske obete negativno vplivala tudi negotovost glede brexita. Čeprav naj bi neposredne posledice omenjenih carin na svetovni ravni ostale omejene, lahko takšne protekcionistične grožnje spodkopljejo zaupanje, prekinejo globalne vrednostne verige in negativno vplivajo na naložbe, zato pomenijo tveganje, da se bodo svetovni gospodarski obeti poslabšali. Do konca leta so se že pojavili znaki, da je trgovinska negotovost začela vplivati na poslovanje. Če se bodo trgovinski spori še zaostrili, bi se lahko svetovna gospodarska rast močno zmanjšala.


1.2 Gospodarska rast se je umirila, vendar je bila še vedno skladna s sedanjo konjunkturo

Po izjemno močni dinamiki rasti v letu 2017 se je realna rast BDP v euroobmočju leta 2018 umirila na 1,8% (glej graf 4). Čeprav je bila upočasnitev rasti predvsem posledica upada svetovne trgovinske menjave, so k temu prispevali tudi drugi dejavniki bolj prehodne narave. V prvi polovici leta 2018 so na gospodarsko aktivnost v več državah vplivale motnje zaradi vremenskih razmer in stavke, zlasti v prevoznem sektorju. V drugi polovici leta in zlasti v tretjem četrtletju je bila precej motena avtomobilska proizvodnja zaradi uvedbe globalno usklajenega testnega postopka za lahka vozila 1. septembra. Poleg tega je k upadu rasti verjetno dodatno prispevala tudi večja politična negotovost, zlasti glede možnosti krepitve protekcionizma.

Graf 4

Realni BDP v euroobmočju

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.
Opomba: Podatki o medletni rasti BDP za zadnje četrtletje 2018 se nanašajo na predhodno prvo oceno, medtem ko so najnovejši podatki po posameznih komponentah za tretje četrtletje 2018.

Obenem je bil temeljni zagon rasti še naprej močan.

Obenem je bil temeljni zagon rasti še naprej močan, k čemur so prispevali stabilen trg dela ter vztrajna rast dohodka in dobička. Prelitje negativnih posledic šibkega zunanjega povpraševanja in povečane negotovosti glede te komponente na domače povpraševanje je za zdaj omejeno.

Zasebna potrošnja se je v euroobmočju leta 2018 krepila s povprečno medletno stopnjo rasti okrog 1,3%, k čemur so prispevali višji dohodki od dela in ugodni pogoji financiranja. Hkrati postopno naraščanje cen nafte od sredine leta 2017 ni močno vplivalo na rast realnega razpoložljivega dohodka. Z nadaljevanjem gospodarske rasti je prispevek davkov in transferjev v letu 2018 postal nekoliko bolj negativen. V dobrih časih avtomatični fiskalni stabilizatorji ponavadi zaviralno vplivajo na rast realnega razpoložljivega dohodka.

V letu 2018 so podjetniške naložbe v euroobmočju še naprej spodbujali rast domačega povpraševanja, ugodni pogoji financiranja in dobičkonosnost podjetij. Naložbe so se povečale tudi v sektorjih, ki se spopadajo z omejenimi zmogljivostmi, na primer v prevoznem sektorju. Vendar pa sta na naložbeno aktivnost podjetij, zlasti tistih, ki so bolj izpostavljena zunanjemu okolju, vplivala manj dinamično zunanje okolje in večja svetovna negotovost, zlasti glede trgovinske politike. V prihodnje se bo rast podjetniških naložb verjetno umirila zaradi manj ugodnega zunanjega okolja in zmernejšega končnega povpraševanja ter pričakovanega postopnega zaostrovanja pogojev financiranja.

Vzporedno z okrevanjem stanovanjskega trga v euroobmočju so se še naprej povečevale tudi stanovanjske in nestanovanjske naložbe v gradbeništvu, čeprav z nizke ravni. Razlog za okrevanje stanovanjskega trga je bilo povečanje domačega povpraševanja, ki so ga spodbujali rast realnega dohodka, okolje nizkih obrestnih mer in ugodni posojilni pogoji. Kljub temu je videti, da so ozka grla na trgu dela med letom 2018 omejevala rast gradbeništva.

V letu 2018 je bil prispevek zunanjega sektorja h gospodarskim rezultatom euroobmočja še posebno skromen, vsekakor pa precej manjši kot v letu 2017. Upadanje tujega povpraševanja, predvsem iz Azije in zlasti po proizvodih za investicije, kar je bilo posledica večje negotovosti in okrepljenih trgovinskih napetosti, je slabilo izvoz euroobmočja v to regijo in zaviralo prispevek skupne neto trgovinske menjave k BDP. Spremembe v mednarodnem okolju so najbolj negativno vplivale na izvoz v Združeno kraljestvo in na Kitajsko, medtem ko so izvoz v ZDA spodbujale, verjetno zaradi pričakovanja, da bi ameriška vlada utegnila uveljaviti carine tudi na uvoz iz EU. Rast trgovinske menjave znotraj euroobmočja je ob podpori pozitivnih gospodarskih gibanj sprva ostala vztrajna. V drugi polovici leta 2018 pa se je precej umirila, saj so trgovinska negotovost in novi emisijski standardi za vozila zavrli menjavo s proizvodi za investicije in avtomobili. Zaradi pretekle apreciacije deviznega tečaja eura so se verjetno pojavili tudi nekateri zaviralni dejavniki.

Gospodarska aktivnost se je tudi v letu 2018 povečevala v praktično vseh gospodarskih sektorjih (glej graf 5). Skupna bruto dodana vrednost se je povečala še za okrog 2%, kar je sicer nekoliko manj kot v prejšnjem letu, a skoraj toliko kot v letih 2015 in 2016. Dodana vrednosti v industriji (brez gradbeništva) in dodana vrednost v storitvenem sektorju sta se v letu 2018 povečali za okrog 2%. Hkrati se je dodana vrednost v gradbenem sektorju, kjer je sicer še vedno pod predkrizno ravnjo, še naprej povečevala, tako da je bila višja za okrog 4%. To znova potrjuje, da gradbeni sektor po dolgotrajnem obdobju krčenja ali počasne rasti, ki se je začelo po izbruhu finančne krize leta 2008, vse bolj okreva.

Graf 5

Realna bruto dodana vrednost po gospodarskih dejavnostih v euroobmočju

(indeks: I 2010 = 100)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.
Opomba: Zadnji podatki se nanašajo na tretje četrtletje 2018.

Razmere na trgu dela v euroobmočju so se še naprej izboljševale, starostna sestava zaposlenosti pa se je spremenila

Trgi dela so v euroobmočju leta 2018 še naprej okrevali, medtem ko se je zaposlenost od najnižje točke v letu 2013 povečala za okrog 10 milijonov oseb.

Trgi dela v euroobmočju so v letu 2018 še naprej okrevali (glej graf 6). Stopnja brezposelnosti se je v letu 2018 še naprej zniževala in je decembra znašala 7,8%, kar je najmanj od oktobra 2008. Zmanjševanje brezposelnosti, ki se je začelo v drugi polovici leta 2013, je zajelo oba spola in vse starostne skupine, čeprav se stopnja brezposelnosti med državami euroobmočja še vedno precej razlikuje. Do zadnjega četrtletja je bilo število zaposlenih v euroobmočju za 1,3% višje kot v istem obdobju leta 2017 in za 6,7% višje od zadnje najnižje točke v drugem četrtletju 2013. V celotnem obdobju okrevanja se je število zaposlenih povečalo za okrog 10 milijonov, zaradi česar je zaposlenost presegla najvišjo predkrizno raven, doseženo v prvem četrtletju 2008. Ob nadaljnjem povečevanju ponudbe delovne sile se je zaposlenost med okrevanjem zvišala v vseh državah in sektorjih.

Graf 6

Kazalniki trga dela

(odstotek delovne sile; medčetrtletna stopnja rasti; desezonirano)

Vir: Eurostat.
Opombe: Zadnji podatki se nanašajo na zadnje četrtletje 2018. Četrtletna rast zaposlenosti v zadnjem četrtletju 2018 se nanaša na predhodno prvo oceno.

Podrobnejša analiza sestave rasti zaposlenosti med okrevanjem razkriva, da so največji delež rasti predstavljali starejši prebivalci.[3] K približno trem četrtinam skupne rasti zaposlenosti so namreč prispevale osebe v starosti od 55 do 74 let. Vse večja zaposlenost starejšega prebivalstva med okrevanjem je predvsem posledica zviševanja stopnje aktivnosti v tej skupini. Domnevati je mogoče, da k temu večinoma prispevajo pretekle pokojninske reforme in naraščanje stopnje izobrazbe starejših. Precejšnje povečanje deleža starejših delavcev v delovno aktivnem prebivalstvu bi lahko povzročilo daljnosežne spremembe v gospodarstvu, in sicer prek vpliva na vzorce potrošnje, varčevanja in naložb ter na gibanje plač in produktivnosti.[4] Med okrevanjem so k približno tretjini rasti skupne zaposlenosti prispevale zaposlitve s krajšim delovnim časom, kar je tesno povezano z dolgoročnejšimi trendi povečevanja ponudbe ženske in starejše delovne sile ter nadaljnjega povečevanja koncentracije rasti zaposlenosti v storitvenem sektorju.[5] V prihodnjem obdobju je mogoče pričakovati, da bo pomanjkanje delavcev v nekaterih državah in sektorjih prispevalo k umiritvi teh trendov.

Javnofinančni primanjkljaj se še naprej zmanjšuje, toda neenako razporejena tveganja ostajajo

Stopnja javnofinančnega primanjkljaja se je v euroobmočju zmanjšala predvsem po zaslugi ugodnih cikličnih gibanj.

Javnofinančni primanjkljaj v euroobmočju se je leta 2018 še naprej zmanjševal in dosegel 0,6% BDP, tj. raven, ki je bila od začetka ekonomske in monetarne unije (EMU) leta 1999 zelo poredko dosežena (glej graf 7). Podobno kot v zadnjih nekaj letih je bilo zmanjševanje skupnega primanjkljaja večinoma posledica ugodnih cikličnih gibanj v kombinaciji z zniževanjem obrestnih stroškov, saj se je drag zapadli dolg še naprej nadomeščal z novim dolgom, izdanim po nižjih obrestnih merah. V letu 2018 je bila naravnanost fiskalne politike[6] v euroobmočju približno nevtralna, čeprav so agregatni podatki za euroobmočje prikrivali precejšnje razlike med državami, pri čemer so veliki nepričakovani prihodki v nekaterih državah skupno odtehtali prociklično popuščanje javnofinančne politike v ranljivih državah.

Graf 7

Javnofinančni saldo in naravnanost fiskalne politike

(v odstotkih BDP)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.

Ob naraščanju gospodarske aktivnosti je zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja prispevalo k zmanjšanju deleža bruto javnega dolga v BDP s 86,6% leta 2017 na 84,8% leta 2018. Čeprav naj bi se delež dolga po napovedih zmanjševal tudi v prihodnjih letih, je treba upoštevati, da je še vedno precej večji kot ob začetku EMU. Visoka raven dolga pomeni ranljivost, še zlasti v državah, ki se spopadajo z nizko potencialno rastjo gospodarske aktivnosti in se soočajo z vse večjimi demografskimi izzivi (glej okvir 1). Te države bi imele ob poslabšanju gospodarske aktivnosti ali zvišanju obrestnih stroškov omejen manevrski prostor, da fiskalno politiko ustrezno prilagodijo. Ranljivim državam se zato priporoča, da zdaj, ko gospodarske razmere to omogočajo, oblikujejo javnofinančne rezerve.

Okvir 1
Staranje prebivalstva in vpliv na javne finance

Staranje prebivalstva predstavlja izziv za vzdržnost javnih financ v euroobmočju. Družbe se starajo, ker ljudje živijo dlje in imajo manj otrok. Demografske spremembe dobro ponazarja vse večji delež odvisnega starejšega prebivalstva, tj. razmerje med številom ljudi, starih 65 let ali več, in številom delovno sposobnih prebivalcev. Po projekcijah Eurostata naj bi se ta delež v celotnem euroobmočju povečal z 31% leta 2016 na 52% leta 2070. Večina tega povečanja se bo zgodila v naslednjih dveh desetletjih, ko se bo baby boom generacija približala upokojitveni starosti. Čeprav ima lahko staranje prebivalstva tudi velike negativne makroekonomske posledice, na primer za produktivnost, delovno silo in ravnotežno realno obrestno mero, se v tem okvirju osredotočamo samo na javnofinančni vpliv.

Staranje prebivalstva bo v prihodnjih desetletjih bistveno vplivalo na javne finance. V euroobmočju so javnofinančni izdatki zaradi staranja, ki so leta 2016 znašali četrtino BDP, že zdaj visoki po mednarodnih standardih. Po podatkih iz poročila o staranju prebivalstva iz leta 2018 naj bi se v letu 2040 predvidoma dodatno zvišali na 28% BDP, do leta 2070 pa naj bi se rahlo znižali na 27% BDP (glej graf A).[7] Agregatna slika sicer prikriva precejšnje razlike med državami. Predvidene spremembe skupnih izdatkov zaradi staranja se tako gibljejo vse od zvišanja za 12,9 odstotne točke BDP v Luksemburgu do znižanja za 6,4 odstotne točke v Grčiji v obdobju 2016–2070.[8] Če bo problematika zviševanja izdatkov zaradi staranja ostala nerešena, bodo ti izdatki v srednje- do dolgoročnem obdobju narasli na zelo velike vrednosti. To bi že srednjeročno pomenilo izziv za fiskalno vzdržnost, zlasti v državah, ki imajo že zdaj velik javni dolg (glej graf B). Vseeno naj bi v več državah, zlasti v Franciji, Italiji in Španiji, stroškovni pritiski zaradi staranja do leta 2070 oslabeli glede na najvišjo raven, doseženo v srednjeročnem obdobju (glej graf A).

Graf A

Skupni izdatki v euroobmočju v zvezi s staranjem prebivalstva

(v odstotkih BDP)

Vir: 2018 Ageing Report.

Graf B

Pritiski na izdatke v zvezi s staranjem prebivalstva in trenutna stopnja javnega dolga v posameznih državah

(os x: delež javnega dolga v BDP v letu 2017; os y: sprememba skupnih izdatkov zaradi staranja prebivalstva, kot odstotek BDP, 2016–2040)

Vira: 2018 Ageing Report in Eurostat.
Opomba: Grčija ni vključena, saj s 176,1-odstotnim deležem javnega dolga v BDP leta 2017 in znižanjem skupnih izdatkov zaradi staranja prebivalstva za 4,6% BDP močno odstopa.

Javna poraba, na katero vpliva staranje prebivalstva, vključuje zlasti izdatke za pokojnine ter za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Ker je upravičencev do pokojnin iz javnih pokojninskih sistemov vse več, tistih, ki v te sisteme prispevajo, pa vse manj, se bo primanjkljaj v pokojninskih sistemih in nazadnje v skupnem javnofinančnem saldu povečal, če se parametri ne bodo prilagodili. Poleg tega naj bi javne finance v prihodnjih desetletjih obremenjevali sistemi zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, saj so te storitve večinoma financirane iz javnih sistemov. Vpliv staranja prebivalstva na javnofinančne prihodke je manj jasen, saj se učinki na različne davčne osnove (npr. pri davku na potrošnjo, na dohodek od dela in kapital) medsebojno deloma izravnajo in naj bi se v času spreminjali.

Da bi do neke mere ponazorili negotovost glede predvidenih izdatkov zaradi staranja prebivalstva, poročilo o staranju prebivalstva vključuje več analiz občutljivosti na neugodna gibanja in več neugodnih scenarijev, iz katerih je razvidno, da se bodo stroškovni pritiski povečali (glej graf C). En neugodni scenarij predpostavlja višje stroške za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo zaradi povečane uporabe drage medicinske opreme in večje konvergence k višjemu življenjskemu standardu. V tem scenariju bi se skupni izdatki zaradi staranja prebivalstva ob koncu obdobja projekcij leta 2070 povečali za več kot dvakrat toliko kot v osnovnem scenariju. Precej višje stroške bi dolgoročno pomenila tudi nižja stopnja rasti skupne faktorske produktivnosti od predpostavljene v napovedih osnovnega scenarija.

Graf C

Scenariji gibanja izdatkov v zvezi s staranjem prebivalstva v euroobmočju

(v odstotkih BDP)

Vir: 2018 Ageing Report.
Opombe: Neugodni scenarij glede skupne faktorske produktivnosti predpostavlja konvergenco k nižji stopnji rasti skupne faktorske produktivnosti do leta 2070 (tj. k 0,8% namesto k 1%). Neugodni scenarij delovne skupine za problematiko staranja prebivalstva predpostavlja večjo dohodkovno elastičnost izdatkov za zdravstvo (zaradi povečane uporabe drage medicinske tehnologije) ter višje stroške za dolgotrajno oskrbo (zaradi vse večjega števila prejemnikov dolgotrajne oskrbe in konvergence k višjemu realnemu življenjskemu standardu).

Večina držav euroobmočja je, da bi zmanjšala pritiske na izdatke zaradi staranja prebivalstva, v zadnjih letih izvedla pokojninske reforme, ki so jih v nekaterih primerih dopolnjevale manj obsežne reforme sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe. Reforme so bile zlasti odraz zaskrbljenosti glede fiskalne vzdržnosti zaradi državne dolžniške krize. Pokojninske reforme so bile še zlasti obsežne v državah, v katerih so se izvajali programi makroekonomskih prilagoditev. Čeprav so države s pomočjo teh reform deloma omejile tveganja za vzdržnost pokojnin, se je pozneje reformni zagon ustavil, v nekaterih primerih pa so bila reforma prizadevanja izničena ali obstaja precejšnje tveganje, da bodo izničena.

V prihodnjem obdobju se bodo morale pred prihajajočimi demografskimi izzivi zavarovati zlasti države, ki imajo že zdaj velik javni dolg. Za obvladovanje morebitnih pritiskov na izdatke, ki izvirajo iz sistemov socialne varnosti, bi morale države, če ne bodo vzpostavile javnofinančnih rezerv, sprejeti dodatne reforme, hkrati pa se izogniti izničenju reform. Kar zadeva konkretne ukrepe ekonomskih politik, se lahko potrebne reforme med državami razlikujejo, tudi zaradi različnega izhodiščnega položaja in socialnih preferenc. Nekatere države se lahko namreč odločijo za reformo pokojninskih pravic in za spodbujanje zasebnega pokojninskega zavarovanja poleg tega, kar je z reformami že bilo doseženo. Druge države bodo morda raje vezale upokojitveno starost na pričakovano življenjsko dobo, hkrati pa ohranile stopnjo pokojninskih prejemkov v sistemu. Spet druge države pa se bodo morda odločile za višje prispevne stopnje, čeprav bi to lahko pomenilo veliko breme za mlajše generacije. Te možnosti se med seboj ne izključujejo in se lahko izvedejo v kombinaciji druga z drugo. Pri načrtovanju pokojninskih reform je pomembno upoštevati tudi njihove morebitne posledice za ponudbo delovne sile in ponudbeno stran gospodarstva, saj so višje stopnje potencialne rasti bistvene za izboljšanje socialnega varstva. Po možnosti naj bi se pokojninske reforme dopolnjevale z reformami trga dela, katerih cilj je zlasti spodbujanje stopnje aktivnosti starejših delavcev. Pomemben izziv za nosilce fiskalne politike je preprečiti porast negotovosti okrog tveganja, da bi se reforme izničile, kar bi lahko omajalo fiskalno vzdržnost.

Spoštovanje pakta je najšibkejše v najbolj ranljivih državah.

Glede na omenjeno je skrb zbujajoče, da je izpolnjevanje zavez iz Pakta za stabilnost in rast najslabše ravno v državah, ki so ob šokih najranljivejše. Po projekcijah Evropske komisije namreč večina držav, ki še niso dosegle zdravega proračunskega stanja, v letu 2018 ni uresničila svojih zavez iz pakta. Med sedmimi državami v euroobmočju, za katere je Komisija ocenila, da leta 2018 tvegajo odstopanje od preventivnega dela pakta, so štiri – Belgija, Francija, Italija in Portugalska – ki imajo delež javnega dolga nad 90% BDP. Poleg tega naj bi Španija, ki je bila leta 2018 edina država v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, sicer dosegla rok za odpravo primanjkljaja, določen v postopku (tj. leto 2018), vendar uresničitev cilja prikriva visok in čedalje večji strukturni primanjkljaj, kar je v nasprotju s priporočenim izboljšanjem. Poleg tega je iz ocene Evropske komisije razvidno, da namerava glede na osnutke proračunskih načrtov za leto 2019 zaveze iz pakta izpolniti le deset držav. Še posebej je zaskrbljujoče dejstvo, da večine držav z visoko stopnjo zadolženosti ni v tej skupini.

Reformni zagon v euroobmočju je še vedno šibak

Napredek pri izvajanju reform je zastal, saj nobeno od priporočil iz leta 2017 ni bilo v celoti izvedeno.

Priporočila posameznim državam so razmeram prilagojena priporočila glede ekonomskih politik o tem, kako povečati gospodarsko rast in odpornost ob hkratnem ohranjanju zdravih javnih financ. Priporočila posameznim državam skupaj potrdijo države članice in Evropski svet. Evropska komisija je podobno kot lani zaključila, da je veliki večini (več kot 90%) reformnih priporočil posameznim državam euroobmočja iz leta 2017 sledil samo »določen« ali »omejen« napredek pri njihovem izvajanju, medtem ko nobeno priporočilo ni bilo izvedeno v celoti (glej graf 8).[9]

Graf 8

Izvajanje priporočil posameznim državam euroobmočja

Viri: izračuni ECB na podlagi poročil Evropske komisije po državah.
Opombe: Graf prikazuje izvajanje priporočil posameznim državam po podsklopih za tekoče leto, kot ga oceni Evropska komisija v poročilu za vsako posamezno državo, objavljenem naslednje leto. »Izvedena v celoti« pomeni, da je država članica izvedla vse ukrepe, s katerimi ustrezno uresničuje priporočila; »precejšen napredek« pomeni, da je država članica sprejela ukrepe, s katerimi v veliki meri uresničuje priporočila, od katerih je bila večina izvedenih; »določen napredek« pomeni, da je država članica sprejela ukrepe, s katerimi deloma uresničuje priporočila, oziroma je sprejela ukrepe, s katerimi uresničuje priporočila, vendar je še vedno potrebno precejšnje delo, da bi bila priporočila v celoti uresničena, saj so bili izvedeni samo nekateri sprejeti ukrepi; »omejen napredek« pomeni, da je država članica napovedala določene ukrepe, vendar se priporočila uresničujejo v omejenem obsegu, oziroma je predložila nezakonodajne akte, vendar brez nadaljnjega ukrepanja z vidika izvedbe priporočil; »brez napredka« pomeni, da država članica ni niti kredibilno napovedala niti sprejela nobenih ukrepov za uresničitev priporočil. Priporočila posameznim državam, ki zadevajo uresničevanje Pakta za stabilnost in rast, niso vključena.

Dobro načrtovane strukturne reforme bi lahko državljanom v euroobmočju prek močnejše in bolj vključujoče rasti zaposlenosti in dohodkov prinesle precejšnje koristi. Nedavna analiza, ki jo je opravil Eurosistem, je pokazala, da obstajajo velike priložnosti za reforme, s katerimi se hkrati povečajo odpornost, dolgoročna rast in socialna pravičnost.[10] Dober primer so reforme, ki se lotevajo problema iskanja rent, zlasti reforme, ki povečujejo konkurenco na trgu proizvodov in kakovost javnih institucij. Podobno se s politikami, ki spodbujajo izobraževanje in vseživljenjsko učenje, ne izboljšujejo le obeti za dolgoročno rast gospodarstva, temveč tudi zaposlitvene priložnosti za ranljive družbene skupine.


1.3 Inflacija na poti zviševanja

Povprečna skupna inflacija v euroobmočju, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), se je od leta 2017 do leta 2018 povečala z 1,5% na 1,7%. Zvišanje je bilo predvsem posledica večjega prispevka cen energentov, v manjši meri pa tudi cen hrane. Nasprotno je prispevek osnovne inflacije, tj. HICP brez energentov in hrane, ostal večinoma nespremenjen. To merilo inflacije je bilo še vedno nizko in se je med letom v bistvu gibalo okrog 1-odstotne ravni (glej graf 9).

Graf 9

Inflacija in prispevki po skupinah

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.

Na dinamiko skupne inflacije so med letom močno vplivala gibanja cen energentov. Zaradi zvišanja cen surove nafte se je rast cen energentov med aprilom in julijem močno povečala, medletna stopnja rasti pa je nato ostala visoka (v oktobru 2018 je dosegla najvišjo skoraj 11-odstotno raven). Prispevek rasti cen energentov k skupni inflaciji se je tako z 0,2 odstotne točke v prvem četrtletju 2018 povečal na 0,9 oziroma 0,8 odstotne točke v zadnjih dveh četrtletjih 2018. K takšni medletni dinamiki so prispevala tudi gibanja cen nepredelane hrane, in sicer zaradi izrazitega vremensko pogojenega zvišanja medletne stopnje rasti cen sadja in zelenjave v poletnih mesecih, ki pa se je v zadnjih mesecih leta izničilo. Zaradi tega se je prispevek nepredelane hrane k skupni inflaciji z nič v prvem četrtletju 2018 povečal na več kot 0,2 odstotne točke v septembru 2018, nato pa se je v zadnjem četrtletju 2018 nekoliko zmanjšal.

Inflacija brez energentov in hrane je ostala umirjena.

Inflacija brez energentov in hrane se od leta 2017 ni spremenila, med letom 2018 pa se je tako kot druga merila osnovne inflacije večinoma gibala okrog dosežene ravni.[11] Če izključimo tudi volatilnejše komponente, povezane z oblačili in potovanji, se je to merilo osnovne inflacije povečalo.

Precej umirjena gibanja inflacije brez energentov in hrane so bila zabeležena v obeh glavnih komponentah, tj. v skupini industrijskega blaga razen energentov in v skupini storitev. Rast cen industrijskega blaga razen energentov je bila nekoliko volatilna in se je do septembra 2018 zviševala, nato pa se je nekoliko znižala in je bila v letu 2018 tako kot v letu 2017 0,4-odstotna. Če pogledamo kazalnike cenovnih pritiskov v različnih fazah cenovne verige, sta se med letom 2018 zvišali medletna stopnja rasti proizvajalčevih cen v domači prodaji neživilskih proizvodov za široko porabo in medletna stopnja rasti uvoznih cen neživilskih proizvodov za široko porabo. Kar zadeva uvozne cene, je bilo zvišanje medletne stopnje rasti predvsem posledica vse manjšega učinka apreciacije eura iz leta 2017, medtem ko je bilo v primeru proizvajalčevih cen verjetno posledica rasti lastnih stroškov in obsega prodaje v trgovini na drobno. Rast cen storitev je ostala v letu 2018 večinoma nespremenjena na ravni 1,3% in je bila še vedno precej pod dolgoročnim povprečjem. V zadnjem četrtletju 2018 se je medletna stopnja rasti cen storitev sicer zmerno povečala, vendar predvsem zaradi baznega učinka precej šibkega gibanja cen storitev v istih mesecih leta 2017. Gledano v celoti se rast cen storitev, pri katerih stroški dela predstavljajo velik del, še ni odzvala na zvišanje rasti plač.

Medletna rast sredstev za zaposlene na zaposlenega se je še naprej povečevala.

Domači stroškovni pritiski, merjeni z rastjo deflatorja BDP, se v prvih treh četrtletjih 2018 niso spreminjali in so bili rahlo večji kot v drugi polovici leta 2017 (glej graf 10). Medletna stopnja rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega, ki je sredi leta 2016 dosegla najnižjo točko, se je v letu 2018 še naprej zviševala in je v tretjem četrtletju znašala 2,5%, tako da je bila višja od zgodovinskega povprečja (od leta 1999), ki znaša 2,1%. Na splošno so na zvišanje rasti plač vplivali izboljšane razmere na trgu dela (glej razdelek 1.2 zgoraj) in slabitev dejavnikov, ki so v preteklosti prispevali k zaviranju rasti plač, na primer nizka pretekla inflacija, katere vpliv se kaže prek formalnih in neformalnih sistemov indeksacije, ter reforme na trgu dela, ki so jih nekatere države izvedle med finančno krizo. V okolju zmerno ugodnega povpraševanja se je višja rast plač odrazila v višji rasti stroškov dela na enoto proizvoda, vendar je ta vpliv na domače stroškovne pritiske ublažilo gibanje dobička (merjen kot bruto poslovni presežek), ki je v zadnjih četrtletjih oslabel, k čemur je deloma negativno prispevalo poslabšanje pogojev menjave zaradi višjih cen nafte.[12]

Graf 10

Razčlenitev deflatorja BDP

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.

Dolgoročnejša inflacijska pričakovanja so bila v letu 2018 nekoliko večja kot v letu 2017. Inflacijska pričakovanja čez pet let so na podlagi ankete ECB o napovedih drugih strokovnjakov več četrtletij zapored ostala nespremenjena na ravni 1,9%, pri čemer so bila še vedno rahlo večja kot v letu 2017. Tržna merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj, kot je denimo obrestna mera v 5-letnih obrestnih zamenjavah na inflacijo čez pet let, so bila nekoliko volatilna in so se proti koncu leta znižala, vendar so glede na leto 2017 v povprečju ostala približno nespremenjena.


1.4 Ugodni pogoji financiranja so spodbujali rast kreditov in denarja

Leta 2018 je na gibanja na finančni trgih v euroobmočju vplivala negotovost glede svetovnih gospodarskih obetov in obetov v euroobmočju v kombinaciji s politično ustvarjeno klimo nenaklonjenosti tveganim naložbam – zlasti v povezavi z brexitom, trgovinskim protekcionizmom in negotovostjo glede usmeritve italijanske vlade na področju javnofinančne politike. Obrestne mere denarnega trga in donosnost dolgoročnejših obveznic so bile še vedno zelo nizke, k čemur so deloma prispevali nadaljnji ukrepi spodbujevalno naravnane denarne politike, ki jih izvaja ECB. Pogoji financiranja so spodbudno vplivali na podjetniške naložbe, premoženje gospodinjstev pa je spodbujalo zasebno potrošnjo. Rast denarja se je zmanjšala, medtem ko se je rast kreditov zasebnemu sektorju še povečala.

Donosnost državnih obveznic v euroobmočju je ostala približno nespremenjena.

Donosnost državnih obveznic v euroobmočju je leta 2018 ostala približno nespremenjena, čeprav se je proti koncu leta rahlo povečala (glej graf 11). To je bilo predvsem posledica prelitja posledic postopnega opuščanja spodbujevalno naravnane denarne politike v ZDA in povečanja razmikov v donosnosti italijanskih obveznic, kar pa je zaenkrat le omejeno negativno vplivalo na druge trge državnih obveznic v euroobmočju. Povprečna donosnost 10-letnih državnih obveznic euroobmočja, tehtana z BDP, je 31. decembra 2018 znašala 1,01%, kar je večinoma nespremenjeno v primerjavi s povprečno ravnjo iz leta 2017. Razmik v donosnosti 10-letnih obveznic držav euroobmočja glede na donosnost 10-letnih nemških državnih obveznic se je ob prevladujoči negotovosti glede fiskalne politike zmerno povečal.

Graf 11

Donosnost 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju, ZDA in Nemčiji

(v odstotkih na leto; dnevni podatki)

Viri: Bloomberg, Thomson Reuters Datastream in izračuni ECB.
Opombe: Podatki za euroobmočje se nanašajo na povprečno donosnost 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju, tehtano z BDP. Zadnji podatki se nanašajo na 31. december 2018.

Tečaji delnic so v euroobmočju precej upadli.

Tečaji delnic v euroobmočju so se leta 2018 ob povečanih svetovnih napetostih, italijanski politični negotovosti in postopni normalizaciji spodbujevalno naravnane denarne politike precej znižali (glej graf 12). Tako se je širši indeks tečajev delnic nefinančnih družb v euroobmočju med letom znižal za 12,6%, indeks tečajev bančnih delnic v euroobmočju pa je upadel za 33,3%. Tečaji delnic nefinančnih družb v ZDA so bili odpornejši kot tečaji delnic nefinančnih družb v euroobmočju zaradi močnega makroekonomskega zagona, ki je bil delno povezan s procikličnimi fiskalnimi spodbujevalnimi ukrepi.

Graf 12

Delniški indeksi v euroobmočju in ZDA

(indeks: 1. januar 2017 = 100)

Vir: Thomson Reuters Datastream.
Opombe: Za euroobmočje sta prikazana indeks EURO STOXX za banke in tržni indeks Datastream za nefinančne družbe, za ZDA pa indeks S&P za banke in tržni indeks Datastream za nefinančne družbe. Zadnji podatki se nanašajo na 31. december 2018.

Pogoji financiranja so spodbujali podjetniške investicije.

Na splošno so pogoji financiranja za nefinančne družbe v letu 2018 še naprej spodbudno vplivali na podjetniške naložbe, čeprav so se tokovi zunanjega financiranja v nefinančne družbe nekoliko zmanjšali (glej graf 13). Zmanjšanje je bilo predvsem posledica umiritve »drugih« virov financiranja (vključno z medpodjetniškimi posojili in komercialnimi krediti). Obenem so neto izdajanje delnic, ki kotirajo na borzi, delnic, ki ne kotirajo na borzi, in drugega lastniškega kapitala zavirali posebni dejavniki in razmeroma visoki stroški lastniškega financiranja. Kljub postopnemu povečanju razmikov v donosnosti podjetniških obveznic med letom 2018 je izdajanje dolžniških vrednostnih papirjev še naprej spodbujal program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, uveden junija 2016 (glej okvir 3). Poleg tega se je medletna stopnja rasti bančnih posojil nefinančnim družbam v letu 2018 dodatno zvišala. K okrevanju rasti posojil je prispevalo precejšnje znižanje bančnih posojilnih obrestnih mer v euroobmočju od sredine leta 2014 (glej razdelek 2.1), pri čemer so se te zniževale tudi v letu 2018. To je bilo v nezanemarljivi meri posledica nestandardnih ukrepov denarne politike ECB, ki so prispevali k splošnemu izboljšanju ponudbe bančnih posojil in povpraševanja po njih. Poleg tega so banke dosegle napredek tudi na področju konsolidacije svojih bilanc, čeprav je bil obseg nedonosnih posojil v nekaterih državah še naprej velik.

Graf 13

Neto tokovi zunanjega financiranja v nefinančne družbe v euroobmočju

(letni tokovi; v milijardah EUR)

Vira: Eurostat in ECB.
Opombe: »Druga posojila« obsegajo posojila iz nedenarnih sektorjev (drugih finančnih institucij, zavarovalnic in pokojninskih skladov) in iz tujine. Posojila denarnih finančnih institucij in nedenarnih sektorjev so prilagojena za prodajo in listinjenje posojil. »Drugo« je razlika med »skupaj« in instrumenti, prikazanimi v grafu. Vključuje medpodjetniška posojila in komercialne kredite. Zadnji podatki se nanašajo na tretje četrtletje 2018.

Premoženje gospodinjstev je spodbujalo zasebno potrošnjo.

Kar zadeva gospodinjstva, se je njihovo neto premoženje v prvih treh četrtletjih 2018 povečalo in tako spodbujalo zasebno potrošnjo. Zaradi vztrajnega naraščanja cen nepremičnin se je močno povečala vrednost nepremičnin v imetju gospodinjstev. Hkrati se je zaradi padca delniških tečajev zmanjšala vrednost imetij finančnega premoženja v sektorju gospodinjstev. Čeprav je medletna stopnja rasti bančnih stanovanjskih posojil gospodinjstvom ostala zmerna glede na pretekla obdobja, je bilo odobravanje posojil precejšnje.[13] Bruto zadolženost gospodinjstev, merjena kot odstotek nominalnega bruto razpoložljivega dohodka, je bila precej večja od povprečja pred krizo.

K rasti M3 je čedalje več prispevala rast kreditiranja.

Na splošno se je pri rasti posojil zasebnemu sektorju nadaljeval trend postopnega naraščanja, ki traja od začetka leta 2014. Medletna stopnja rasti posojil denarnih finančnih institucij (DFI) zasebnemu sektorju (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil ter navidezno združevanje denarnih sredstev) se je decembra 2018 zvišala na 3,4%, v primerjavi z 2,9% decembra 2017 (glej graf 14). S tem se je utrdila vloga rasti kreditiranja kot pomembnega gonila rasti širokega denarja (glej modri del stolpcev v grafu 15), ki pa se je kljub temu umirila v primerjavi z vztrajno dinamiko rasti po stopnji okrog 5% od sredine leta 2015 (glej graf 14). Medletna stopnja rasti agregata M3 je decembra 2018 znašala 4,1%, v primerjavi s 4,6% ob koncu leta 2017. Zaradi zmanjšanja neto nakupov vrednostnih papirjev s strani Eurosistema (z 80 milijard EUR na 60 milijard EUR aprila 2017, na 30 milijard EUR januarja 2018, na 15 milijard EUR oktobra 2018 in nato na nič ob koncu decembra 2018) je bil pozitivni vpliv programa nakupa vrednostnih papirjev na rast agregata M3 manjši (glej rdeči del stolpcev v grafu 15). Hkrati so neto prodaje državnih obveznic s strani DFI euroobmočja brez Eurosistema zavirale rast agregata M3 (glej svetlozeleni del stolpcev v grafu 15). Kljub povečanju razlike v obrestnih merah glede na finančno premoženje zunaj euroobmočja je prispevek neto tuje aktive v oktobru 2018 postal neto pozitiven (glej rumeni del stolpcev v grafu 15).

Graf 14

Agregat M3 in posojila zasebnemu sektorju

(medletne spremembe v odstotkih)

Vir: ECB.

Graf 15

Agregat M3 in protipostavke

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah; desezonirano in prilagojeno za število delovnih dni)

Vir: ECB.
Opombe: Krediti zasebnemu sektorju obsegajo posojila DFI zasebnemu sektorju in dolžniške vrednostne papirje v imetju DFI, ki jih je izdal zasebni nedenarni sektor euroobmočja. Obsegajo tudi Eurosistemove nakupe dolžniških vrednostnih papirjev nedenarnih sektorjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Zadnji podatki se nanašajo na december 2018.

Rast agregata M3 so spodbujale vloge čez noč.

Ob nizkih oportunitetnih stroških imetja likvidnih vlog v okolju zelo nizkih obrestnih mer in položne krivulje donosnosti so rast denarnega agregata M3 še naprej spodbujale najlikvidnejše komponente. Rast agregata M1, na katero je ugodno vplivala visoka rast vlog čez noč v imetju gospodinjstev in nefinančnih družb, se je prav tako zmanjšala ter je v decembru 2018 znašala 6,6%, v primerjavi z 8,7% v decembru 2017.


2 Denarna politika: potrpežljivost, preudarnost in vztrajnost ostajajo ključnega pomena

Obseg mesečnih neto nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev se je celo leto 2018 postopoma zmanjševal zaradi znatnega napredka pri vzdržnem zviševanju inflacije ob močnem gospodarstvu euroobmočja in dobro zasidranih inflacijskih pričakovanjih, nato pa so se neto nakupi ob koncu leta končali. Vseeno je denarna politika ostala potrpežljiva, preudarna in vztrajna ter je bila še naprej zelo spodbujevalno naravnana, saj je morala še naprej zagotavljati nadaljnje približevanje inflacije na raven pod 2%, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju. Spodbujevalna naravnanost je izhajala iz preostalih neto nakupov vrednostnih papirjev, iz velikega obsega kupljenih vrednostnih papirjev in ponovnega investiranja zapadlih glavnic ter iz prihodnje usmeritve denarne politike glede ključnih obrestnih mer ECB, ki so ostale na zgodovinsko nizki ravni. Ob koncu leta 2018 so vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike predstavljali 72% bilance stanja Eurosistema. Bilanca stanja je dosegla doslej največji obseg (4,7 bilijona EUR). Tveganja, povezana z veliko bilanco stanja, so se še naprej zmanjševala s pomočjo okvira ECB za upravljanje tveganj.


2.1 Postopno prenehanje izvajanja neto nakupov vrednostnih papirjev ob ohranjanju precejšnje spodbujevalne naravnanosti

Mesečna raven neto nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev se je od začetka leta 2018 zmanjšala zaradi vse močnejše in široko osnovane gospodarske rasti.

Gospodarstvo euroobmočja je do konca leta 2017 beležilo vse močnejšo in široko osnovano rast. K rasti je prispevalo zunanje povpraševanje, konjunkturo pa je spodbujalo tudi vse večje domače povpraševanje ob podpori povečane zaposlenosti, naraščanja premoženja gospodinjstev in dobičkonosnosti podjetij ter ob zelo ugodnih pogojih financiranja. Temeljni cenovni pritiski so ostali umirjeni, vendar se je z vztrajnim zmanjševanjem neizkoriščenega gospodarskega potenciala krepilo zaupanje v vzdržno zviševanje inflacije. Na tej podlagi je Svet ECB oktobra 2017 napovedal, da namerava od začetka leta 2018 zmanjšati mesečni obseg nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev.

Tako se je mesečna raven neto nakupov vrednostnih papirjev od januarja 2018 zmanjšala s 60 milijard EUR na 30 milijard EUR. Svet ECB je predvideval, da bo nova mesečna raven veljala do konca septembra 2018 ali po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler ne zabeleži vzdržno približevanje inflacije na raven pod 2%, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju.

Zaradi nizkih ključnih obrestnih mer, nadaljevanja neto nakupov vrednostnih papirjev in ponovnega investiranja izplačanih glavnic je bila denarna politika še naprej zelo spodbujevalno naravnana.

Obenem so gospodarski obeti in gibanje inflacije ostali pogojeni z nadaljnjo podporo s strani denarne politike Sveta ECB. Spodbujevalna naravnanost denarne politike je izhajala iz nadaljnjih neto nakupov vrednostnih papirjev. Poleg tega so obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja, odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita ostale nespremenjene na ravni 0,00%, 0,25% oziroma −0,40% (glej graf 16). Spodbujevalno denarno politiko je dodatno podpirala prihodnja usmeritev glede obrestnih mer: ključne obrestne mere naj bi ostale na sedanji ravni daljše obdobje in precej dlje, kot bodo trajali neto nakupi vrednostnih papirjev. Poleg tega je imel Svet ECB namen, da ponovno investira glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, in sicer daljše obdobje po zaključku neto nakupov vrednostnih papirjev, vsekakor pa tako dolgo, dokler bo potrebno.

Graf 16

Ključne obrestne mere ECB

(v odstotkih na leto)

Vir: ECB.
Opomba: Zadnji podatki se nanašajo na 31. december 2018.

Domače povpraševanje je kljub določenemu umirjanju zelo visoke rasti iz leta 2017 zaradi šibkejšega izvoznega povpraševanja ostalo solidno ter je podpiralo široko osnovano rast gospodarstva v euroobmočju v prvi polovici leta 2018. Medtem ko so v ospredje prihajala tveganja povečane volatilnosti na finančnih trgih in negotovost v zvezi z globalnimi dejavniki, so ostala tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, približno uravnotežena.

Domače cenovne pritiske so nadalje spodbujali visoka raven izkoriščenosti zmogljivosti, pomanjkanje ustrezne delovne sile in vse višja rast plač. Merila osnovne inflacije so ostala pretežno umirjena, vseeno pa so se povzpela z nizkih ravni v prejšnjih obdobjih. Makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema iz junija 2018 so bile skladne s postopnim približevanjem inflacije ravni pod 2%, vendar blizu te meje, v srednjeročnem obdobju. Obenem se je negotovost, ki spremlja inflacijske obete, precej zmanjšala, tveganje deflacije pa je izginilo.

Zaupanje v vzdržno zviševanje inflacije.

Svet ECB je na junijski seji o denarni politiki ocenil, da je bil dosežen znaten napredek pri vzdržnem zviševanju inflacije. Močno gospodarstvo euroobmočja je bilo ob trdno zasidranih inflacijskih pričakovanjih razlog za zaupanje, da se bo inflacija še naprej vzdržno približevala ciljni ravni, in sicer tudi po postopnem prenehanju izvajanja neto nakupov vrednostnih papirjev.

Ob tem je Svet ECB na junijski seji sklenil potrditi, da bo Eurosistem še naprej izvajal neto nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, in sicer na mesečni ravni 30 milijard EUR do konca septembra 2018. Predvideno je bilo, da se bodo po septembru 2018 neto nakupi vrednostnih papirjev zmanjšali na 15 milijard EUR na mesec v obdobju od oktobra do decembra, če bodo novi podatki potrdili srednjeročne inflacijske obete. Po decembru pa naj bi se neto nakupi vrednostnih papirjev končali.

Z novo kalibriranim obveščanjem se je ohranjala spodbujevalna vloga denarne politike.

Obenem so zaradi prisotnih negotovosti ostali potrpežljivost, preudarnost in vztrajnost ključnega pomena, saj so bili temeljni cenovni pritiski še vedno odvisni od precejšnje stopnje spodbujevalne naravnanosti denarne politike. Zato je bila zagotovljena kredibilna in učinkovita prihodnja usmeritev o uporabi preostalih instrumentov denarne politike kot način, da se dodatno podpre vzdržno približevanje inflacije inflacijskemu cilju ECB:

  • Svet ECB je razširil prihodnjo usmeritev glede gibanja obrestnih mer denarne politike: predvideno je bilo, da bodo ključne obrestne mere ostale na sedanji ravni še vsaj čez poletje 2019, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije na raven pod 2%, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju. Z omembo eksplicitnega datuma in od razmer odvisne prihodnje usmeritve je bila zagotovljena večja jasnost glede prihodnjega gibanja obrestnih mer denarne politike, s čimer so bila pričakovanja o ključnih obrestnih merah trdneje zasidrana in so tako prispevala k finančnim razmeram, ki spodbujajo nadaljnje približevanje inflacije inflacijskemu cilju. Od razmer odvisna prihodnja usmeritev, ki prvi dvig obrestnih mer denarne politike eksplicitno povezuje z vzdržnim zviševanjem inflacije, je bila skladna s strategijo denarne politike, ki je usmerjena v prihodnost in se osredotoča na srednjeročno obdobje, kar je utrdilo kredibilno zavezo Sveta ECB k cilju cenovne stabilnosti. Obenem se je z razširjeno prihodnjo usmeritvijo glede obrestnih mer ohranjala ustrezna fleksibilnost denarne politike.
  • Poleg tega je bila ponovno potrjena prihodnja usmeritev glede ponovnega investiranja glavnic zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. Obdobje ponovnega investiranja naj bi se nadaljevalo še daljše obdobje po zaključku neto nakupov vrednostnih papirjev, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in velika stopnja spodbujevalne naravnanosti denarne politike.

Zaradi še vedno prisotnih negotovosti in zelo postopnega zviševanja osnovne inflacije je morala denarna politika ostati potrpežljiva, preudarna in vztrajna. Tudi če bi se neto tokovi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev končali, bi morala denarna politika ostati zelo spodbujevalno naravnana. Poleg tega se je z junijskim sklepom začel obrat od neto nakupov vrednostnih papirjev k obrestnim meram denarne politike in k prihodnji usmeritvi glede njihovega verjetnega gibanja v prihodnosti kot načina, da se določa naravnanost denarne politike. Gledano v celoti je moralo biti obveščanje previdno uravnoteženo med pričakovanjem, da se bodo neto nakupi vrednostnih papirjev končali do konca leta 2018, ter poudarjanjem nadaljnje zaveze, da se bo spodbujevalna naravnanost ohranjala tako dolgo, kot bo potrebno.

Celo jesen so bili novi podatki slabši od pričakovanih, kar je bilo posledica šibkejšega zunanjega povpraševanja ter tudi nekaterih dejavnikov, značilnih za posamezne države in sektorje. Medtem ko je bilo verjetno, da se bodo nekateri od teh dejavnikov iztekli, pa so drugi nakazovali umirjanje zagona rasti. Obenem je močno domače povpraševanje še naprej spodbujalo rast gospodarstva v euroobmočju ter postopno naraščanje inflacijskih pritiskov. Zaradi velike izkoriščenosti zmogljivosti in presežnega povpraševanja na trgu dela so se domači stroškovni pritiski še naprej krepili in širili, kar je potiskalo rast plač navzgor. Na splošno so bila tveganja, ki spremljajo gospodarske obete, ocenjena kot približno uravnotežena. Vseeno se je ravnotežje tveganj nagibalo navzdol zaradi geopolitičnih dejavnikov, grožnje protekcionizma, ranljivosti v nastajajočih tržnih gospodarstvih in volatilnosti na finančnih trgih. Ti dejavniki so med poletjem postajali vse pomembnejši in ostali v ospredju tudi proti koncu leta.

Program nakupa vrednostnih papirjev se je končal, vendar je morala denarna politika ostati zelo spodbujevalno naravnana.

Svet ECB je decembra na podlagi najnovejših informacij ponovno ocenil gospodarske obete ter zaključil, da splošna ocena v glavnem potrjuje junijske obete. Osnovni zagon domačega povpraševanja je še naprej utrjeval prepričanje, da se vzdržno približevanje inflacije ciljni ravni ECB nadaljuje in naj bi se nadaljevalo tudi potem, ko se bodo neto nakupi vrednostnih papirjev končali. Svet ECB je na tej podlagi sklenil, da je decembra 2018 ustrezno končati neto nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, kot je bilo sprva predvideno. Obenem je bila za nadaljnje približevanje inflacije ciljni ravni še vedno potrebna potrpežljiva, preudarna in vztrajna denarna politika, zato je bila prihodnja usmeritev glede ponovnega investiranja razširjena. Tako je Svet ECB sklenil, da bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, še naprej v celoti ponovno investiral, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in velika stopnja spodbujevalne naravnanosti denarne politike. S tem ko je Svet povezal obdobje ponovnega investiranja z dvigom obrestnih mer je potrdil, da bodo ključne obrestne mere ECB in prihodnja usmeritev o njihovem verjetnem gibanju v prihodnosti ostale glavno orodje za prilagajanje naravnanosti denarne politike v prihodnje. Potrebno spodbujevalno naravnanost naj bi zagotavljala prihodnja usmeritev glede obrestnih mer ob podpori ponovnega investiranja velike količine kupljenih vrednostnih papirjev, tako da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju vzdržno približevala ravni pod 2%, vendar blizu te meje.

Ukrepi denarne politike so še naprej zagotavljali zelo ugodne pogoje financiranja in podporo gospodarski rasti

Nemoteno izvajanje neto nakupov vrednostnih papirjev.

Izvajanje programa nakupa vrednostnih papirjev je potekalo nemoteno, in sicer tako v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja kot tudi v okviru programov nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja, ki obsegajo program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja in tretji program nakupa kritih obveznic. Mesečni obseg neto nakupov je bil v povprečju skladen s ciljnim mesečnim zneskom, ki ga je določil Svet ECB, tj. 30 milijard EUR na mesec od januarja do septembra in 15 milijard EUR na mesec od oktobra do decembra (glej graf 17). Obseg neto nakupov je bil avgusta pod ciljnim mesečnim zneskom zaradi sezonskih nihanj tržne likvidnosti, vendar je to odtehtal rahlo večji obseg nakupov v preostanku leta. Na ravni posameznih držav so unovčenja dolžniških vrednostnih papirjev v različnih programskih portfeljih povzročila občutno nihanje bruto mesečnih nakupov. Na splošno neto mesečni nakupi, gledano relativno, niso veliko odstopali od ciljne ravni. Stanje imetij v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je bilo ob koncu leta približno skladno s predvideno razporeditvijo po državah, ki temelji na kapitalskem ključu. Izvajanje omenjenega programa ni negativno vplivalo na likvidnostne razmere na trgu državnih obveznic v euroobmočju (glej okvir 2). Ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja (glej razdelek 2.2) so prispevale k ugodnim pogojem financiranja in tako podpirale nadaljnje zviševanje inflacije v smeri cilja.

Graf 17

Mesečni neto nakupi in unovčenja vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev v letu 2018

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.
Opombe: Mesečni neto nakupi po knjigovodski vrednosti; mesečni zneski dejanskih unovčenj. Glavnico unovčenih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, Eurosistem po svojih najboljših močeh fleksibilno in hitro ponovno investira še v mesecu, v katerem zapade, oziroma v naslednjih dveh mesecih, če to upravičujejo likvidnostne razmere na trgu.

Okvir 2
Likvidnost trga državnih obveznic v euroobmočju in izvajanje programa nakupov obveznic javnega sektorja

Likvidnost trga državnih obveznic v euroobmočju je pomembna za transmisijo denarne politike ECB. Likviden trg namreč spodbuja povezavo med sklepi ECB o denarni politiki, krivuljo donosnosti, cenami finančnega premoženja na splošno ter skupnimi stroški financiranja in alokacijo kapitala v gospodarstvu. Nujnost natančnega spremljanja likvidnosti trga državnih obveznic se je povečala od uvedbe programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja, v okviru katerega je Eurosistem kupil precejšen delež državnih obveznic v euroobmočju. V tem okvirju sta predstavljena dva kazalnika likvidnosti trga, ki ju ECB redno spremlja. Kazalnika na splošno kažeta, da se likvidnostne razmere na trgu državnih obveznic niso izrazito odzivale na začetek izvajanja programa ali na spremembe v obsegu mesečnih nakupov.

Likviden trg je običajno trg, na katerem ima izvedba standardnega posla omejen vpliv na cene. Povedano drugače, likviden trg ima »globoke« knjige naročil, ki se po izvedbi posla hitro znova napolnijo. Zato so spremembe cen po izvedenem poslu navadno minimalne in začasne. Če velja, da z izvedenim poslom pridobimo nove informacije o osnovni vrednosti instrumenta, ki je predmet tega posla, se bosta ponujena prodajna in nakupna cena seveda ustrezno prilagodili, vendar bo knjiga naročil okrog novih ravni še vedno globoka.

Kazalniki likvidnosti trga so navadno osredotočeni na enega ali več vidikov stroškov transakcij, globino trga oziroma odpornost. Najpreprostejši kazalnik je razmik med ponujeno prodajno in nakupno ceno, ki nam pove, kako visoke stroške transakcije lahko pričakujemo. Pomenljivejše kazalnike lahko izdelamo tako, da informacije o razmiku kombiniramo na primer z globino naročil, s katero merimo količino transakcij, ki jo lahko trg v določenem trenutku brez težav absorbira. Merila globine trga navadno temeljijo na informacijah, pridobljenih iz knjig limitiranih naročil,[14] na podlagi katerih trgovalci pridobijo informacije v realnem času o obsegu in cenah. Odpornost pa je odvisna od dinamike trga, denimo, kako hitro se knjige naročil po izvedbi posla znova napolnijo, in je torej osredotočena na časovno razsežnost likvidnosti trga.

Ta okvir obravnava likvidnost trga državnih obveznic v euroobmočju s pomočjo kazalnika likvidnosti na podlagi knjige naročil[15] in kazalnika likvidnosti na podlagi izvedenih poslov.[16] Čeprav ta dva kazalnika temeljita na različnih naborih tržnih podatkov (in sicer na knjigah limitiranih naročil oziroma ponudbah), so osredotočeni predvsem na likvidnost z vidika stroškov in globine.

Tako kazalnik likvidnosti na podlagi knjige naročil kot tudi kazalnik likvidnosti na podlagi izvedenih poslov kažeta, da se likvidnostne razmere na trgu državnih obveznic v euroobmočju od začetka izvajanja programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja niso poslabšale (glej graf A). Ob kazalnika sta v opazovanem obdobju sicer izkazovala kar veliko volatilnost, vendar nista beležila vzdržnega trenda naraščanja, čeprav so se imetja vrednostnih papirjev v okviru programa sčasoma precej povečala. Prav tako se kazalnika na splošno nista izrazito odzivala na spremembe obsega mesečnih nakupov v okviru programa, čeprav je možno, da agregatni podatki prikrivajo določene razlik med državami.

Graf A

Kazalnika likvidnosti trga državnih obveznic v euroobmočju od začetka izvajanja programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja

(indeks: 100 = 9. marec 2015)

Viri: Bloomberg, EuroMTS Ltd in izračuni ECB.
Opombe: Zvišanje (znižanje) kazalnikov pomeni poslabšanje (izboljšanje) likvidnostnih razmer. Graf prikazuje 5-dnevno drsečo sredino kazalnikov. Kazalnik na podlagi knjige naročil je povprečje 10-letnih državnih obveznic, tehtano z BDP, za celotno euroobmočje, medtem ko je kazalnik na podlagi izvedenih poslov povprečje državnih obveznic, s katerimi se trguje v okviru programa, tehtano z obsegom. Kazalnika sta normalizirana na 100 za 9. marec 2015, ko so se začeli nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja. Navpične črte označujejo naslednje spremembe obsega nakupov v okviru omenjenega programa: (1) začetek izvajanja programa, ko je mesečni obseg nakupov znašal 60 milijard EUR (9. marec 2015); (2) povečanje neto mesečnega obsega nakupov na 80 milijard EUR (1. april 2016); (3) zmanjšanje neto mesečnega obsega nakupov na 60 milijard EUR (3. april 2017); (4) zmanjšanje neto mesečnega obsega nakupov na 30 milijard EUR (2. januar 2018); (5) zmanjšanje neto mesečnega obsega nakupov na 15 milijard EUR (1. oktober 2018). Zadnji podatki se nanašajo na 21. december 2018. Vrednosti nad 600 so prikazane v merilu, ki je zmanjšano za faktor 4.

Graf A kaže, da se obravnavana kazalnika likvidnosti navadno skokovito povečata v času okrog političnih in gospodarskih dogodkov, povezanih s pričakovanim poslabšanjem likvidnosti trga. Tako je bil denimo skok zabeležen med obdobjem intenzivne odprodaje nemških državnih obveznic[17] (ki se je začelo 28. aprila 2015) in po referendumu v Združenem kraljestvu o članstvu v EU (23. junija 2016). Višje vrednosti kazalnikov so bile zabeležene tudi med predsedniškimi volitvami v ZDA (8. novembra 2016) in v Franciji (23. aprila 2017). Najvišji skok nelikvidnosti pa je bil zabeležen med obdobjem političnih napetosti, povezanih z oblikovanjem nove italijanske vlade (obdobje, ki se je začelo 28. maja 2018), ko se je likvidnost poslabšala zlasti na italijanskem trgu. Skoki so predvsem odraz poslabšanja likvidnosti v posameznih državah z omejenim prelivanjem posledic na druge trge. Poleg tega se likvidnost navadno poslabša poleti in ob koncu leta, vendar je to na grafu zaradi velikega merila manj razvidno. Gibanja kazalnika na podlagi izvedenih poslov so podobna gibanjem kazalnika na podlagi knjige naročil, vendar je videti, da je prisotnega več šuma. Šum pri posameznih merilih bi bilo mogoče zmanjšati s sestavljenim kazalnikom, ki bi bil pripravljen z zanesljivo metodologijo tehtanja ali z agregiranjem širšega sklopa meril.

Banke so svoje zelo ugodne pogoje financiranja prenašale na podjetja in gospodinjstva.

Spodbujevalno naravnana denarna politika in krepitev bančnih bilanc sta še naprej prispevala k nizkim stroškom financiranja za banke. Kljub večjim razlikam med stroški financiranja po državah euroobmočja v drugi polovici leta 2018 so bili ti stroški še vedno precej pod ravnijo, preden je ECB junija 2014 sprejela ukrepe za sprostitev kreditnih razmer (glej graf 18). Banke so svoje zelo ugodne pogoje financiranja prenašale v širše gospodarstvo, saj so bili pogoji kreditiranja za podjetja in gospodinjstva še naprej privlačni povsod v euroobmočju. Obrestne mere bank za posojila nefinančnim družbam in gospodinjstvom so bile še naprej blizu najnižjih vrednosti. Od začetka junija 2014 do decembra 2018 so se znižale za približno 130 oziroma 110 bazičnih točk, kar je precej več, kot so se spremenile tržne referenčne obrestne mere (glej graf 19).

Graf 18

Skupni stroški dolžniškega financiranja za banke

(skupni stroški financiranja z vlogami in nezavarovanega tržnega dolžniškega financiranja; v odstotkih na leto)

Viri: ECB, Markit iBoxx in izračuni ECB.
Opomba: Skupni stroški vlog so izračunani kot povprečje obrestnih mer za vloge čez noč, vezane vloge in vloge na odpoklic z odpovednim rokom pri novih poslih, tehtano s stanjem. CUODR – ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja, PNLVP – program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, PNKO – program nakupa kritih obveznic, PNVP – program nakupa vrednostnih papirjev.

Graf 19

Skupne bančne obrestne mere za posojila nefinančnim družbam in gospodinjstvom

(v odstotkih na leto)

Vir: ECB.
Opomba: Skupne bančne posojilne obrestne mere so izračunane z agregiranjem kratkoročnih in dolgoročnih obrestnih mer z uporabo 24-mesečne drseče sredine obsega novih poslov.

Zelo ugodni so ostali tudi stroški tržnega financiranja za nefinančne družbe, in sicer zahvaljujoč manjšim pribitkom, ki so bili posledica neto nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja (glej okvir 3). Vseeno so se pribitki na obveznice nefinančnih družb naložbenega razreda med letom 2018 postopoma in vztrajno povečevali z nizkih ravni v pokriznem obdobju, in sicer zaradi vse večje negotovosti, ki je spremljala gospodarske obete v euroobmočju in na svetovni ravni.

Na kreditne tokove zasebnemu sektorju so še naprej pozitivno vplivali zelo ugodni pogoji financiranja. Rast bančnih posojil nefinančnim družbam in gospodinjstvom je še naprej sledila trendu postopnega naraščanja, ki se je začel na začetku leta 2014 (glej razdelek 1.4). Neto izdajanje dolžniških vrednostnih papirjev s strani nefinančnih družb je še naprej spodbujal program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, kljub temu da se je v primerjavi z lanskim letom izdajanje nekoliko umirilo (glej okvir 3). Po statističnih podatkih ECB o izdajanju vrednostnih papirjev[18] so neto nove izdaje v eurih v prvih enajstih mesecih leta 2018 znašale 56 milijard EUR (91 milijard EUR v istem obdobju leta 2017). Neto nove izdaje v drugih valutah so v prvih enajstih mesecih leta 2018 znašale −3 milijarde EUR (−7 milijard EUR v istem obdobju leta 2017), kar je skladno s tem, da je program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja spodbudil nefinančne družbe v euroobmočju, da nov dolg izdajo v eurih ter odplačajo dolg v drugih valutah.

Z nizkimi ključnimi obrestnimi merami in programom nakupa vrednostnih papirjev se je povečal obseg posojanja in ublažili so se pogoji bank za nova posojila.

Banke so še naprej poročale o ublažitvi kreditnih standardov in splošnih pogojev za nova posojila, k čemur so prispevali ukrepi denarne politike ECB. Po anketi o bančnih posojilih v euroobmočju je program nakupa vrednostnih papirjev še naprej spodbujal ublažitev splošnih pogojev bank za nova posojila podjetjem in gospodinjstvom. Poleg tega so ukrepi denarne politike ECB pozitivno vplivali tudi na obseg odobrenih bančnih posojil. Povpraševanje po kreditih so še naprej spodbujale nizke obrestne mere in sedanja gospodarska rast (glej razdelek 1.4). Po najnovejši anketi o dostopu podjetij do financiranja (SAFE)[19] so se razpoložljivost in pogoji zunanjega financiranja za mala in srednje velika podjetja (MSP) v letu 2018 dodatno izboljšali, k čemur so prispevali precejšnja spodbujevalna naravnanost denarne politike in izboljšani pogoji financiranja za MSP (glej okvir 3).

Okvir 3
Vpliv programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja na financiranje nefinančnih družb v euroobmočju

Cilj programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, ki tvori del programa nakupa vrednostnih papirjev, je ublažiti pogoje financiranja realnega gospodarstva v euroobmočju. Analiza ECB, povzeta v tem okvirju, nakazuje, da je program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja privedel do precejšnje ublažitve pogojev financiranja za nebančne družbe v euroobmočju. To mu je uspelo z znižanjem razmikov v donosnosti podjetniških obveznic ter z izboljšanjem ponudbe na primarnem trgu podjetniških obveznic. Poleg tega je program verjetno prispeval k povečanju bančnih kreditov nefinančnim družbam, ki ne izkoriščajo trga podjetniških obveznic.[20]

Program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja je sestavni del programa nakupa vrednostnih papirjev

Program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja sestavljajo Eurosistemovi nakupi obveznic naložbenega razreda v eurih, ki so jih izdale nebančne družbe (tj. nefinančne družbe in zavarovalnice), ustanovljene v euroobmočju. Napovedan je bil 10. marca 2016, nakupi pa so se začeli 8. junija 2016. Od tega datuma je Eurosistem kupoval dolžniške vrednostne papirje, ki so jih nefinančne družbe izdale na primarnem in sekundarnem trgu. Ti vrednostni papirji so morali biti primerni kot zavarovanje v Eurosistemovih operacijah refinanciranja ter denominirani v eurih. Do decembra 2018, ko so se neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev končali, je imel Eurosistem za 178 milijard EUR podjetniških obveznic, ki so predstavljale slabih 7% vseh vrednostnih papirjev v imetju zaradi omenjenih nakupov.

Vpliv na stroške financiranja nefinančnih družb: zmanjšanje razmikov v donosnosti podjetniških obveznic

Od napovedi programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja marca 2016 so se razmiki v donosnosti podjetniških obveznic vztrajno zmanjševali do konca leta 2017, nato pa so se med letom 2018 postopno spet zviševali (glej graf A). Ekonometrična analiza[21] kaže, da je mogoče zmanjšanje razmikov v donosnosti podjetniških obveznic, ki so primerne za nakup v okviru programa, od sredine leta 2016 do konca leta 2017 v veliki meri pripisati programu nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Po drugi strani je zmanjšanje razmikov v donosnosti primernih podjetniških obveznic povzročilo učinke uravnoteženja ter privedlo do znižanja razmikov tudi pri podjetniških obveznicah, ki niso primerne za nakup v okviru programa.[22] V letu 2018 so negotovosti na svetovni ravni in v euroobmočju več kot odtehtale vpliv programa ter prispevale k postopnemu povečevanju kreditnega tveganja in s tem razmikov v donosnosti podjetniških obveznic. Konec izvajanja neto nakupov podjetniških obveznic ob koncu leta 2018 in posledična odstranitev pritiskov s strani povpraševanja sta sovpadla z zvišanjem premij za kreditno tveganje in s povečanim vrednotenjem podjetniških obveznic proti vrednostim, ki so bile zabeležene pred napovedjo programa.

Graf A

Razmiki v donosnosti podjetniških obveznic naložbenega razreda in »čezmerne premije na obveznice« v euroobmočju

(mesečni podatki; v odstotnih točkah)

Viri: indeksi Merrill Lynch in izračuni ECB.
Opombe: »Čezmerna premija na obveznice« je odstopanje kreditnega razmika pri podjetniških obveznicah od merjenega tveganja neplačila s strani izdajatelja. Prikazana podatkovna serija vključuje samo obveznice naložbenega razreda. Navpični črti označujeta seji Sveta ECB dne 10. marca 2016 in 2. junija 2016. Glej De Santis, R.A., »Credit spreads, economic activity and fragmentation«, Working Paper Series, št. 1930, ECB, julij 2016. Zadnji podatki se nanašajo na december 2018.

Vpliv na izdajanje dolžniških vrednostnih papirjev s strani nefinančnih družb

Program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja je prispeval tudi k izboljšanju ponudbe na primarnem trgu podjetniških obveznic, zlasti med primernimi izdajatelji. Neto izdajanje s strani nefinančnih družb se je okrepilo marca 2016, kar je sovpadlo z napovedjo programa in z znižanjem razmikov v donosnosti podjetniških obveznic. Od tedaj ostaja izdajanje večje kot v prejšnjih letih. Poleg tega so imele novo izdane podjetniške obveznice, ki so primerne za nakup v okviru programa, daljšo zapadlost, kar je prispevalo k precejšnjemu podaljšanju povprečne preostale zapadlosti nadrejenih nezavarovanih obveznic naložbenega razreda, ki so jih izdale nefinančne družbe. Empirični podatki obenem kažejo, da je program še naprej spodbujal nefinančne družbe k izdajanju novih primernih obveznic v eurih namesto v drugih valutah. Kot kaže, so okolje nizke donosnosti in nizki razmiki v donosnosti podjetniških obveznic k izdajanju spodbujali tudi izdajatelje z nižjo bonitetno oceno.

Vpliv na strukturo financiranja nefinančnih družb

Vse večje izdajanje obveznic s strani nefinančnih družb je bilo v zadnjih dveh letih in pol vsaj sprva posledica premika od posojil k tržnemu dolžniškemu financiranju v nekaterih podjetjih.[23] Analiza ECB, ki zajema obdobje od konca leta 2015 do sredine leta 2017, kaže, da so na velikem vzorcu nefinančnih družb v euroobmočju podjetja, ki so izdajala obveznice, primerne za nakup v okviru podjetniškega programa, zabeležila povečanje deleža obveznic in zmanjšanje deleža dolgoročnih posojil v skupnih dolžniških obveznostih.

Omenjene mikropodatke potrjujejo agregirani finančni računi nefinančnih družb v euroobmočju. Od napovedi programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja do sredine leta 2017 se je delež novih bančnih posojil, ki so jih najela podjetja v euroobmočju, v razmerju do deleža novih izdanih dolžniških vrednostnih papirjev medletno zmanjševal. Tako so nefinančne družbe v euroobmočju strukturo financiranja preusmerile k dolžniškim instrumentom. Kljub temu so od sredine leta 2016 neto tokovi bančnih posojilih v sektor nefinančnih družb pozitivni in so se celo pospešili. Od sredine leta 2017 so nefinančne družbe v euroobmočju postopoma preusmerjala začasno zamenjavo bančnih posojil z dolžniškimi vrednostnimi papirji, tako da se je relativni delež novih bančnih posojil do konca leta 2018 spet povečeval.

Vpliv na bančno ponudbo posojil

Če podatke primerjamo z informacijami iz anket, se zdi, da je program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja prispeval k sprostitvi kapacitet v bančnih bilancah, ki so bile nato uporabljene za povečanje posojanja podjetjem, ki niso primerna za sodelovanje v programu (predvsem manjšim).[24] Anketa o dostopu podjetij do financiranja kaže, da se je neto odstotek malih in srednje velikih podjetij, ki so poročala o boljši pripravljenosti bank, da dajejo kredite (ta se izboljšuje že od leta 2014), še nekoliko izboljšal v prvi polovici leta 2016, ko je bil program uveden. Omenjeni učinek je bil najopaznejši v Franciji, kjer so podjetja predstavljala precejšen delež večjega izdajanja obveznic po napovedi programa.

Ukrepi denarne politike so od leta 2014 precej prispevali k izboljšanim gospodarskim rezultatom v euroobmočju.

K izboljšanju gospodarskih rezultatov v euroobmočju je znatno prispevala zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, uvedena z letom 2014, kar je spodbujalo približevanje inflacije inflacijskemu cilju Sveta ECB. Zasebno potrošnjo sta spodbujala nadaljnja rast zaposlenosti, ki je po drugi strani deloma odraz preteklih reform na trgu dela, in naraščanje premoženja gospodinjstev. Podjetniške investicije pa so spodbujali ugodni pogoji financiranja, vse večja dobičkonosnost podjetij in solidno povpraševanje. Stanovanjske investicije so ostale močne. Če upoštevamo vse ukrepe denarne politike, sprejete od sredine leta 2014, skupni učinek na realno rast BDP v euroobmočju in na inflacijo v euroobmočju med letoma 2016 in 2020 po ocenah kumulativno znaša – v obeh primerih – okoli 1,9 odstotne točke.[25]


2.2 Dinamika Eurosistemove bilance stanja proti koncu neto nakupov vrednostnih papirjev

Eurosistem je od začetka svetovne finančne krize v letih 2007–2008 sprejel celo vrsto standardnih in tudi nestandardnih ukrepov denarne politike, katerih neposreden učinek se je sčasoma odrazil tudi na velikosti in sestavi Eurosistemove bilance stanja. Med nestandardnimi ukrepi so bili zavarovane operacije posojanja za zagotavljanje financiranja nasprotnim strankam z originalno zapadlostjo do štirih let ter nakupi vrednostnih papirjev, ki so jih izdali zasebni in javni subjekti (v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev), njihov namen pa je bil izboljšati transmisijo denarne politike in ublažiti pogoje financiranja v euroobmočju. Med letom 2018 se je Eurosistemova bilanca stanja zaradi omenjenih nestandardnih ukrepov še naprej povečevala, tako da je do konca leta 2018 dosegla doslej največji obseg, tj. 4,7 bilijona EUR, kar je 0,2 bilijona EUR več kot ob koncu leta 2017.

Program nakupa vrednostnih papirjev je leta 2018 privedel do nadaljnjega povečanja bilance stanja Eurosistema, čeprav v nekoliko manjši meri kot v prejšnjih letih, saj so se mesečni neto nakupi zmanjšali (glej razdelek 2.1). Ob koncu leta 2018 so postavke, povezane z denarno politiko, na strani sredstev znašale 3,4 bilijona EUR oziroma 72% skupnih sredstev v Eurosistemovi bilanci stanja, kar pomeni zvišanje s 70% ob koncu leta 2017. Sredstva, povezana z denarno politiko, zajemajo posojila kreditnim institucijam v euroobmočju, ki so predstavljala 16% skupnih sredstev (17% ob koncu leta 2017), in vrednostne papirje, kupljene za namene denarne politike, ki so predstavljali okoli 56% skupnih sredstev (53% ob koncu leta 2017) (glej graf 20). Druga finančna sredstva v bilanci stanja so obsegala predvsem: (i) tujo valuto in zlato v imetju Eurosistema; (ii) portfelje v eurih, ki niso povezani z denarno politiko; (iii) izredno likvidnostno pomoč, ki jo nekatere nacionalne centralne banke Eurosistema zagotavljajo solventnim finančnim institucijam v začasnih likvidnostnih težavah. Za druga finančna sredstva veljajo Eurosistemove interne zahteve glede poročanja in omejitve, ki izhajajo predvsem iz prepovedi denarnega financiranja, ter zahteve, da ne smejo posegati v denarno politiko, kar določajo razna pravna besedila.[26]

Na strani obveznosti je imela nadaljnja spodbujevalno naravnana denarna politika leta 2018 največji vpliv na rezervna imetja nasprotnih strank in na njihovo uporabo odprte ponudbe mejnega depozita. Ti postavki sta ostali približno nespremenjeni na ravni 2 bilijona EUR ter sta predstavljali 39% vseh obveznosti ob koncu leta 2018 (42% ob koncu leta 2017). Obseg bankovcev v obtoku se je povečal v skladu z zgodovinskim trendom rasti, vendar je relativno ostal nespremenjen v primerjavi z letom 2017 in je predstavljal 26% vseh obveznosti. Druge obveznosti, vključno s kapitalom in računi prevrednotenja, so predstavljale 34%, kar je več kot ob koncu leta 2017, ko so znašale 32%, in so se absolutno povečale za 0,2 bilijona EUR (glej graf 20).

Graf 20

Gibanje Eurosistemove konsolidirane bilance stanja

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.
Opombe: Pozitivne številke se nanašajo na sredstva, negativne številke pa na obveznosti. Črta, ki ponazarja presežno likvidnost, je prikazana na pozitivni strani, čeprav se nanaša na vsoto naslednjih postavk obveznosti: imetja na tekočih računih, ki presegajo obvezne rezerve, in mejni depozit.

Povprečna zapadlost portfelja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev ter porazdelitev po sredstvih in jurisdikcijah

Imetja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev so ob koncu leta 2018 znašala 2,6 bilijona EUR.

Mesečna raven neto nakupov vrednostnih papirjev se je z januarjem 2018 zmanjšala na 30 milijard EUR in z oktobrom 2018 na 15 milijard EUR. Imetja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev[27] so ob koncu leta znašala 2,6 bilijona EUR.[28]

Program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev je ob koncu leta predstavljal 1% (28 milijard EUR), tretji program nakupa kritih obveznic 10% (262 milijard EUR) in program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja 7% (178 milijard EUR) skupnih imetij v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. Kar zadeva programe nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja, je k rasti imetij v celotnemu programu nakupa vrednostnih papirjev v letu 2018 največ prispeval program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, v okviru katerega so neto nakupi znašali 48 milijard EUR. Nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja se izvajajo na podlagi referenčne vrednosti, ki sorazmerno odraža vse primerne izdaje. To pomeni, da se utež za vsako od jurisdikcij izdaje, vključenih v referenčno vrednost, določi na podlagi tržne kapitalizacije.

Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je predstavljal 82% vseh imetij v okviru celotnega programa.

Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je predstavljal največji delež celotnega programa nakupa vrednostnih papirjev in je leta 2018 znašal 2,1 bilijona EUR oziroma 82% skupnih imetij vrednostnih papirjev v okviru programa (83% ob koncu leta 2017). V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja se nakupi razporejajo po jurisdikcijah v skladu s kapitalskim ključem ECB. ECB in nacionalne centralne banke euroobmočja imajo znotraj posameznih razporeditev možnost izbirati med nakupi državnih vrednostnih papirjev centralne, regionalne in lokalne ravni, med vrednostnimi papirji, ki so jih izdale določene agencije, ustanovljene v zadevnih jurisdikcijah, in po potrebi med vrednostnimi papirji, ki so jih izdale nadnacionalne institucije. Tehtana povprečna zapadlost programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je konec leta 2018 znašala 7,4 leta, kar je nekoliko manj kot konec leta 2017, ko je znašala 7,7 leta, pri čemer so bile med jurisdikcijami določene razlike.[29]

Eurosistem ponovno investira glavnico vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, ob njihovem dospetju. Ponovno investiranje v okviru programov nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja je v letu 2018 znašalo 30,9 milijarde EUR, ponovno investiranje v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja pa je znašalo 116,7 milijarde EUR.[30] Vrednostni papirji, kupljeni v okviru programov nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in zasebnega sektorja, so bili še naprej na voljo za posojanje,[31] s čimer naj bi podprli likvidnost trgov obveznic in repo pogodb.[32]

Gibanja Eurosistemovih operacij refinanciranja

Stanje Eurosistemovih operacij refinanciranja se je od konca leta 2017 zmanjšalo za 30,6 milijarde EUR in je ob koncu leta 2018 znašalo 733,4 milijarde EUR. To je mogoče pripisati predvsem prostovoljnim odplačilom v višini 4,5 milijarde EUR in zapadlim zneskom v višini 8,9 milijarde EUR iz prve serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja ter prostovoljnim odplačilom v višini 17,8 milijarde EUR iz druge serije ciljno usmerjenih operacij. Tehtana povprečna zapadlost nedospelih Eurosistemovih operacij refinanciranja se je znižala s približno 2,7 leta ob koncu leta 2017 na približno 1,8 leta ob koncu leta 2018. Tehtana povprečna obrestna mera v drugi seriji ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja je znašala −0,3650% (zaokroženo).


2.3 Z okvirom upravljanja tveganj v zvezi s programom nakupa vrednostnih papirjev se zmanjšujejo finančna tveganja in podpira cilj denarne politike

Učinkovitost na področju tveganj je ključno načelo Eurosistemove funkcije upravljanja tveganj.

Z vidika denarne politike nakupe vrednostnih papirjev usmerjajo tri glavna načela. Prvič, nakupi vrednostnih papirjev naj bi bili učinkovito orodje pri doseganju poglavitnega cilja ECB, tj. pri ohranjanju cenovne stabilnosti. Drugič, nakupi vrednostnih papirjev naj bili sorazmerni s cilji denarne politike, medtem ko naj bi se izogibali izkrivljanju trga. Tretjič, če je za izpolnitev ciljev denarne politike na voljo več možnosti, naj bi bila izbrana možnost učinkovita tako z operativnega vidika kot tudi z vidika tveganj. V takšnem kontekstu si Eurosistemova funkcija upravljanja tveganj prizadeva doseči učinkovitost na področju tveganj: uresničiti cilje denarne politike z najmanjšo ravnijo tveganja za Eurosistem.[33]

Dokončni nakupi vrednostnih papirjev terjajo poseben okvir upravljanja tveganj.

Vsi instrumenti denarne politike, vključno z dokončnimi nakupi vrednostnih papirjev, sami po sebi prinašajo tveganja, ki jih upravlja in obvladuje Eurosistem. Med tveganja sodijo kreditno, tržno, likvidnostno, operativno in pravno tveganje. Dokončni nakupi vrednostnih papirjev terjajo poseben okvir upravljanja tveganj, s katerim se omejujejo finančna tveganja, ki so odvisna od specifičnih ciljev denarne politike ter od značilnosti in profila tveganosti vpletenega finančnega premoženja. Okvir sestavljajo kriteriji primernosti, ocena kreditnega tveganja in postopki skrbnega pregleda, vrednotenje, referenčne vrednosti in omejitve. Okvir za obvladovanje tveganj ne služi samo zmanjševanju finančnih tveganj, ampak prispeva tudi k uspešnemu doseganju ciljev denarne politike z diverzificiranim tržno nevtralnim razporejanjem nakupov vrednostnih papirjev. V nadaljevanju je opisan okvir upravljanja tveganj, ki ureja izvajanje programa nakupa vrednostnih papirjev. V tabeli 1 so povzeti glavni elementi okvira. Okvir upravljanja tveganj se bo še naprej uporabljal v celotnem obdobju ponovnega investiranja oziroma tako dolgo, dokler bodo imetja iz programa nakupa vrednostnih papirjev evidentirana v bilanci stanja Eurosistema.

Tabela 1

Glavni elementi okvira upravljanja tveganj v zvezi s programom nakupa vrednostnih papirjev

Vir: ECB.
Opombe: Stopnja kreditne kvalitete, kot izhaja iz Eurosistemove harmonizirane lestvice bonitetnih ocen (glej bonitetni okvir Eurosistema). CAC – klavzula o skupnem ukrepanju.

Zahteve glede primernosti pri dokončnih nakupih vrednostnih papirjev

Pri vseh razredih finančnega premoženja se uporabljajo kriteriji primernosti.

Za dokončne nakupe je primerno samo tržno finančno premoženje, ki se sprejema kot zavarovanje v Eurosistemovih kreditnih operacijah. Kriteriji primernosti premoženja, ki se uporablja kot zavarovanje v Eurosistemovih kreditnih operacijah, so določeni v splošnem okviru o instrumentih denarne politike. Primerno finančno premoženje mora med drugim izpolnjevati kriterije, ki veljajo za stopnjo kreditne kvalitete 3 na Eurosistemovi harmonizirani lestvici bonitetnih ocen, tj. imeti mora vsaj eno bonitetno oceno[34] zunanje bonitetne institucije, ki je sprejemljiva v bonitetnem okviru Eurosistema. Poleg tega mora biti finančno premoženje denominirano v eurih ter izdano in poravnano v euroobmočju. V primeru listinjenih vrednostnih papirjev morajo biti dolžniki, do katerih so terjatve v kritnem skladu, večinoma locirani v euroobmočju.

Pri finančnem premoženju, ki ga je izdala ali zanj jamči centralna država, je mogoče opustiti stopnjo kreditne kvalitete 3 kot najnižji prag, če zadevna jurisdikcija izvaja program EU/MDS in izpolnjuje pogoje programa, kot je sklenil Svet ECB. Finančno premoženje, ki je primerno za nakup zaradi opustitve najnižjega praga kreditne kvalitete, mora izpolnjevati dodatne zahteve. Nakupi na primer niso dovoljeni med preverjanjem izvajanja omenjenega programa in se lahko nadaljujejo samo, če je izid preverjanja pozitiven. V okviru programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev in tretjega programa nakupa kritih obveznic mora imeti takšno finančno premoženje najvišjo dosegljivo bonitetno oceno v jurisdikciji ter izpolnjevati druge zahteve, s katerimi se zmanjšuje povečano tveganje.

Poleg zgoraj opisanih kriterijev primernosti se uporabljajo tudi specifični kriteriji primernosti, ki so odvisni od programa. V okviru programov nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in podjetniškega sektorja veljajo omejitve glede najkrajše in najdaljše zapadlosti.[35] V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja za nakup niso primerni vrednostni papirji, ki so jih izdale kreditne institucije ali izdajatelj, katerega nadrejena družba je kreditna institucija. Poleg tega so v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja in tretjega programa nakupa kritih obveznic iz nakupov izključeni vrednostni papirji, ki so jih izdali subjekti za prenehanje in družbe za upravljanje. V okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic morajo biti vrednostni papirji primerni kot zavarovanje v kreditnih operacijah Eurosistema, poleg tega pa morajo izpolnjevati tudi pogoje, da so sprejemljivi kot zavarovanje v lastni uporabi, tj. kreditna institucija izdajateljica jih lahko uporabi kot svoje zavarovanje.[36] Poleg tega od 1. januarja 2019 za nakup niso primerne krite obveznice s pogojno možnostjo izplačila iz kritnega premoženja. Obenem nakupi vrednostnih papirjev ne smejo zaobiti pravil, ki prepovedujejo denarno financiranje javnih organov, kot je določeno v členu 123(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Ocena kreditnega tveganja in skrbni pregled

Stalno se izvajajo ocene kreditnega tveganja in postopki skrbnega pregleda.

Pri programih nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja Eurosistem stalno izvaja ustrezno ocenjevanje kreditnega tveganja in postopke skrbnega pregleda na celotnem kupnem fondu. Vzdržuje se okvir spremljanja, v katerem se uporabljajo določeni kazalniki tveganja. Omenjeno ocenjevanje in postopki sledijo načelu sorazmernosti, pri čemer je bolj tvegano finančno premoženje podvrženo bolj poglobljeni analizi. Uporabljajo se lahko tudi dodatni ukrepi upravljanja tveganj, če je to potrebno (odvisno tudi od načela sorazmernosti), zlasti omejitve ali prekinitve nakupov ter v izjemnih primerih tudi prodaja finančnega premoženja, kar pa mora od primera do primera oceniti Svet ECB.

Okvir vrednotenja

Z okvirom vrednotenja se zagotavlja, da so nakupi opravljeni po tržnih cenah.

Z okvirom vrednotenja se pri programu nakupa vrednostnih papirjev zagotavlja, da so nakupi opravljeni po tržnih cenah, s čimer se zmanjšuje izkrivljanje trga in omogoča lažje doseganje učinkovitosti na področju tveganj. V okviru se upoštevajo razpoložljive tržne cene, kakovost takšnih cen in poštene vrednosti. Izvaja se tudi ex post preverjanje cen, da bi se ocenilo, ali so transakcijske cene, po katerih so nakupi opravljeni, odraz tržnih cen v času transakcije.

V okviru programov nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja so nakupi instrumentov z negativno donosnostjo dovoljeni, če je donosnost nad obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita. Nakupi instrumentov z donosnostjo pod omenjeno obrestno mero so dovoljeni samo v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in samo, če je to potrebno.[37]

Referenčne vrednosti

Z referenčnimi vrednostmi se zagotavlja razpršenost.

Z referenčnimi vrednostmi se zagotavlja oblikovanje razpršenega portfelja in zmanjšujejo tveganja. Referenčne vrednosti za programe nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja temeljijo na tržni kapitalizaciji celotnega kupnega fonda, tj. na nominalnem znesku primernega finančnega premoženja, ki izpolnjuje pogoje glede tveganja. V primeru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja nakupe usmerja ključ ECB za vpis kapitala, ki določa razporejanje nakupov po državah.

Omejitve

Omejitve deleža v posamezni izdaji in omejitve izpostavljenosti do posameznega izdajatelja so uspešno orodje pri omejevanju koncentracije tveganj.

Za program nakupa vrednostnih papirjev je vzpostavljen okvir omejitev. Pri umerjanju omejitev deleža v izdaji in omejitev izpostavljenosti do izdajatelja[38] se upoštevajo operativni in pravni vidiki ter vidiki, povezani z denarno politiko in upravljanjem tveganj. Omejitve so natančneje umerjene glede na razred finančnega premoženja, pri čemer se razlikuje med vrednostnimi papirji javnega in zasebnega sektorja.

V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja se omejitve deleža v izdaji in omejitve izpostavljenosti do izdajatelja uporabljajo za to, da se zaščiti delovanje trga in oblikovanje cen, da se omeji koncentracija tveganj ter da Eurosistem ne postane dominanten kreditodajalec državam v euroobmočju. Omejitev deleža v izdaji v okviru omenjenega programa je določena na ravni 33% celotnega obsega izdaje, pri čemer se od primera do primera preverja, da Eurosistem ne bi pridobil manjšine, ki bi lahko blokirala klavzulo o skupnem ukrepanju.[39] Sicer pa omejitev deleža v izdaji znaša 25%. Omejitev izpostavljenosti do izdajatelja je določena na ravni 33% celotnega obsega primernega finančnega premoženja, ki ga je izdala zadevna javna institucija.

Pri programih nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja je omejitev deleža v izdaji določena na višji 70-odstotni ravni.[40] V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja se v posebnih primerih uporablja manjša omejitev deleža v izdaji, na primer pri vrednostnih papirjih, ki so jih izdala javna podjetja, saj se ti obravnavajo enako kot v primeru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja. Poleg omejitev deleža v izdaji se v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic in programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja uporabljajo tudi omejitve izpostavljenosti do izdajatelja. Zlasti pri programu nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja so omejitve izpostavljenosti do izdajatelja določene na podlagi referenčne razporeditve, ki je povezana s tržno kapitalizacijo skupine izdajatelja, s čimer se zagotavlja diverzificirano razporejanje nakupov. Poleg tega se lahko uporabljajo nižje omejitve, če je to potrebno na podlagi rezultatov ocene kreditnega tveganja in postopkov skrbnega pregleda, kot je pojasnjeno zgoraj.


3 Finančni sektor v euroobmočju: povečevanje odpornosti bank v okolju tveganj

Tveganja, s katerimi se sooča finančni sektor v euroobmočju, so tekom leta 2018 postala zahtevnejša. Po eni strani je okolje finančne stabilnosti podpiralo več dejavnikov, vključno z gospodarsko rastjo in vse večjo odpornostjo bančnega sektorja. Po drugi strani pa so v letu 2018 na okolje finančne stabilnosti negativno vplivala vse večja navzdol usmerjena tveganja za rast, zlasti zaradi vse večjega trgovinskega protekcionizma, ter vse večja politična negotovost in negotovost v zvezi z ekonomskimi politikami. Zaradi velikega prevzemanja tveganj na finančnih in nepremičninskih trgih so se še naprej kopičile ranljivosti v zvezi s ceno premoženja, tveganja pa so se še naprej kopičila v čedalje večjem nebančnem finančnem sektorju. V takem okolju so države euroobmočja ob posvetovanju z ECB izvedle več makrobonitetnih ukrepov za zmanjševanje sistemskih tveganj in krepitev odpornosti. Poleg tega je bančni nadzor v ECB sprejel mikrobonitetne ukrepe in je še naprej prispeval k stabilnemu evropskemu bančnemu sektorju ter k enakim pogojem delovanja za vse banke v euroobmočju. Deset let po izbruhu svetovne finančne krize so glavne regulativne reforme, ki prispevajo k vzpostavitvi odpornejšega finančnega sektorja, skoraj končane. A čeprav je bil dosežen precejšen napredek, je vseeno treba storiti še več. V zvezi s tem je ECB v letu 2018 še naprej prispevala k razpravi o dokončanju bančne unije in unije kapitalskih trgov ter poudarjala, da je pomembno razviti orodja za zmanjševanje tveganj v nebančnem finančnem sektorju.


3.1 Okolje finančne stabilnosti v letu 2018

Okolje finančne stabilnosti je v letu 2018 postalo zahtevnejše, kar se je odražalo v kazalnikih sistemskega stresa (glej graf 21). Analiza za leto 2018 je pokazala, da so finančno stabilnost podpirala nekatera gibanja, vključno z nadaljevanjem gospodarske rasti (glej poglavje 1) in večjo odpornostjo bank. Vendar pa je veliko prevzemanje tveganj v nekaterih segmentih finančnih trgov prispevalo k nizkim globalnim premijam za tveganja. Zaradi naraščanja protekcionizma in ponovnega stresa v nastajajočih tržnih gospodarstvih so nastala obdobja velike volatilnosti. V Evropski uniji sta vse večja negotovost v zvezi z brexitom in stres na trgih italijanskih obveznic prispevala k večji politični negotovosti in negotovosti v zvezi z ekonomskimi politikami.

Graf 21

Indeks tveganj za finančno stabilnost in sestavljeni kazalnik sistemskega stresa na finančnih trgih v euroobmočju

(januar 2011–oktober 2018)

Viri: Bloomberg, Eurostat, ECB in izračuni ECB.
Opombe: Več podrobnosti o indeksu tveganj za finančno stabilnost (FSRI) je v publikaciji ECB Financial Stability Review, Special Feature A, maj 2018. Lestvica FSRI predstavlja odklon od zgodovinskega povprečja, izražen v večkratnikih zgodovinskega standardnega odklona. Sestavljeni kazalnik sistemskega stresa (CISS) je normaliziran in se giblje med 0 in 1. FSRI: četrtletno, CISS: tedensko, dvotedenska drseča sredina.

Štiri ključna tveganja za finančno stabilnost.

V takem okolju so bila v polletnem pregledu finančne stabilnosti, ki ga objavlja ECB, ugotovljena in obravnavana štiri ključna tveganja za finančno stabilnost v euroobmočju v obdobju dveh let.

Tveganje strmega upada cen premoženja.

Možnost nebrzdanega zvišanja globalnih premij za tveganja predstavlja prvo ključno tveganje za finančno stabilnost v prihodnjih letih. Glavni sprožilni dejavniki, ki bi lahko povzročili nebrzdano zvišanje premij za tveganja, so povezani tako z domačimi kot tudi z zunanjimi dejavniki. Med njimi so nebrzdani odzivi trgov na politično negotovost ali negotovost v zvezi z ekonomskimi politikami, nadaljnji stres v nastajajočih tržnih gospodarstvih, ki bi se lahko prelil v visoko razvita gospodarstva, in oster preobrat v makrofinančnih obetih za ZDA. Ob visokem vrednotenju cen premoženja in visoki korelaciji med globalnimi cenami finančnega premoženja se lahko poveča morebitna krepitev globalnih premij za tveganja.

Zaskrbljenost glede vzdržnosti dolga.

Drugo ključno tveganje je bilo povezano z zaskrbljenostjo glede vzdržnosti dolga. Kazalniki stresa na trgih državnih obveznic v euroobmočju so se sredi leta 2018 nekoliko okrepili zaradi političnega dogajanja v Italiji. Vseeno je bilo povečanje razmeroma umirjeno, kar nakazuje, da se je stres le v omejen obsegu prelil v druge države euroobmočja. Zadolženost v državah euroobmočja je ostala visoka, obenem pa se je v zadnjih letih delež javnega dolga še naprej povečeval v več visoko zadolženih državah. Zadolženost zasebnega sektorja v nekaterih državah je prav tako ostala visoka tako glede na preteklo dinamiko kot tudi mednarodne standarde in je presegla mejne vrednosti, ki so običajno povezane s prezadolženostjo, čeprav so na dinamiko dolga še naprej ugodno vplivali močan ciklični zagon gospodarstva euroobmočja in zelo ugodni pogoji financiranja.

Slika 1

Ključna tveganja za finančno stabilnost v euroobmočju

Vir: ECB.
Opomba: Ocena finančne stabilnosti na dan 29. novembra 2018.

Med letom 2018 se je krepil zagon na nepremičninskih trgih v euroobmočju. Močno gibanje cen stanovanj se je še naprej odražalo v blagih znakih precenjenosti na trgih stanovanjskih nepremičnin v euroobmočju kot celoti, pri čemer so bile razlike med državami izrazite. Na trgih poslovnih nepremičnin je v zadnjih letih zvišanje cen precej preseglo rast najemnin. Zato donosnost prvovrstnih poslovnih nepremičnin upada in je dosegla novo najnižjo raven v sedanjem ciklu. Znižanje donosnosti je lahko pokazatelj morebitne precenjenosti cen na trgih poslovnih nepremičnin. Vendar pa je treba tudi omeniti, da je mogoče opaziti začetne znake zrelejše faze cikla.

Omejena zmogljivost finančnega posredništva v bankah.

Tretje ključno tveganje je bilo povezano z nizko dobičkonosnostjo bank v euroobmočju in z morebitno omejeno zmogljivostjo finančnega posredništva v bankah. Dobičkonosnost bank v euroobmočju se je stabilizirala, pri čemer je skupna donosnost lastniškega kapitala v tretjem četrtletju 2018 znašala 6,9%. Solventnost bank je ostala dokaj stabilna, pri čemer je skupni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala pomembnih institucij v euroobmočju na koncu tretjega četrtletja 2018 znašal 14,2%, v primerjavi s 14,3% leto prej.

Tečaji delnic bank v euroobmočju so leta 2018 padli za okrog 30%, in sicer zaradi večje politične negotovosti in zaskrbljenosti glede zunanjih obetov. Upad tečajev delnic je prispeval k nižjim količnikom vrednotenja, pri čemer je agregatno razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo za največje banke, ki kotirajo na borzi, konec leta 2018 znašalo 0,6.

Vztrajno zmanjševanje obsega nedonosnih posojil v bankah euroobmočja se je nadaljevalo. Obseg nedonosnih posojil se je v prvih treh četrtletjih leta zmanjšal za 94 milijard EUR, skupni delež nedonosnih posojil v pomembnih institucijah euroobmočja pa je znašal 4,2%, potem ko je pred enim letom znašal 5,2%. Proces zmanjševanja obsega nedonosnih posojil se je v večini držav z visokim deležem nedonosnih posojil bodisi pospešil bodisi hitro nadaljeval. Iz podrobne razčlenitve sprememb deleža nedonosnih posojil v tem obdobju je razvidno, da je bilo zmanjšanje deleža nedonosnih posojil večinoma povezano z ozdravitvami, likvidacijami in odpisi. Obenem je k zmanjšanju nedonosnih posojil precej prispeval tudi aktivnejši sekundarni trg oslabljenih finančnih sredstev. Med državami je bila prodaja nedonosnih posojil še naprej največja v Italiji in Španiji. Kljub povečanju transakcij pa je na sekundarnih trgih nedonosnih posojil likvidnost še naprej prizadeta zaradi več vrst pomanjkljivosti trga. Platforme za transakcije z nedonosnimi posojili so lahko v pomoč pri odpravljanju pomanjkljivosti trga, ker nudijo večjo transparentnost na trgih nedonosnih posojil, spodbujajo udeležbo več vlagateljev in odpravljajo težave v zvezi z usklajevanjem.[41]

Likvidnostna tveganja v sektorju investicijskih skladov.

Četrto ključno tveganje je bilo povezano z morebitno nezadostno likvidnostjo v sektorju investicijskih skladov. V zadnjih desetih letih se je bilančna vsota v sektorju investicijskih skladov v euroobmočju več kot podvojila, in sicer s 5,7 bilijona EUR konec leta 2008 na 13,8 bilijona EUR v juniju 2018. Sektor investicijskih skladov zdaj predstavlja skoraj 20% vsega finančnega premoženja v imetju finančnega sektorja euroobmočja. Tvegano finančno premoženje v imetju investicijskih skladov je leta 2018 še naprej naraščalo. Obenem so se zmanjšale njihove denarne rezerve, zato se je ranljivost sektorja za morebitne šoke na svetovnih finančnih trgih povečala. Če bi torej vlagatelji želeli unovčiti večje naložbe, bi skladi morali likvidirati razmeroma velike dele svojih portfeljev, zaradi česar bi se lahko znižale tržne cene. Čeprav obstoječa pravila v EU zagotavljajo zanesljiv okvir za zaščito vlagateljev in zmanjšanje specifičnih ranljivosti v skladih, pa zaskrbljenost narašča zaradi cikličnih tveganj, povezanih s povečanim prevzemanjem likvidnostnih tveganj in vse močnejšo prisotnostjo sektorja kot celote na trgih.

Gledano v celoti so ta štiri tveganja očitno prepletena in bi se lahko medsebojno krepila, če bi se uresničila.


3.2 Makrobonitetna funkcija ECB

Makrobonitetne politike za odpravljanje sistemskih tveganj.

S pojavom sistemskih tveganj v finančnem sistemu se spoprijemajo makrobonitetne politike, Evropski centralni banki pa je bila na tem področju dodeljena pomembna vloga in posebna pooblastila (glej uredbo o EMN). Tako je ECB dobila nalogo, da oceni makrobonitetne ukrepe, ki jih določa zakonodaja EU in so jih sprejeli nacionalni organi v državah, ki sodelujejo v bančnem nadzoru, obenem pa ima ECB tudi pooblastila, da takšne nacionalne ukrepe v bančnem sektorju nadgradi. Kot odziv na tveganja, s katerimi se je euroobmočje soočalo v letu 2018, so nacionalni organi ob posvetovanju z ECB izvedli več makrobonitetnih ukrepov za zmanjševanje sistemskih tveganj in krepitev odpornosti proti njim, ki hkrati tudi zagotavljajo, da so realnemu gospodarstvu še naprej na voljo učinkovite finančne storitve.[42]

Nadaljnja makrobonitetna prizadevanja za ohranjanje finančne stabilnosti

Ocena ustreznosti makrobonitetnih politik.

V letu 2018 je ECB nadaljevala obsežna prizadevanja na področju makrobonitetne politike in tako pomembno prispevala k ohranjanju finančne stabilnosti. ECB je poleg znatnih prizadevanj na analitičnem področju zagotovila tudi platformo za redno skupno ocenjevanje tveganj in usklajevanje politik med ECB in nacionalnimi organi v euroobmočju. Med ECB in nacionalnimi organi so potekale tudi obširne in odprte razprave o uporabi makrobonitetnih instrumentov ter o razvoju metod za ocenjevanje različnih vrst sistemskih tveganj. S temi prizadevanji so se še dodatno izboljšali procesi in metode ocenjevanja sistemskih tveganj ter ustreznosti ukrepov makrobonitetne politike v euroobmočju.

Izboljšano obveščanje o temah v zvezi z makrobonitetno politiko.

ECB je še naprej izboljševala obveščanje o temah v zvezi z makrobonitetno politiko in tako povečevala poučenost javnosti, saj je bilo tekoče delo in razmišljanje ECB na tem področju bolj transparentno. Poleg govorov, sporočil za javnost in drugih publikacij, kot so na primer občasni zvezki, je ECB še naprej objavljala polletni Makrobonitetni bilten, ki je pomembno komunikacijsko orodje za pojasnjevanje okvira makrobonitetne politike in postopkov odločanja v ECB ter tudi analitičnega napredka in ocen na tem področju. ECB je na svojem spletnem mestu še naprej objavljala tudi pregled trenutno veljavnih makrobonitetnih ukrepov v državah, ki sodelujejo v bančnem nadzoru.

Odločitve o makrobonitetni politiki v letu 2018

ECB je leta 2018 ocenila 103 odločitve o makrobonitetni politiki.

ECB je leta 2018 v skladu z zakonskim pooblastilom ocenjevala obvestila nacionalnih organov iz euroobmočja. Ocenila je 103 odločitve o makrobonitetni politiki v zvezi z instrumenti, ki so obravnavali ciklična in strukturna sistemska tveganja, in drugimi instrumenti, določenimi v členu 458 uredbe o kapitalskih zahtevah (CRR). Večina obvestil se je nanašala na določanje proticikličnih kapitalskih blažilnikov ali na ugotavljanje globalnih in drugih sistemsko pomembnih kreditnih institucij ter na umerjanje njihovih kapitalskih blažilnikov. Svet ECB ni ugovarjal nobeni od odločitev o makrobonitetni politiki, ki so jih nacionalni organi priglasili v letu 2018.

Med ocenjenimi odločitvami so bili določanje proticikličnega kapitalskega blažilnika ter ukrepi, ki so obravnavali strukturna sistemska tveganja.

Vseh 19 držav euroobmočja četrtletno oceni ciklična sistemska tveganja, nato pa to oceno uporabi kot vhodni podatek pri določitvi ravni proticikličnega kapitalskega blažilnika. V letu 2018 so štiri države zvišale stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika. Centralna banka Národná banka Slovenska se je odločila, da s 1. avgustom 2018 stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika zviša z 0,5% na 1,25% in da jo bo nato s 1. avgustom 2019 še dodatno zvišala na 1,5%, pri čemer je navedla, da je Slovaška med državami EU z najbolj dinamično rastjo kreditiranja tako v sektorju podjetij kot tudi gospodinjstev. Podobno se je centralna banka Lietuvos bankas odločila, da bo s 30. junijem 2019 stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika zvišala na 1%, potem ko od 31. decembra 2018 velja 0,5-odstotna stopnja. Zvišanje stopnje proticikličnega kapitalskega blažilnika ni bilo povezano s prevelikim cikličnim tveganjem, ampak s spremembo vodilnih načel banke o določanju stopnje proticikličnega kapitalskega blažilnika (ki je zdaj določena na pozitivni ravni ob zmernih tveganjih). Centralna banka Banc Ceannais na hÉireann/Central Bank of Ireland se je odločila, da bo s 1. julijem 2019 aktivirala stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika na ravni 1%, da bi vzpostavila blažilnik dovolj zgodaj v ciklu in tako učinkovito spodbujala odpornost, obenem pa je upoštevala tudi, da je irsko makrofinančno okolje razmeroma občutljivo na zunanja gibanja. V Franciji pa je visoki svet za finančno stabilnost prvič uvedel pozitivno stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika na ravni 0,25%, ki bo začela veljati s 1. julijem 2019, da bi povečal odpornost bank na ciklična tveganja ob upoštevanju ugodnega makroekonomskega okolja in nadaljnje pospešitve finančnega cikla.

Kar zadeva makrobonitetne instrumente, ki obravnavajo strukturna sistemska tveganja, je ECB ocenila odločitve nacionalnih organov o kapitalskih blažilnikih za 106 drugih sistemsko pomembnih institucij[43] ter tri odločitve o blažilnikih sistemskih tveganj. Kar zadeva ukrepe, priglašene v skladu s členom 458 CRR, se je visoki svet za finančno stabilnost v Franciji odločil, da zaostri omejitve velikih izpostavljenosti, ki veljajo za visoko zadolžene velike domače nefinančne družbe, in sicer z namenom zmanjšanja tveganj, ki izhajajo iz pospešitve finančnega cikla in trenda nadaljnjega naraščanja dolga takšnih družb. Poleg tega je nacionalna banka Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique predlagala dvodelni ukrep, ki obravnava nepremičninska tveganja: obsega splošen tveganju prilagojen dodatek v višini pet odstotnih točk za izpostavljenosti na drobno v bankah, ki uporabljajo pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (IRB), pri čemer so te izpostavljenosti zavarovane z domačimi nepremičninami, ter dodatni element, ki je občutljiv na tveganja in obravnava profil tveganosti portfeljev hipotekarnih posojil bank, ki uporabljajo pristop IRB. Namen ukrepa je povečati odpornost bank, ki uporabljajo pristop IRB, proti makrobonitetnim tveganjem, ki izhajajo iz gibanj na nepremičninskih trgih in vse večje ranljivosti posojilojemalcev.

Sodelovanje z Evropskim odborom za sistemska tveganja

Nadaljnje sodelovanje z Evropskim odborom za sistemska tveganja in podpora odboru.

ECB je sekretariatu Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), ki je odgovoren za redno poslovanje ESRB, še naprej zagotavljala analitično, statistično, logistično in administrativno podporo. ESRB je pristojen za makrobonitetni nadzor finančnega sistema v EU ter za preprečevanje in zmanjševanje sistemskih tveganj.

ECB je redno pomagala ESRB pri tekočem ugotavljanju in spremljanju potencialnih sistemskih tveganj ter nudila splošno podporo pri raziskavah, ki jih izvaja ESRB. ECB je na primer sodelovala z delovno skupino ESRB na visoki ravni za varne naložbe, ki je bila vzpostavljena zato, da bi preučila praktične vidike v zvezi z vrednostnimi papirji, kritimi z državnimi obveznicami. Objavljeno je bilo poročilo v dveh delih z glavnimi ugotovitvami delovne skupine in tehnično analizo, na kateri temeljijo te ugotovitve. ECB je poleg tega prispevala k seriji delovnih zvezkov o vrednostnih papirjih, kritih z državnimi obveznicami.

Kar zadeva nebančni finančni sektor v EU, je ECB sodelovala pri pripravi tretjega pregleda EU Shadow Banking Monitor, v katerem so predstavljena gibanja v sektorju s poudarkom na oceni morebitnih tveganj za finančno stabilnost. Na nebančnem področju je ECB prispevala tudi k poročilu ESRB o makrobonitetnih rezervacijah, ukrepih in instrumentih za zavarovanje, ki je bil objavljen novembra 2018. Poročilo se uporablja kot eno od izhodišč v sedanji razpravi v okviru Solventnosti II, in sicer o krepitvi regulativnega okvira za zavarovalnice in pozavarovalnice z makrobonitetnega vidika.

ECB je sopredsedovala strokovni skupini, katere naloga je bila odgovoriti na poziv Sveta EU, da naj ESRB razvije »makrobonitetne pristope k preprečevanju sistemskega problema nedonosnih posojil, pri čemer je treba upoštevati prociklične učinke ukrepov za zmanjševanje obsega nedonosnih posojil in morebiten vpliv na finančno stabilnost.« V objavljenem poročilu je skupina identificirala dejavnike, ki vplivajo na sistemsko povečanje obsega nedonosnih posojil, in sklenila, da sicer korenite spremembe obstoječih makrobonitetnih orodij niso potrebne, treba pa bi bilo razmisliti o nekaterih izpopolnitvah.

ECB je predsedovala tudi delovni skupini, ki je pripravila neugodne scenarije ESRB za stresni test Evropskega bančnega organa 2018 na ravni EU in stresni test zavarovalniškega sektorja 2018, ki ga je izvedel Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, prav tako pa je zagotovila tudi ključno strokovno podporo in podporo pri modeliranju. ECB je decembra 2018 organizirala tudi letno delavnico o stresnem testiranju.

Poleg tega je ECB še naprej nudila podporo ESRB pri analitičnem delu z obsežnim podatkovnim nizom, ki je na voljo v skladu z uredbo o evropskih tržnih infrastrukturah. Analitično delo je omogočilo prehod k vsakodnevnemu zbiranju, obdelavi in analizi podatkov. Analitična prizadevanja so zdaj v pomoč ESRB ter njegovim svetovalnim odborom in podstrukturam pri bolj celovitem in pravočasnem spremljanju trgov izvedenih finančnih instrumentov.

Podrobnejše informacije o ESRB so na spletnem mestuin v letnih poročilih odbora.


3.3 Mikrobonitetne aktivnosti za zagotavljanje trdnosti posameznih bank

Bančni nadzor v ECB je leta 2018 še naprej prispeval k stabilnemu evropskemu bančnemu sektorju ter k enakim pogojem za vse banke v euroobmočju. Čeprav se je odpornost bank v euroobmočju v zadnjih nekaj letih povečala, se banke še vedno soočajo s precejšnjimi izzivi.

Eden najresnejših izzivov, s katerim se soočajo banke v euroobmočju, je pomanjkanje dobička.

Eden najresnejših izzivov, s katerim se soočajo banke v euroobmočju, je pomanjkanje dobička. Čeprav se je položaj na splošno izboljšal, so banke vseeno še naprej pod pritiskom, da naj prilagodijo svoj poslovni model. Niso namreč še našle načina, kako naj postanejo vzdržno dobičkonosne skozi ves gospodarski cikel. Leta 2018 je bančni nadzor v ECB dokončal in objavil tematski pregled dobičkonosnosti in poslovnih modelov. V pregledu je bilo ugotovljeno, da se položaj med posameznimi bankami močno razlikuje. Ugotovljeno je bilo tudi, da je zmožnost strateškega usmerjanja v bankah pomemben dejavnik, ki vpliva na njihovo dobičkonosnost. Bančni nadzor v ECB bo še naprej spremljal položaj in kritično preučeval poslovne modele bank.

Reševanje problema nedonosnih posojil je prednostna naloga.

Poleg dobičkonosnosti predstavljajo problem za bančni sektor v euroobmočju tudi problematične naložbe iz preteklosti, kot so na primer nedonosna posojila. Zaradi nedonosnih posojil se znižuje dobiček bank ter zmanjšuje njihova odpornost in zmožnost financiranja gospodarstva. Čeprav je reševanje problema predvsem odgovornost prizadetih bank, je to tudi najvišja prednostna naloga organov EU (kot je razvidno iz akcijskega načrta EU za reševanje problema nedonosnih posojil v Evropi) in zlasti bančnega nadzora v ECB. Bančni nadzor v ECB je že marca 2017 objavil kvalitativne napotke o obravnavi nedonosnih posojil. Napotki so bili marca 2018 dopolnjeni z dodatkom, v katerem so določena pričakovanja glede oblikovanja rezervacij za nova nedonosna posojila. Julija 2018 je bančni nadzor v ECB predstavil nadaljnje korake v obravnavi nedonosnih posojil.

Izboljšana nadzorna orodja in metode.

Bančni nadzor v ECB je tekom celega leta nadaljeval z izboljševanjem svojih orodij in metod. Bančni nadzor v ECB je novembra 2018 po javnih posvetovanjih (ki sta se začeli marca 2018) objavil končna vodnika za banke o njihovem upravljanju notranjega kapitala in likvidnosti (proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala ali ICAAP in proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti ali ILAAP). V povezavi s sedanjim ciljno usmerjenim pregledom notranjih modelov je bančni nadzor v ECB novembra 2018 po javnem posvetovanju objavil tudi prvo poglavje vodnika za notranje modele. Prav tako je izdal tudi vodnika za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence, eden od katerih je namenjen finteh kreditnim institucijam. Naslednji vodnik, ki je bil objavljen septembra 2018, pa se osredotoča na inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelov. Njegov namen je pojasniti, kako se takšni inšpekcijski pregledi izvajajo. Bančni nadzor v ECB je prispeval tudi k stresnemu testu Evropskega bančnega organa v evropskih bankah (glej okvir 4).

V letu 2018 je bančni nadzor v ECB sodeloval tudi pri obravnavi propada pomembne banke iz euroobmočja. Na primeru te banke se je pokazalo, da je potrebno nadalje poenotiti pravila za obravnavo propadajočih bank. Čeprav ECB nima pristojnosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja, pa se je pokazalo tudi, da je na evropski ravni treba bolj poenotiti pristop k temu problemu.

Podrobnejše informacije o bančnem nadzoru v ECB so na voljo na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru in v Letnem poročilu ECB o nadzornih aktivnostih 2018.

Okvir 4
Bančni stresni test 2018 na ravni EU

Splošna struktura stresnega testa 2018 in vloga ECB

ECB je sodelovala tako pri pripravi kot tudi pri izvedbi stresnega testa 2018 na ravni EU, ki ga je v celoti koordiniral Evropski bančni organ (EBA). Cilj stresnega testa je bil oceniti odpornost finančnih institucij, in sicer z odkrivanjem glavnih področij ranljivosti po osnovnem in neugodnem scenariju. Rezultati stresnega testa se poleg tega upoštevajo v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) za vsako sodelujočo banko, tako s kvalitativnega kot tudi kvantitativnega vidika. V okviru pripravljalnih del je ECB sodelovala pri oblikovanju osnovnega in neugodnega scenarija. Neugodni scenarij je razvila skupaj z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) in EBA ter v tesnem sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi. ECB je skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi aktivno prispevala tudi k razvoju metodoloških opomb EBA. Glavni izziv v zvezi z metodologijo za leto 2018 je predstavljala uvedba računovodskega načela, ki temelji na Mednarodnem standardu računovodskega poročanja 9 (MSRP 9), kar je vplivalo na več profilov tveganosti (kreditno tveganje, tržno tveganje in neto obrestne prihodke). Zahvaljujoč plodnemu sodelovanju s strokovnjaki EBA in pristojnih nacionalnih organov je ECB pripravila tudi uradne primerjalne vrednosti za kreditno tveganje v stresnem testu. Banke naj bi primerjalne vrednosti za kreditno tveganje uporabljale pri tistih portfeljih, za katere niso na voljo ustrezni modeli merjenja kreditnega tveganja.

Po začetku stresnega testa na ravni EU 31. januarja 2018 je bila ECB pristojna za zagotavljanje kakovosti v bankah pod njenim neposrednim nadzorom. Zaradi uvedbe MSRP 9 je bila časovnica stresnega testa 2018 v primerjavi s prejšnjimi leti podaljšana, da so imele banke več časa za predložitev podatkov. Glavni cilj zagotavljanja kakovosti, ki ga je ECB izvajala skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi, je bil zagotoviti, da so banke pravilno uporabile skupno metodologijo EBA. V proces je bilo vključenih več kot 200 zaposlenih v ECB. Člani skupnih nadzorniških skupin iz funkcije ECB za mikrobonitetni nadzor so bili pristojni za temeljito analizo projekcij, ki so jih predložile banke, pri čemer so upoštevali značilnosti posameznih bank. Odgovorni so bili tudi za neposredno interakcijo z bankami. Horizontalne skupine »od spodaj navzgor« so ocenjevale, ali banke izpolnjujejo metodološke zahteve, in kritično preverjale doslednost in kredibilnost rezultatov po posameznih bankah, in sicer s primerjalno analizo sorodnih institucij. Skupine »od zgoraj navzdol« iz makrobonitetne funkcije ECB pa so z uporabo modelov »od zgoraj navzdol« kritično preverjale predložene podatke bank. Pri delu so jih podpirali posebna služba za vodenje projektov ter tudi infrastrukturne skupine in koordinatorji za posamezne države, ki so olajšali interakcijo z nacionalnimi organi.

Od 48 bank, zajetih v stresnem testu EBA, jih je 33 pod neposrednim nadzorom ECB. Predstavljajo 70% bilančne vsote bank v euroobmočju. Individualne rezultate za vseh 48 bank, vključno s podrobno bilanco stanja in podatki o izpostavljenostih ob koncu leta 2017, je EBA objavil v petek, 2. novembra 2018. Poleg 33 bank pod nadzorom ECB v vzorcu EBA je ECB vzporedno izvedla tudi lasten stresni test v okviru SREP za drugih 54 bank, ki so pod njenim neposrednim nadzorom, a niso vključene v vzorec EBA.[44] Ta stresni test je temeljil na enaki metodologiji in scenarijih kot stresni test na ravni EU, vendar so bili uporabljeni manj zapleteni pristopi in manj strogi pragovi za poročanje, s čimer se je zagotovila sorazmerna obravnava manjših bank.

Na začetku leta 2018 je ECB stresno testirala tudi vse štiri grške banke pod njenim neposrednim nadzorom. Pri tem je uporabila enako metodologijo, scenarije in pristop k zagotavljanju kakovosti, kot je bil uporabljen v stresnem testu na ravni EU pod vodstvom EBA, vendar je postopek pospešila, da bi test zaključila pred koncem tretjega programa pomoči Grčiji v okviru Evropskega mehanizma za stabilnost.

Scenariji

Neugodni scenarij v stresnem testu 2018 je temeljil na enotnem sklopu makrofinančnih šokov, do katerih bi lahko prišlo v krizi. Za euroobmočje je scenarij zajemal skupno krčenje BDP za 2,4%, skupni upad cen nepremičnin za 17% in takojšnje znižanje tečajev delnic za 31%.

Scenarij je odražal glavna sistemska tveganja, opredeljena na začetku projekta, in sicer: (i) nenadne in velike spremembe premij za tveganje na svetovnih finančnih trgih, (ii) zaskrbljenost glede vzdržnosti javnega in zasebnega dolga, (iii) negativni povratni učinki med šibko dobičkonosnostjo bank in nizko nominalno gospodarsko rastjo in (iv) likvidnostna tveganja v nebančnem finančnem sektorju, pri katerih obstaja možnost prelitja v širši finančni sistem.

Zaradi dolgega časovnega zamika med začetkom stresnega testa EBA na začetku leta 2018 in objavo rezultatov, je ECB izvedla dodatne analize občutljivosti na področju tveganj, ki so postala izrazitejša tekom leta, na primer tveganje nenadnega gospodarskega upada v najpomembnejših nastajajočih tržnih gospodarstvih in posledice za banke v euroobmočju ter dodatne napetosti na trgih državnih dolžniških vrednostnih papirjev, rezultati analiz pa so bili objavljeni v pregledu finančne stabilnosti iz novembra 2018.

Rezultati stresnega testa EBA in glavni dejavniki

Po neugodnem scenariju se je navadni lastniški temeljni kapital (CET1) v 33 bankah pod neposrednim nadzorom ECB skupno zmanjšal za 3,8 odstotne točke, če se ne upošteva prehodna ureditev, s čimer bi se skupni kapital CET1 zmanjšal s 13,7% ob koncu leta 2017 na 9,9% ob koncu leta 2020. To je vključevalo učinek v obsegu 0,3 odstotne točke zaradi prve uporabe MSRP 9, ki je začel veljati 1. januarja 2018. Zmanjšanje kapitala je za 0,5 odstotne točke večje kot v stresnem testu 2016.

Eden ključnih dejavnikov zmanjšanja kapitala po neugodnem makroekonomskem scenariju je bilo poslabšanje kreditne kakovosti, ki je bilo večinoma posledica dejstva, da je bil makroekonomski scenarij bolj zaostren kot v stresnem testu 2016, in uvedbe MSRP 9 (zlasti modela doživljenjskih rezervacij za izgube iz naslova posojil). Zaradi izboljšanja bilanc stanja v bankah je imel obseg nedonosnih posojil v stresnem testu 2018 manjšo vlogo kot v stresnem testu 2016. Drugi ključni dejavnik je bil šok zaradi povečanja pribitka na ceno financiranja, ki je vplival na tržno tveganje v bankah, ta šok pa so deloma izravnale pozitivne posledice višjih dolgoročnih obrestnih mer. Tretji ključni dejavnik je bil vpliv šoka tržnih cen in likvidnosti na portfelje, ki se vrednotijo po pošteni vrednosti. Vpliv celotnega prevrednotenja teh portfeljev je bil največji pri svetovnih sistemsko pomembnih bankah. Vseeno so te banke uspele večino izgub kompenzirati z visokimi prihodki od svojih strank. Globalne sistemsko pomembne banke je bolj kot ostale banke prizadel tudi učinek stresa na rezerve za negotovost v zvezi z likvidnostjo in modelom. Še en ključni dejavnik je bil precejšen stres pri neto prihodkih iz provizij.

Na večje zmanjšanje kapitala je vplivala tudi metodologija, ki je bolj občutljiva na tveganja. To sta le deloma odtehtala izboljšana kakovosti sredstev, ki je predvsem posledica uspešnega zmanjšanja obsega nedonosnih posojil, ter pozitivni vpliv, ki izhaja iz hitrejšega zvišanja dolgoročnih obrestnih mer, predpostavljenega v scenariju.

Kljub večjemu zmanjšanju kapitala je bil agregatni postresni polno uveljavljeni kapitalski količnik CET1 v višini 9,9% višji od količnika, ki je bil zabeležen v stresnem testu 2016, ko je znašal 8,8%. To je bil odraz nadaljnjih prizadevanj bank, da zmanjšajo obseg nedonosnih posojil iz preteklosti, in vztrajnega povečevanja kapitala v zadnjih letih. Rezultat je potrdil, da so sodelujoče banke postale bolj odporne proti makroekonomskim šokom. Po drugi strani pa je test razkril tudi ranljivosti v pomembnih bankah in omogočil pomemben dodaten vpogled v zmogljivosti bank za stresno testiranje in upravljanje tveganj, ki jih nadzorniki nadalje obravnavajo.

Rezultati dodatnih analiz občutljivosti, ki so bili objavljeni v najnovejšem pregledu finančne stabilnosti, so pokazali, da bi uresničitev obravnavanih dodatnih tveganj poleg zmanjšanja kapitala za 3,8 odstotne točke privedla tudi do nadaljnjega poslabšanja rezultatov pri kapitalu CET1 za okrog 0,3 do 0,7 odstotne točke.


3.4 Prispevek ECB h krepitvi bančne unije in unije kapitalskih trgov

Po krizi je bil z regulativnimi reformami vzpostavljen bolj odporen finančni sektor, vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja.

Deset let po izbruhu svetovne finančne krize so glavne regulativne reforme, ki prispevajo k vzpostavitvi odpornejšega finančnega sektorja, skoraj končane. Čeprav je bil v zadnjem desetletju dosežen znaten napredek, je treba premagati še številne pravne in institucionalne izzive, preden bodo evropske banke lahko poslovale v zares integriranem okviru in bodo uporabniki finančnih storitev lahko izkoristili prednosti bolj integriranega enotnega bančnega trga. Nadaljnja prizadevanja so potrebna tudi za razvoj kapitalskih trgov in obenem za krepitev regulativnega in nadzornega okvira za nebančni finančni sektor.

Dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov.

ECB je v letu 2018 še naprej prispevala k sedanji razpravi o dokončanju bančne unije in unije kapitalskih trgov. Obe pobudi prispevata k boljšemu delovanju ekonomske in monetarne unije (EMU). Vzpostavitev skupnega podpornega mehanizma za enotni sklad za reševanje in evropski sistem jamstva za vloge bosta omogočila tesnejšo finančno integracijo in povečala verodostojnost bančne unije. Z bolj integriranimi finančnimi trgi se bo izboljšala učinkovitost razporejanja kreditov, omogočena bo delitev tveganj v zasebnem sektorju in olajšana razpršitev virov financiranja za realno gospodarstvo.

Nadaljnji napredek pri vzpostavljanju bančne unije.

Voditelji držav ali vlad 27 držav članic EU so junija 2018 dosegli dogovor o prvem svežnju odločitev o reformi EMU, vključno z dokončanjem bančne unije. Dogovorili so se, da bo Evropski mehanizem za stabilnost zagotovil skupni podporni mehanizem enotnemu skladu za reševanje. Splošni pogoji skupnega podpornega mehanizma so bili nato potrjeni decembra 2018. Prav tako so sklenili, da je treba začeti oblikovati načrt za začetek političnih pogajanj o evropskem sistemu jamstva za vloge. Decembra 2018 so se dogovorili, da bo oblikovana delovna skupina na visoki ravni, ki bo določila naslednje korake za vzpostavitev evropskega sistema jamstva za vloge.

Skupni podporni mehanizem za enotni sklad za reševanje.

ECB je ob podpori, ki jo nudi forumom na ravni EU pri vzpostavitvi skupnega podpornega mehanizma za enotni sklad za reševanje, svoja stališča o zadevi predstavila v pravnem mnenju o predlogu uredbe Evropske komisije o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada. ECB je predvsem navedla, da se morajo z varovalnim mehanizmom podpreti vsi možni ukrepi, ki jih sprejme Enotni odbor za reševanje (SRB), vključno s podporo solventnosti in likvidnostno podporo institucijam v postopku reševanja. Poleg tega mora biti sprejemanje odločitev o izplačilih iz podpornega mehanizma hitro in ne sme povzročati zamud pri sprejemanju in izvrševanju odločitev SRB o reševanju.

Doseženo zmanjšanje tveganj lahko olajša napredek v politični razpravi o evropskem sistemu jamstva za vloge.

Po mnenju ECB zmanjšanje tveganj, do katerega je prišlo v zadnjem času, lahko olajša napredek v politični razpravi o evropskem sistemu jamstva za vloge. Pomembno je, da se v zvezi s tem čim bolj natančno sledi načrtu iz junija 2016. Kar zadeva pogoje za dejansko uvedbo evropskega sistema jamstva za vloge, ECB meni, da bi morali biti sorazmerni s stopnjo delitve tveganja v prvi fazi evropskega sistema jamstva za vloge. ECB je pojasnila tudi, da bi bilo, kar zadeva različne modele za prvo fazo evropskega sistema jamstva za vloge, bolje vzpostaviti centraliziran sklad, ki bi zagotavljal, da ima sistem močne finančne vire in da okvir upravljanja omogoča hitro in skupno odločanje na evropski ravni.

ECB je še naprej nudila tudi tehnično svetovanje o evropskem sistemu jamstva za vloge. Tako je priložnostni delovni skupini za krepitev bančne unije predstavila najnovejšo kvantitativno analizo zmogljivosti evropskega sistema jamstva za vloge.[45] V analizi je bilo ugotovljeno, da bi v celoti financiran evropski sklad jamstva za vloge zadostoval za pokritje izplačil v primeru zelo hudega šoka. Obenem ne bi prihajalo do neupravičenega sistematičnega internega subvencioniranja znotraj evropskega sistema jamstva za vloge v smislu, da bi nekateri bančni sistemi sistematično prispevali manj, kot bi dobili iz sklada, celo ob upoštevanju šokov v posameznih državah.

ECB je prispevala k razpravi o ukrepih za zmanjšanje tveganj.

ECB je natančno spremljala tudi razpravo o ukrepih za zmanjšanje tveganj in prispevala k njej. V skladu s sklepi Sveta iz junija 2016 so za dokončanje bančne unije potrebni nadaljnji koraki pri zmanjševanju in delitvi tveganj v finančnem sektorju. Nadaljnje zmanjševanje tveganj je v neposrednem interesu ECB kot centralne banke in bančnega nadzornika, ker se bo tako okrepila odpornosti bančnega sistema in bančne unije na splošno. ECB je leta 2018 prispevala k skupnemu poročilu o spremljanju zmanjševanja tveganj, ki ga je pripravila skupaj z Evropsko komisijo in Enotnim odborom za reševanje, v njem pa je posodobljena ocena gibanj tveganj znotraj bančne unije. V govoru na European University Institute maja 2018 je predsednik ECB pojasnil, da je dihotomija med zmanjševanjem tveganj in delitvijo tveganj, ki je značilna za razpravo, v mnogo pogledih umetna. S pravilnim okvirom se ta dva cilja vzajemno podpirata.

ECB močno podpira unijo kapitalskih trgov.

ECB močno podpira unijo kapitalskih trgov že od njene zasnove. Kot je bilo izpostavljeno v pregledu finančne stabilnosti iz novembra 2018, ki ga je pripravila ECB, je treba doseči napredek pri projektu unije kapitalskih trgov, saj lahko v celoti vzpostavljena unija kapitalskih trgov pospeši gospodarsko rast in odigra ključno vlogo pri krepitvi finančne arhitekture in ureditve nadzora v EU. V zvezi s tem bi bila večja vloga Evropskega organa za vrednostne papirje in trge bistvena za uvedbo v celoti delujoče unije kapitalskih trgov. Zato je ključnega pomena dokončanje več zakonodajnih pobud, ki so predstavljene v akcijskem načrtu Komisije za unijo kapitalskih trgov. Obenem je bilo v poročilu ECB o finančni integraciji v Evropi iz maja 2018 izpostavljenih več pristopov, ki so bili ugotovljeni v raziskavah ECB, s katerimi bi bil projekt unije kapitalskih trgov še učinkovitejši, kar zadeva prednosti delitve tveganj. Ti pristopi se osredotočajo na vrednost pokojninskih reform in institucionalnih naložb, na vrednost spodbujanja finančne pismenosti in na vrednost nadaljnjega napredka pri povečevanju harmonizacije evropskih insolvenčnih okvirov.

Treba je razviti orodja za zmanjševanje tveganj v nebančnem finančnem sektorju.

Kot je razvidno iz usmeritve, določene v akcijskem načrtu Komisije za unijo kapitalskih trgov, bo nebančni finančni sektor verjetno imel vse pomembnejšo vlogo pri financiranju gospodarstva v euroobmočju. S tem se ponujajo številne priložnosti za bolj raznolik finančni sistem, vendar se – ker finančno posredništvo prehaja od bank k nebančnim finančnim institucijam – obstoječa tveganja lahko zmanjšajo in nastanejo nova. ECB je zato v letu 2018 poudarila, da je pomembno razviti orodja za zmanjševanje tveganj v nebančnem finančnem sektorju. Zakonodajalci EU bi na primer morali uvesti makrobonitetna orodja za odpravljanje sistemskih tveganj, povezanih z likvidnostnimi neskladji in uporabo finančnega vzvoda v investicijskih skladih.


4 Nemoteno delovanje tržne infrastrukture in plačil

Eurosistem ima osrednjo vlogo pri razvijanju, delovanju in pregledovanju tržne infrastrukture, ki zagotavlja prosti pretok plačil, vrednostnih papirjev in zavarovanj v Evropi. Od uvedbe eura leta 1999 je precej prispeval k preoblikovanju in konsolidaciji infrastrukture za plačila velikih vrednosti, za storitve po opravljenem trgovanju s finančnimi instrumenti in nazadnje za storitve takojšnjih plačil malih vrednosti. Eurosistem poleg tega spremlja razvoj procesa digitalne preobrazbe, s čimer zagotavlja, da sta varnost in učinkovitost infrastruktur finančnega trga ohranjeni.


4.1 Storitve v sistemu TARGET

Eurosistemove storitve v sistemu TARGET imajo tri komponente: TARGET2, sistem bruto poravnave v realnem času za plačilne transakcije v eurih, povezane z operacijami denarne politike Eurosistema, ter za medbančne in poslovne transakcije; TARGET2-Securities (T2S), enotna platforma za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji po celotni Evropi; poravnava takojšnjih plačil v sistemu TARGET (TIPS), ki omogoča, da ponudniki plačilnih storitev svojim strankam omogočajo prenos sredstev v realnem času 24 ur vsak dan v letu. Vse tri storitve izvajajo poravnavo v centralnobančnem denarju, s čimer se odpravlja kreditno tveganje v poravnavi poslov.

TARGET2 za izvrševanje plačil v eurih uporablja več kot 1.700 bank bodisi v svojem imenu bodisi v imenu svojih strank. Če upoštevamo podružnice in hčerinske družbe, se lahko prek sistema TARGET2 vzpostavi povezava s skoraj 52.000 bankami po vsem svetu. Leta 2018 je bilo v sistemu TARGET2 obdelanih v povprečju 346.834 plačil dnevno v povprečnem dnevnem obsegu 1,7 bilijona EUR.

S povezavo do danske krone je vzpostavljena večvalutna funkcionalnost T2S.

Eno leto po zadnjem valu migracije v sistem T2S je bil dosežen pomemben mejnik, saj se je s platformo za poravnavo vrednostnih papirjev povezala danska krona. Prvič je bila v sistemu T2S za poravnavo po načelu dostave proti plačilu na razpolago valuta, ki ni euro, in sicer na podlagi večvalutne funkcionalnosti platforme. Leta 2018 je bilo v sistemu T2S obdelanih v povprečju 572.172 transakcij na dan v povprečnem dnevnem obsegu 925,69 milijarde EUR.

Novembra 2018 je Eurosistem uvedel storitev TIPS, ki omogoča dokončno in nepreklicno poravnavo takojšnjih plačil v eurih kadarkoli v dnevu in na katerikoli dan v letu v manj kot desetih sekundah. TIPS je bil razvit z namenom, da olajša vseevropsko dosegljivost takojšnjih plačil. Temelji na shemi takojšnjih kreditnih plačil SEPA (SCT Inst) – shemi za vseevropska takojšnja plačila, ki jo je prevzelo že več kot 2.000 ponudnikov plačilnih storitev v 16 državah. Poleg tega je bil TIPS razvit kot razširitev sistema TARGET2, ki že zagotavlja široko mrežo udeležencev po Evropi, ki jo lahko TIPS še razširi.

Zahvaljujoč uvedbi TIPS novembra 2018 si lahko posamezniki in podjetja s storitvijo takojšnjih plačil medsebojno nakažejo denar v manj kot desetih sekundah.

TIPS lahko doseže velik domet in obseg, saj lahko izkoristi že obstoječo mrežo udeležencev TARGET2 in dosegljivih kod BIC. Možnosti interakcije s TIPS so prilagodljive, tako da imajo lahko različne vrste uporabnikov dostop do platforme prek različnih funkcij.


4.2 Ohranjanje varnosti in učinkovitosti finančne infrastrukture skozi celotni proces digitalne preobrazbe

Medtem ko evropska integracija napreduje, so infrastrukture finančnega trga in plačila predmet obsežnega procesa digitalne preobrazbe v finančnem sektorju in celotni družbi. Eurosistem je v vlogi pospeševalca sprejel ta dvojni izziv s spodbujanjem integracije in inovacij. Poleg tega spodbuja tudi varnost in učinkovitost infrastruktur finančnega trga in plačil v okviru pristojnosti, da izvaja pregled nad delovanjem sistemov.

Na področju plačil Eurosistem več čas poganja proces evropske integracije in inovacij. Ocena migracije na SEPA (enotno območje plačil v eurih) kaže, da je bila standardizacija kreditnih plačil in direktnih obremenitev v eurih uspešno dosežena ter da je učinek na plačila pozitiven. Vendar pa »diskriminacija IBAN«, tj. praksa, po kateri prejemniki plačila pri direktnih obremenitvah zavračajo plačilne račune, odprte v drugih državah, še ni v celoti odpravljena. Nadaljnji ukrepi so potrebni tudi za razvoj rešitev e-soglasij pri direktnih obremenitvah SEPA, medtem ko je SEPA za kartice še treba dokončati. ECB spodbuja evropske kartične sheme, naj pospešujejo interoperabilnost in popolno vseevropsko dosegljivost, da bi se lahko vsaka kartica uporabljala na vsakem terminalu.

Pod pokroviteljstvom Odbora za plačila malih vrednosti v eurih (ERPB) – foruma na visoki ravni, ki mu predseduje ECB ter spodbuja razvoj integriranega, inovativnega in konkurenčnega trga plačil malih vrednosti v eurih v EU – se je nadaljevalo delo na področju standardizacije kartic skupaj s spodbujanjem inovacij na področju plačil malih vrednosti in takojšnjih plačil, medosebnih mobilnih plačil in dostopnosti storitev plačil malih vrednosti.

Na področju storitev odreditve plačil, tj. spletnih storitev, ki z dostopom do uporabnikovega plačilnega računa odredijo prenos denarnih sredstev v uporabnikovem imenu ter z njegovim dovoljenjem in avtentikacijo, je ERPB določil skupen sklop tehničnih, operativnih in poslovnih zahtev za učinkovito in vseevropsko opravljanje storitev odreditve plačil. Na področju e-fakturiranja se je ERPB osredotočil na uvedbo sporočila »zahtevek za plačilo« na podlagi ISO 20022 ter na nadaljnje poenotenje med ponudniki storitev izdajanja in plačevanja elektronskih računov.

Na področju vrednostnih papirjev se je Eurosistem še naprej zavzemal za harmonizacijo T2S in storitev po opravljenem trgovanju, saj je prilagodil okvir za spremljanje harmonizacije storitev po trgovanju tako, da upošteva dokončanje migracije na T2S. Skupno 85% trgov T2S ustreza standardom harmonizacije T2S, vendar je potrebno nadaljnje delo na ravni trgov, da bi se povečala skladnost s standardi za korporacijska dejanja v T2S.

Na področju upravljanja finančnega premoženja, zastavljenega kot zavarovanje, je ECB skupaj s ključnimi deležniki na evropskem finančnem trgu najavila prvi sklop poenotenih poslovnih procesov in delovnih postopkov na podlagi standarda ISO 20022 za izmenjavo sporočil o upravljanju finančnega premoženja, zastavljenega kot zavarovanje. Tako je bilo leta 2018 objavljeno poročilo o poenotenju tristranskega upravljanja finančnega premoženja, zastavljenega kot zavarovanje, in ECB pričakuje podporo udeležencev na trgu, da bodo izvedli predloge za poenotenje iz tega poročila, zlasti da se podpre razvoj novega sistema za upravljanje zavarovanj v Eurosistemu (ECMS).

Nove raziskave o morebitni uporabi tehnologije razpršene evidence v finančni infrastrukturi.

Na področju finančne tehnologije so bile opravljene poglobljene in razširjene raziskave posledic, ki jih tehnologija razpršene evidence (DLT) prinaša za infrastrukture evropskega finančnega trga. Leta 2018 se je nadaljeval skupni raziskovalni program ECB in japonske centralne banke, da bi ocenili možnost uporabe DLT v infrastrukturah finančnega trga, saj sta dokončali drugo fazo projekta Stella. Analizirali so povsem izviren pristop k doseganju interoperabilnosti med evidencami, ki ne zahteva povezave ali institucionalne ureditve med evidencami.

Za zagotovitev varnosti in učinkovitosti infrastruktur finančnega trga in plačil Eurosistem določa cilje pregleda nad delovanjem sistemov s posebnimi predpisi, standardi, smernicami in priporočili ter izvaja naloge pregleda, tako da zbira s tem povezane informacije, te informacije ocenjuje glede na cilje pregleda in se po potrebi zavzema za spremembe. Leta 2018 je Eurosistem še okrepil pregled nad delovanjem sistemov z okrepljenim poročanjem o večjih incidentih ponudnikov plačilnih storitev,[46] plačilnih sistemov in plačilnih shem.

Na podlagi tekočega spremljanja kartičnih goljufij je Eurosistem v letu 2018 objavil peto poročilo o kartičnih goljufijah. Iz poročila je razvidno, da se je trend zasukal, saj se je stopnja goljufij, povezanih s karticami, izdanih v območju SEPA, rahlo zmanjšala, kartične goljufije na bankomatih pa so močno upadle. Po drugi strani spletne goljufije še vedno naraščajo (čeprav počasneje kot število transakcij brez fizičnega stika s karticami), saj predstavljajo skoraj tri četrtine vseh kartičnih goljufij.

Kar zadeva pregled nad delovanjem sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ECB kot centralna banka izdajateljica eura sodeluje z drugimi centralnimi bankami euroobmočja pri izdajanju dovoljenja centralnim depotnim družbam ter pri rednem preverjanju in spremljanju na podlagi uredbe o centralnih depotnih družbah. Leta 2018 je Eurosistem podal svoje mnenje o izdaji dovoljenja petim centralnim depotnim družbam in mnenje o izdaji dovoljenja eni centralni depotni družbi za opravljanje bančniških pomožnih storitev.

Leta 2018 je bila izvedena prva celovita ocena o delovanju T2S glede na načela CPMI-IOSCO za infrastrukture finančnega trga. Ocenjevanje izvaja Eurosistem v posvetovanju s podpisniki dogovora o sodelovanju v T2S, med katerimi so pregledniki in nadzorniki centralnih depotnih družb, ki uporabljajo storitve T2S, centralne banke izdajateljice valut, ki se poravnavajo v sistemu T2S, ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

Še naprej je izredno pomembno in nujno sprejeti revidiran nadzorni okvir za centralne nasprotne stranke.

Eurosistem je na področju centralnih nasprotnih strank še naprej prispeval k aktivnostim kolegijev nadzornikov, ustanovljenih na podlagi uredbe o evropskih tržnih infrastrukturah (EMIR). Z vse pomembnejšo vlogo centralnih nasprotnih strank se povečuje odpornost finančnega sistema, vendar se koncentrirajo tudi likvidnostna tveganja, kar lahko vpliva na denarni trg in nemoteno delovanje plačilnih sistemov ter morebiti terja zagotavljanje centralnobančne likvidnosti, zlasti v izrednih razmerah. Eurosistem potrebuje ustrezen okvir za spremljanje, ocenjevanje in po potrebi odpravo teh tveganj, in sicer v EU in tretjih državah. To je še zlasti pomembno glede na dejstvo, da se pomemben delež klirinških dejavnosti v eurih izvaja v Združenem kraljestvu. Sprejetje spremenjenega nadzornega okvira za centralne nasprotne stranke je še vedno ključno in nujno.


5 Podpora delovanju trga ter ponujanje finančnih storitev drugim institucijam

Kot odgovor na vse večjo vprašljivost povprečja indeksa transakcij čez noč v eurih (EONIA) je ECB leta 2017 začela oblikovati novo referenčno obrestno mero – eursko kratkoročno obrestno mero (€STR) – ki v celoti temelji na podatkih iz statističnega poročanja o denarnih trgih. Metodologija €STR je bila objavljena junija 2018, potem ko je bila deležna široke podpore na dveh javnih posvetovanjih in jo je naknadno priporočila delovna skupina o eurskih netveganih obrestnih merah kot zamenjavo za obrestno mero EONIA. Zato lahko pričakujemo, da bo €STR postala ena glavnih referenčnih obrestnih mer na trgih v euroobmočju.

ECB je odgovorna za upravljanje različnih finančnih operacij v imenu EU. Opravlja tudi splošno koordinacijsko vlogo v povezavi s storitvami Eurosistema na področju upravljanja rezerv.

Razvit je bil sklop načel dobre prakse z namenom spodbujanja integritete in učinkovitega delovanja grosističnega deviznega trga (glej okvir 5 na koncu tega poglavja).


5.1 €STR – nova referenčna obrestna mera čez noč za denarne trge v euroobmočju

ECB bo kot odziv na negotovost pripravljala svojo obrestno mero čez noč z imenom €STR.

Finančni trg euroobmočja se že od začetka svojega obstoja zanaša na referenčne obrestne mere, kakršna je EONIA.[47] EONIA se široko uporablja kot osnovna referenčna obrestna mera v celi vrsti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, kot so obrestne zamenjave, ali kot način določanja prihodnjih plačil v številnih nezaključenih pogodbah. EONIA se široko uporablja tudi za vrednotenje finančnih produktov (za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov), zato je izjemnega pomena za delovanje trgov. Referenčne vrednosti, kakršna je EONIA, so pomembne tudi za centralne banke, saj so kazalnik tega, kako denarna politika centralne banke vpliva na različne tržne segmente in se prenaša v preostalo gospodarstvo.

Uporaba EONIA bo v prihodnosti prepovedana, zato jo je treba nujno nadomestiti.

V prihodnje bo uporaba obrestne mere EONIA v sedanji obliki prepovedana, saj ne izpolnjuje zahtev iz uredbe EU o referenčnih vrednostih. Po posvetovanju z bankami prispevnicami je Evropski inštitut za denarne trge (EMMI), ki je administrator obrestne mere EONIA, februarja 2018 napovedal, da se metodologija izračuna obrestne mere EONIA ne bo spreminjala. To pomeni, da je nujno potrebna zamenjava za obrestno mero EONIA, da se ohrani nemoteno delovanje vseh trgov, ki se zanašajo na obstoj zanesljive obrestne mere čez noč.

Zaradi negotovosti, ki spremlja obrestno mero EONIA, je ECB septembra 2017 najavila, da bo pripravila svojo obrestno mero čez noč, in sicer eursko kratkoročno obrestno mero (€STR), ki bo v celoti temeljila na podatkih, ki jih ima Eurosistem takoj na voljo prek vsakodnevnega statističnega poročanja o denarnih trgih. Zbiranje podatkov, namenjenih podpori Eurosistema pri izvajanju denarne politike, se je začelo julija 2016 v skladu z uredbo o statistiki denarnih trgov. Na voljo ima podatke 50 največjih bank v euroobmočju (merjeno po velikosti bilance stanja), ki poročajo vsak delovni dan do 7.00 o vseh transakcijah preteklega delovnega dne na nezavarovanem in zavarovanem denarnem trgu, trgu valutnih zamenjav in trgu zamenjav na indeks transakcij čez noč (OIS).

€STR bo imela vse lastnosti, ki jih potrebujejo tržni udeleženci.

ECB se je lotila priprave obrestne mere €STR z jasnim namenom, da bi morala imeti vse lastnosti, ki jih potrebujejo udeleženci na trgu. Zato namerava ECB upoštevati najboljše prakse za pripravo referenčnih vrednosti, kot je zapisano v načelih IOSCO, ter si bo prizadevala doseči največjo možno transparentnost pri oblikovanju obrestne mere, k čemur so pozitivno prispevale informacije iz dveh javnih posvetovanj. Tema prvega javnega posvetovanja, ki je potekalo novembra 2017, je bila področje uporabe €STR in njen »temeljni interes«, tema drugega javnega posvetovanja, ki je potekalo marca 2018, pa točni načini izračunavanja obrestne mere. Končna metodologija za €STR je bila objavljena junija 2018.

€STR bo odpravila nekatere pomanjkljivosti v sedanji metodologiji izračuna obrestne mere EONIA.

€STR je zasnovana tako, da bo odpravila nekatere pomanjkljivosti v sedanji metodologiji izračuna obrestne mere EONIA, vendar bo ostala precej preprosta in blizu temu, česar so udeleženci na trgu vajeni. Tako kot EONIA je tudi €STR obrestna mera na nezavarovanem trgu, kar pomeni, da njena vrednost odraža izključno stroške sredstev in nanjo ne vplivajo drugi dejavniki, na primer zastavljeno zavarovanje. In tako kot EONIA je tudi €STR obrestna mera čez noč, kolikor traja tudi glavnina dejavnosti na nezavarovanem trgu. In vendar so med obrestnima merama EONIA in €STR pomembne razlike. EONIA je medbančna posojilna obrestna mera, €STR pa zajema zadolževanje poročevalskih enot, ki posredujejo podatke o denarnem trgu, pri drugih bankah ter tudi pri drugih finančnih družbah, kot so pokojninski skladi, zavarovatelji in upravljavci premoženja, pri čemer je upoštevano dejstvo, da se je pomen medbančnih tržnih aktivnosti na eurskem grosističnem nezavarovanem denarnem trgu zmanjšal. Poleg tega EONIA temelji na prostovoljni poročevalski skupini bank, ki se je s časom skrčila, €STR pa temelji na podatkih statističnega poročanja s precej širšo in stalno bazo poročevalskih enot. Zato je obseg trgovanja, na katerem temelji izračun obrestne mere, večji od obsega trgovanja, na katerem temelji izračun obrestne mere EONIA. Povprečni dnevni obseg €STR je 32 milijard EUR in se giblje od 16,5 milijarde EUR do 44,1 milijarde EUR. Podatke vsak dan posreduje v povprečju okoli 32 bank. Poleg tega je za €STR značilna manjša volatilnost kot za obrestno mero EONIA in je manj občutljiva na idiosinkratično vedenje (glej graf 22).

Graf 22

Uvajalna €STR in EONIA – obseg trgovanja kot podlaga za izračun in raven obrestnih mer

(leva slika: milijarde EUR; desna slika: odstotki; 15. marec 2017 – 18. september 2018)

Vira: EMMI in ECB.
Opomba: Uvajalna €STR se nanaša na serijo podatkov, ki jo ECB ažurira enkrat v vsakem obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv, izračunava pa se po metodologiji za €STR na podlagi razpoložljivih podatkov iz statističnega poročanja o denarnem trgu.

Med obrestnima merama EONIA in €STR sta dve bistveni razliki, ki bi ju morali udeleženci na trgu upoštevati ter se nanju pripraviti. Prvič, glede na različen domet obrestne mere EONIA in €STR – €STR je z vidika poročevalske enote obrestna mera zadolževanja, EONIA pa posojilna obrestna mera – je med EONIA in €STR trenutno razlika v višini približno devetih bazičnih točk. Drugič, glede na cikel statističnega poročanja o denarnem trgu, ki se konča ob 7.00 naslednjega delovnega dne, se lahko €STR objavi šele en delovni dan po datumu izvedbe primernih transakcij, medtem ko se EONIA objavlja še isti delovni dan. To pomeni, da bi se morali vsi uporabniki, ki se trenutno zanašajo na to, da je referenčna vrednost čez noč na voljo isti dan, pripraviti na tehnične in postopkovne spremembe, da se prilagodijo na čas objave obrestne mere €STR.

€STR bo na voljo do oktobra 2019.

€STR bo na voljo do oktobra 2019 po opravljenem temeljitem internem testiranju sistemov in postopkov na ravni Eurosistema. Do takrat bo ECB ažurirala serijo podatkov za uvajalno €STR enkrat v vsakem obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv. Namen te serije je omogočiti splošni javnosti vpogled v to, kakšna bi bila €STR in kako bi se gibala, če bi se že uporabljala. Serija vsebuje dnevne izračune od marca 2017, s čimer bo olajšano sprejetje €STR, ko se bo začela uporabljati.

Septembra 2018 je delovna skupina o eurskih netveganih obrestnih merah – pobuda zasebnega sektorja, ustanovljena s podporo ECB, Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, belgijskega organa za finančne storitve in trge (FSMA) ter Evropske komisije – priporočila €STR kot nadomestno obrestno mero za EONIA in tudi kot obrestno mero, ki se lahko uporablja pri oblikovanju zasilnih obrestnih mer v pogodbah, ki se trenutno sklicujejo na obrestno mero za dane medbančne depozite v eurih (EURIBOR). To je priporočila po javnem posvetovanju o možnih zamenjavah, vključno z obrestnimi merami na zavarovanem in nezavarovanem trgu. Posvetovanje je prineslo lepo število odzivov ter (i) potrditev kakovosti analize in tudi (ii) jasne smernice o najprimernejši netvegani obrestni meri. €STR je bila ocenjena kot najprimernejša prihodnja eurska netvegana obrestna mera, in sicer zaradi povezave z nezavarovanim trgom, zaradi metodologije priprave in majhne volatilnosti ter zaradi dejstva, da bo njen administrator ECB, tj. institucija EU.

Priporočilo, naj €STR postane eurska netvegana obrestna mera, je le prvi korak v kompleksnem procesu zamenjave obrestne mere EONIA. Decembra 2018 je delovna skupina objavila poročilo o možnostih prehoda z obrestne mere EONIA. Pri možnostih prehoda se upošteva odgovor na štiri ključna vprašanja: (i) bosta EONIA in €STR objavljeni vzporedno ali bo €STR nasledila obrestno mero EONIA po datumu prehoda iz uredbe EU o referenčnih vrednostih; (i) bosta EONIA in €STR neodvisni obrestni meri ali se bo metodologija za obrestno mero EONIA razvila tako, da postane odvisna od €STR po datumu prehoda iz uredbe EU o referenčnih vrednostih; (iii) lahko razmik med obrestnima merama EONIA in €STR omogoči lažji prehod; (iv) lahko hkrati obstajata krivulji diskontne stopnje na podlagi obrestnih zamenjav na EONIA in €STR. Poročilo priporoča, da bi moral EMMI kot administrator obrestne mere EONIA razviti sedanjo metodologijo EONIA tako, da je ne bi določale banke prispevnice, ampak bi se izračunavala kot fiksni pribitek na obrestno mero €STR v omejenem časovnem obdobju, dokler EONIA ne bo ukinjena. S tem bi bila zagotovljena stabilna platforma, ki bi olajšala postopen in nemoten prehod na €STR.

Pomembno je, da vsi uporabniki EONIA začnejo načrtovati prehod na €STR.

V prihodnje je ključnega pomena, da začnejo vsi uporabniki obrestne mere EONIA načrtovati prehod. Več korakov je mogoče izpeljati že pred uvedbo obrestne mere €STR, na primer: (i) povečati interno zavedanje o tveganjih in izpostavljenostih pri produktih, vezanih na EONIA; (ii) začeti priprave s preverjanjem obsega pogodb in z ocenjevanjem posledic prehoda z obrestne mere EONIA; (iii) v proračunu predvideti sredstva za morebitne spremembe v internih sistemih in modelih vrednotenja, zlasti kar zadeva klirinške hiše; (iv) aktivno komunicirati neposredno s strankami, sodelovati v relevantnih forumih, kot so panožne delovne skupine in okrogle mize, ter se odzivati na javna posvetovanja. Uspešen prehod je odvisen od pripravljenosti vsake strani, zato je pomembno, da so seznanjeni vsi uporabniki ter da je sodelovanje v razpravah in posvetovanjih široko in aktivno.


5.2 Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil

ECB upravlja operacije v okviru aranžmaja srednjeročne finančne pomoči in EFSM.

ECB je odgovorna za upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil EU v okviru aranžmaja srednjeročne finančne pomoči (MTFA)[48] in Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM).[49] V okviru aranžmaja srednjeročne finančne pomoči je v letu 2018 obdelala plačila obresti za posojila v okviru tega aranžmaja. Na dan 31. decembra 2018 je bil skupni znesek v okviru tega aranžmaja 1,7 milijarde EUR. Leta 2018 je obdelala tudi različna plačila in plačila obresti za posojila v okviru Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo. Na dan 31. decembra 2018 je bil skupni znesek v okviru tega mehanizma 46,8 milijarde EUR.

ECB obdeluje plačila v okviru EFSF in EMS ter plačila v zvezi s sporazumom o posojilih.

ECB je odgovorna tudi za upravljanje nekaterih plačil, ki izhajajo iz operacij v okviru Evropske družbe za finančno stabilnost (EFSF)[50] in Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS).[51] Leta 2018 je obdelala različna plačila obresti in provizij v zvezi s posojili, ki jih je odobrila Evropska družba za finančno stabilnost. Obdelala je tudi prispevke članic Evropskega mehanizma za stabilnost ter različna plačila obresti in provizij v zvezi s posojili iz tega mehanizma.

ECB je odgovorna tudi za obdelavo vseh plačil v zvezi s sporazumom o posojilih Grčiji.[52] Na dan 31. decembra 2018 je bil skupni znesek v okviru tega sporazuma 52,9 milijarde EUR.


5.3 Storitve Eurosistema za upravljanje rezerv

Eurosistem ponuja storitve na področju upravljanja rezerv.

V letu 2018 se je v skladu z okvirom, vzpostavljenim leta 2005, še naprej izvajal celovit sklop finančnih storitev na področju upravljanja rezervnih sredstev strank Eurosistema v eurih. Številne nacionalne centralne banke Eurosistema (ponudniki storitev Eurosistema) ponujajo celoten sklop storitev centralnim bankam, denarnim oblastem in državnim organom s sedežem zunaj euroobmočja ter mednarodnim organizacijam po poenotenih pogojih. Pri tem ECB opravlja splošno usklajevalno vlogo in zagotavlja nemoteno delovanje okvira ter poroča Svetu ECB.

Ob koncu leta 2018 je imelo z Eurosistemom poslovno razmerje na področju storitev upravljanja rezervnih sredstev vzpostavljeno 277 strank, v primerjavi z 278 ob koncu leta 2017. Kar zadeva same storitve, so se skupna imetja (vključujejo imetja denarnih sredstev in vrednostnih papirjev), ki se upravljajo v okviru storitev Eurosistema, v istem obdobju povečala za okrog 10%.

Pravni okvir za storitve upravljanja rezerv je bil leta 2018 spremenjen, tako da je vključenih več operativnih sprememb, pojasnjeni so nekateri vidiki in upoštevani so nekateri predlogi iz ankete, ki je bila leta 2017 opravljena med strankami, ki uporabljajo storitve Eurosistema. Vse spremembe pravnega okvira za storitve upravljanja rezerv so bile združene v novi smernici ECB o opravljanju storitev na področju upravljanja rezerv v eurih prek Eurosistema za centralne banke in države zunaj euroobmočja ter za mednarodne organizacije (Smernica ECB/2018/14, prenovitev), da ne bi bil potreben nov pravni akt o spremembah.

Okvir 5
Kodeks enotnih standardov in načel deviznega trga

Kodeks enotnih standardov in načel deviznega trga je sklop načel dobre prakse, zasnovan z namenom spodbujanja integritete in učinkovitega delovanja grosističnega deviznega trga. Kodeks je bil objavljen maja 2017 kot odgovor na zmanjšanje zaupanja v devizni trg po vrsti škandalov zaradi nepravilnosti. Med temi nepravilnostmi je bila zlasti manipulacija tečajne referenčne vrednosti, kot je t. i. WMR London 4 p.m. fixing. Kodeks je rezultat doslej prvih skupnih prizadevanj centralnih bank (vključno z ECB) in udeležencev na trgu iz največjih centrov trgovanja z valutami po vsem svetu pod okriljem Banke za mednarodne poravnave. Cilj kodeksa je spodbujati zanesljiv, pravičen, likviden, odprt in ustrezno transparenten devizni trg po vsem svetu z vrsto načel, namesto s predpisi. Petinpetdeset načel v kodeksu se osredotoča na transparentnost, pravičnost in zmanjševanje tveganj na šestih ključnih področjih, med katerimi so etika, upravljavska struktura, izvrševanje, izmenjava informacij, upravljanje tveganj in skladnost poslovanja s predpisi ter potrjevanje in poravnava.

Kodeks enotnih standardov in načel deviznega trga se razlikuje od predhodnih panožnih kodeksov v več pogledih, kar zadeva upoštevanje in upravljanje okvira ter njegovo redno revidiranje. Prvič, je prvi kodeks ravnanja, ki so ga skupaj oblikovali vsi deležniki na deviznem trgu (centralne banke, subjekti na strani prodaje in kupovanja, nebančni ponudniki likvidnosti, operaterji elektronskih trgovalnih platform ter drugi subjekti, ki zagotavljajo posredniške storitve, storitve izvrševanja in poravnave), kar dokazuje močno zavezanost širokega nabora ključnih udeležencev na deviznem trgu. Drugič, v primerjavi s predhodnimi kodeksi ravnanja, ki so jih pripravila različna tržna združenja ali lokalni devizni odbori, velja Kodeks enotnih standardov in načel deviznega trga globalno za vse udeležence na grosističnem deviznem trgu. Mednje spadajo institucije na strani prodaje (tj. banke), nekateri ponudniki tržne infrastrukture in institucije na strani kupovanja (upravljavci premoženja, podjetja itd.). Tretjič, kodeks vsebuje načelo sorazmernosti, tako da vzpostavlja ravnovesje med upoštevanjem raznolikosti jurisdikcij (z vidika strukture trga in regulativne obravnave) ter zagotavljanjem doslednosti v smislu globalne pobude. Četrtič, institucijam v preteklosti ni bilo treba objavljati svoje zavezanosti določenemu kodeksu ravnanja, tokrat pa je na voljo izjava o zavezanosti Kodeksu enotnih standardov in načel deviznega trga, da bodo lahko institucije javno oznanile svojo zavezanost kodeksu. Zaradi večje transparentnosti so izjave tržnih udeležencev o zavezanosti javno dostopne prek globalnega indeksa javnih registrov. In nenazadnje je kodeks skupna last in ga vzdržuje Globalni odbor za devizne trge (GFXC), tj. forum, ki združuje devizne odbore največjih centrov trgovanja z valutami. GFXC redno preverja, ali so zaradi novih informacij ali gibanj na trgu potrebne posodobitve ali dodatki kodeksa. Tako je na primer decembra 2017 GFXC posodobil kodeks, da bi natančneje pojasnil trgovanje v oknu »zadnji pogled«, tj. praksa, ki se uporablja v elektronskem trgovanju, pri kateri ima udeleženec na trgu, ki prejme zahtevek za trgovanje, še zadnjo priložnost, da sprejme ali zavrne zahtevek po ponujeni ceni. GFXC bo spremljal tudi celovitejšo revizijo kodeksa, ki se bo izvajala manj pogosto.

Posamezne centralne banke v Evropskem sistemu centralnih bank (ESCB) podpirajo Kodeks enotnih standardov in načel deviznega trga v svoji jurisdikciji, skupaj pa imajo pomembno vlogo na svetovnem deviznem trgu. Centralne banke ESCB tako pričakujejo, da bodo njihove redne trgovalne nasprotne stranke na deviznem trgu spoštovale kodeks in podpisale izjavo o zavezanosti. Velika večina nasprotnih strank ECB na deviznem trgu je to storila. Podpis izjave o zavezanosti je tudi predpogoj, da lahko udeleženci na trgu postanejo člani kontaktne skupine ECB za devizne trge, ki je razpravljalni forum za ECB in tržne strokovnjake v celotni panogi, ki so udeleženi na grosističnem deviznem trgu.

Centralne banke ESCB ne spodbujajo le udeležencev na trgu k sprejetju kodeksa, ampak so kot prve tudi same sprejele kodeks. Centralne banke ESCB so revidirale svoje interne prakse, opravile analize vrzeli, da bi ocenile svoje interne aktivnosti na deviznem trgu glede na veljavna načela kodeksa, po potrebi prilagodile svoje interne postopke in uvedle redna usposabljanja za svoje zaposlene. ECB je izvedla samooceno in 29. novembra 2017 objavila svojo izjavo o zavezanosti. Istega dne je 14 drugih centralnih bank ESCB hkrati objavilo svojo izjavo o zavezanosti kodeksu. Preostale centralne banke ESCB so to storile v letu 2018. Dobro delujoči finančni trgi so pomembni za centralne banke, da lahko zagotavljajo nemoteno transmisijo denarne politike v realno gospodarstvo, kar naj bi nazadnje prineslo koristi vsem državljanom.

Veliko število udeležencev na trgu po svetu se je javno izreklo, da bodo upoštevali kodeks. Do oktobra 2018 je več kot 400 institucij podpisalo izjavo o zavezanosti kodeksu. Več kot polovica med njimi je bank, približno 10% je centralnih bank in le malo manj kot 10% je udeležencev na trgu na strani kupovanja (glej graf A). Centralne banke ESCB bodo še naprej usklajeno nagovarjale različne udeležence na trgu in njihova združenja, da bi povečale ozaveščenost o kodeksu, spodbujale čim širše upoštevanje kodeksa in se zavzemale za zanesljive devizne trge. ECB v ta namen vodi delovno skupino GFXC za ozaveščanje deležnikov na strani kupovanja, ki išče načine, kako podjetjem na strani kupovanja olajšati delovanje v skladu s kodeksom in se zavezati kodeksu.

Graf A

Izjave o zavezanosti po vrstah udeležencev na trgu

(v odstotkih, oktober 2018)

Viri: GFXC in izračuni ECB.


6 Več bankovcev, manj ponaredkov

ECB in nacionalne centralne banke euroobmočja so odgovorne za izdajanje eurobankovcev v euroobmočju ter za ohranjanje zaupanja v valuto. Število in vrednost eurobankovcev v obtoku se povečujeta od uvedbe leta 2002, v zadnjih letih pa rasteta hitreje kot gospodarska rast. Število ponaredkov se je še zmanjšalo in doseglo zelo nizko raven, kar je posledica kombinacije dejavnikov, med katerimi so izboljšani zaščitni elementi v novi seriji Evropa, sodelovanje z organi kazenskega pregona ter komunikacijske dejavnosti in dejavnosti usposabljanja na evropski in nacionalni ravni. Z uvedbo novih bankovcev za 100 € in 200 € z novimi, inovativnimi zaščitnimi elementi 28. maja 2019 bo serija Evropa zaključena.


6.1 Stalno naraščanje bankovcev v obtoku

Število in vrednost eurobankovcev v obtoku se stalno povečujeta.

Leta 2018 sta se število in vrednost eurobankovcev v obtoku povečala za okoli 5,6% oziroma 5,2%. Konec leta je bilo v obtoku 22,6 milijarde eurobankovcev s skupno vrednostjo 1.231 milijard EUR (glej grafa 23 in 24). Bankovci za 100 € so zabeležili največjo medletno stopnjo rasti, ki je leta 2018 dosegla 6,9%. Konec leta 2018 so bili v obtoku bankovci za 100 € v skupni vrednosti 280 milijard EUR, kar je enakovredno skupni vrednosti vseh apoenov eurobankovcev v obtoku maja 2002. Rast bankovcev za 50 € je bila s 6,3% še naprej dinamična.

Graf 23

Število in vrednost eurobankovcev v obtoku

(lestvica na levi strani: vrednost v milijardah EUR; lestvica na desni strani: število v milijardah)

Vir: ECB.

Graf 24

Vrednost eurobankovcev v obtoku po apoenih

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.

Po vrednosti se ena tretjina eurobankovcev nahaja zunaj euroobmočja.

Po ocenah se po vrednosti okoli ena tretjina eurobankovcev v obtoku uporablja zunaj euroobmočja. Ti bankovci se hranijo predvsem v sosednjih državah in so večinoma višjih apoenov. Uporabljajo se kot hranilci vrednosti in za poravnavo transakcij na mednarodnih trgih.

Pri izdelavi eurobankovcev sodelujejo nacionalne centralne banke euroobmočja, ki jim je bila leta 2018 dodeljena izdelava 4 milijard bankovcev.

Leta 2018 se je skupno število eurokovancev v obtoku povečalo za 3,7% in je konec leta znašalo 130,7 milijarde. Vrednost kovancev v obtoku je znašala 29,0 milijarde EUR, kar je 3,6% več kot konec leta 2017.

Leta 2018 so nacionalne centralne banke euroobmočja preverile pristnost in primernost okoli 31 milijard bankovcev, okoli 5 milijard pa so jih zaradi neprimernosti umaknile iz obtoka. Eurosistem si je še naprej prizadeval, da bi proizvajalcem naprav za obdelavo bankovcev pomagal zagotoviti, da bi njihove naprave izpolnjevale standarde ECB za preverjanje pristnosti in primernosti eurobankovcev pred ponovnim dajanjem v obtok. Leta 2018 so kreditne institucije in drugi profesionalni uporabniki gotovine s takimi napravami preverili pristnost in primernost okoli 37 milijard eurobankovcev. Informacije o anketi Eurosistema o gotovinskih storitvah, ki jih ponujajo kreditne institucije, in o sprejemanju gotovinskih plačil v trgovini na drobno so v okvirju 6.

Okvir 6
Anketa Eurosistema o gotovinskih storitvah, ki jih ponujajo kreditne institucije, in sprejemanje gotovinskih plačil v trgovini na drobno

Kljub čedalje večjemu deležu elektronskih plačil je v letu 2018 povpraševanje po gotovini še naprej naraščalo. V sedanjih razpravah o vlogi gotovine je pogosto slišati, da je gotovina draga in da kreditne institucije krčijo svoje gotovinske storitve. Kot nadaljevanje študije o uporabi gotovine v gospodinjstvih, ki jo je ECB izvedla leta 2016, so ECB in 19 nacionalnih centralnih bank Eurosistema leta 2018 izvedle anketo med 87 kreditnimi institucijami, 55 profesionalnimi uporabniki gotovine (ali podjetji za prevoz gotovine) in 157 podjetji (npr. prodajalnami, trgovinami na drobno, restavracijami), da bi raziskale, kako gotovino dojemajo različni deležniki v gotovinskem ciklu (glej sliko A) in kako bi lahko izboljšali učinkovitost gotovinske infrastrukture. Anketne podatke so zbrale s pogovori z deležniki, zato so rezultati ankete kvalitativni, številke v nadaljevanju pa bi si morali razlagati previdno.

Slika A

Gotovinski cikel v euroobmočju

Vir: ECB.

Gotovinske storitve kreditnih institucij

Medtem ko so vse kreditne institucije svoje gotovinske storitve strankam opisale kot storitve, ki terjajo veliko virov in denarnih sredstev, je 75% institucij te storitve ocenilo kot pomembne ali zelo pomembne, 20% jih je bilo nevtralnih in samo 5% je gotovinske storitve ocenilo kot nepomembne. Stroškovni pritiski na banke še naprej spodbujajo avtomatizacijo gotovinskega poslovanja in razširitev samopostrežnega bančništva. Postopna zamenjava tradicionalnih bankomatov (preprostih bančnih avtomatov) z večnamenskimi bankomati, zlasti z vplačilno-izplačilnimi avtomati, ki omogočajo tudi polog gotovine, se bo v naslednjih letih še nadaljevala, ta trend pa podpirajo tehnične inovacije v panogi. Na podlagi ankete ocenjujemo, da stranke trenutno okoli 75% vseh eurobankovcev, ki jih dvignejo, dvignejo prek samopostrežnih bančnih storitev, pologi bankovcev pa so enakomerno porazdeljeni med storitve na bančnem okencu in avtomatizirane storitve (glej graf A).

Graf A

Stopnja avtomatizacije bančnih storitev v kreditnih institucijah

(v odstotkih)

Vir: Anketa med kreditnimi institucijami, ki so jo leta 2018 izvedle nacionalne centralne banke Eurosistema.

Zaradi stroškovne učinkovitosti kreditne institucije skrbno analizirajo ekonomsko upravičenost lokacij bankomatov in premalo izkoriščene naprave prestavijo drugam ali umaknejo iz obratovanja. Drugi dejavniki, ki povzročajo krčenje mreže bankomatov, so na primer združitve bank in modeli medbančnega sodelovanja, ki omogočajo strankam, da brezplačno uporabljajo bankomate drugih institucij. Krčenje mreže bankomatov je mogoče zdaj opaziti na Nizozemskem, v Franciji in na Portugalskem. Nasprotno se dogaja v Italiji, Grčiji in na Cipru, kjer se mreže bankomatov širijo. V grafu B so povzeti srednjeročni načrti bank glede upravljanja mrež bankomatov in kot kaže, se bodo zdajšnji razhajajoči trendi verjetno nadaljevali tudi v naslednjih letih. Eden od učinkovitih načinov, kako državljanom zagotoviti manjše količine gotovine, je dvig gotovine ob nakupu s kartico, kjer trgovine na drobno strankam izplačajo gotovino v povezavi s kartičnimi plačili za blago ali storitve. Sheme dviga gotovine ob nakupu se zdaj izvajajo v 11 državah euroobmočja, čeprav v nekaterih od teh le v zelo omejenem obsegu, gre pa za dodatno storitev, ki jo trgovine na drobno lahko ponudijo svojim strankam.

Graf B

Predviden razvoj mrež bankomatov bank v euroobmočju

(v odstotkih bank)

Vir: Anketa med kreditnimi institucijami, ki so jo leta 2018 izvedle nacionalne centralne banke Eurosistema.
Opomba: V grafu so predstavljeni odgovori 81 kreditnih institucij v 17 državah euroobmočja (brez Avstrije in Finske) na vprašanje: »Kakšni so vaši trenutni načrti v zvezi z vašo mrežo bankomatov za naslednjih pet do sedem let?«

Prevoz gotovine med trgovinami na drobno, komercialnimi gotovinskimi centri in nacionalnimi centralnimi bankami ter interne postopke gotovinskega upravljanja zelo pogosto izvajajo zunanji profesionalni uporabniki gotovine, zlasti v primeru kovancev. V grafu C je povzeto zunanje izvajanje glavnih dejavnosti gotovinskega upravljanja. V naslednjih letih ni mogoče pričakovati večjih premikov, kar kaže, da banke že zdaj učinkovito izvajajo svoje operacije gotovinskega upravljanja.

Graf C

Stopnja zunanjega izvajanja gotovinskih postopkov v bankah

(v odstotkih)

Vir: Anketa med kreditnimi institucijami, ki so jo leta 2018 izvedle nacionalne centralne banke Eurosistema.
Opomba: Temelji na odgovorih 85 kreditnih institucij v 18 državah euroobmočja (brez Avstrije).

Na področju ravnanja s kovanci je mogoča še večja učinkovitost, saj je bila logistika ocenjena kot okorna, uspešnost obratovanja naprav za obdelavo kovancev pa kot manj zadovoljiva v primerjavi z napravami za obdelavo bankovcev. Po mnenju kreditnih institucij bi z večjo fleksibilnostjo pri obveznem preverjanju kovancev ter s prenehanjem uporabe kovancev za 1 cent in 2 centa lahko povečali učinkovitost ravnanja z gotovino. Kreditne institucije so omenile, da bi ponudbo kovancev lahko izboljšali tudi tako, da bi nacionalne centralne banke in izdajateljice prilagodile svoje grosistične operacije ter ponudile več gotovinskih storitev bližje mestom, kjer jih potrebujejo trgovine na drobno.

Sprejemanje gotovinskih plačil v trgovinah na drobno

Zaradi velike raznolikosti manjših poslovnih strank je bilo na podlagi ankete težko pridobiti reprezentativne kvalitativne rezultate. Anketa je vseeno dober pokazatelj stališč manjših poslovnih strank na ravni euroobmočja, saj so v anketi sodelovala podjetja različnih velikosti iz različnih sektorjev. Na splošno so manjše poslovne stranke ocenile zanesljivost plačilnih transakcij in najljubši način poravnave med strankami kot najpomembnejši merili za ocenjevanje plačilnih instrumentov. Drugotnega pomena so bili hitrost transakcije in celotni stroški, povezani s plačili, temu pa sledijo varnostni vidiki. Po teh kriterijih je gotovina zasedla dobro mesto, zlasti med manjšimi trgovinami na drobno, katerih interni stroški ravnanja z gotovino so na splošno nižji kot provizije za elektronska plačila, in v državah, kjer banke za svoje gotovinske storitve zaračunavajo nizke provizije ali jih sploh ne (glej graf D).

Graf D

Kriteriji trgovin na drobno glede sprejemanja različnih načinov plačila

Vir: Anketa med trgovinami na drobno, ki so jo leta 2018 izvedle nacionalne centralne banke Eurosistema.
Opomba: V grafu so prikazane povprečne ocene od 1 (najvišja) do 5 (najnižja).

Trgovine na drobno so nakazale več načinov, kako bi lahko gotovinski cikel postal učinkovitejši, med katerimi so znižanje bančnih provizij za gotovinske pologe, hitrejše (takojšnje) knjiženje gotovinskih pologov v dobro bančnih računov in distribuiranje več bankovcev za 5 € prek bankomatov, da se zmanjša potreba po drobižu. Poleg tega so trgovine na drobno izrazile željo, da bi bilo na področju komercialnega upravljanja gotovine več konkurence. Trgovine na drobno so v nekaterih državah članicah zahtevale tudi večjo vključenost nacionalnih centralnih bank v ponudbo kovancev, vključno z neposrednim dostopom do storitev centralnih bank za zagotavljanje kovancev. Prenehanje uporabe kovancev za 1 cent in 2 centa (v kombinaciji s pravili o zaokroževanju skupnega zneska za plačilo na najbližjih 5 centov) je bilo pogosto predlagano kot ukrep za zmanjšanje stroškov.

Rezultati ankete kažejo, da namerava velika večina kreditnih institucij še naprej ponujati primeren nabor gotovinskih storitev ob povečani uporabi samopostrežnega bančništva. Kljub temu bodo ECB in nacionalne centralne banke Eurosistema v prihodnje bolj spremljale gotovinski cikel in gotovinske storitve bank, saj namerava več kot ena tretjina anketiranih kreditnih institucij skrčiti svojo mrežo bankomatov. Na podlagi anketnih rezultatov resda ni razloga za zaskrbljenost v zvezi s sprejemanjem gotovine v sektorju trgovine na drobno, vendar je glede na razvoj dogodkov na področju plačil pomembno, da gotovina ne postane prikrajšana, da ostane splošno sprejemljiv način plačevanja in da se njena vloga kot zakonito plačilno sredstvo ne zmanjša.


6.2 Ponarejanje eurobankovcev je ostalo na nizki ravni in se je še zmanjšalo

Skupno število ponarejenih eurobankovcev se je leta 2018 še zmanjšalo. Iz obtoka je bilo umaknjenih okoli 563.000 ponaredkov. To je posledica kombinacije dejavnikov, med katerimi so izboljšani zaščitni elementi v novi seriji Evropa, sodelovanje z organi kazenskega pregona ter komunikacijske dejavnosti in dejavnosti usposabljanja na evropski in nacionalni ravni. V primerjavi s številom pristnih eurobankovcev v obtoku se je delež ponaredkov še zmanjšal in je zelo majhen. Graf 25 prikazuje dolgoročno gibanje števila ponaredkov, umaknjenih iz obtoka. Glavna tarča ponarejevalcev so bili bankovci za 20 € in 50 €, ki so leta 2018 predstavljali več kot 80% vseh zaseženih ponaredkov. Delež ponarejenih bankovcev za 20 € se je leta 2018 še zmanjšal.

Graf 25

Število ponarejenih bankovcev na milijon pristnih eurobankovcev v obtoku

(v milijonih)

Vir: ECB.

ECB ljudem svetuje, naj bodo pozorni in uporabljajo test »otip-pogled-nagib«.

Čeprav ponaredki, umaknjeni iz obtoka, niso več tako zavajajoči, ECB ljudem še vedno svetuje, naj bodo pozorni na možnost goljufij, naj za preverjanje bankovcev uporabijo test »otip-pogled-nagib« in naj se nikoli ne zanesejo le na en zaščitni element. Profesionalnim uporabnikom gotovine so na voljo tudi redna usposabljanja v Evropi in zunaj nje, poleg tega pa so v podporo prizadevanjem Eurosistema proti ponarejanju na voljo tudi prenovljena informativna gradiva. ECB na tem področju sodeluje tudi z Europolom, Interpolom in Evropsko komisijo.


6.3 Razkrita sta bila bankovca za 100 € in 200 € z izboljšanimi zaščitnimi elementi

Nova bankovca za 100 € in 200 € z izboljšanimi zaščitnimi elementi sta bila javnosti predstavljena 17. septembra 2018. Po bankovcih za 5 €, 10 €, 20 € in 50 € sta stotak in dvestotak zadnja dva apoena iz serije Evropa, v obtok pa bosta prišla 28. maja 2019. To pomeni zaključek večletnih priprav in sodelovanja v Eurosistemu.

Druga serija eurobankovcev je zaključena.

Svet ECB je sklenil, da bankovec za 500 € izključi iz serije Evropa zaradi zaskrbljenosti, da bi lahko ta apoen omogočal nezakonite dejavnosti. Glede na mednarodno vlogo eura in široko zaupanje javnosti v eurobankovce bo bankovec za 500 € ostal zakonito plačilno sredstvo ter se bo lahko še naprej uporabljal kot plačilno sredstvo in hranilec vrednosti. Eurobankovci bodo vedno ohranili svojo vrednost in jih bo mogoče v nacionalnih centralnih bankah euroobmočja zamenjati neomejeno dolgo.

ECB in nacionalne centralne banke euroobmočja so izvedle kampanjo za obveščanje javnosti in profesionalnih uporabnikov gotovine o uvedbi novih bankovcev za 100 € in 200 €. Tako kot pri drugih apoenih je mogoče nove bankovce zlahka preveriti z metodo »otip-pogled-nagib«, vendar imata nova bankovca visokih apoenov tudi nove, inovativne zaščitne elemente. Po vrednosti je bankovec za 100 € drugi najpogosteje uporabljeni apoen (za bankovcem za 50 €), po številu bankovcev v obtoku pa je na tretjem mestu (za bankovcema za 50 € in 20 € ter pred bankovcema za 5 € in 10 €). Eurosistem pomaga proizvajalcem in lastnikom naprav za obdelavo bankovcev ter naprav za preverjanje pristnosti pri pripravah na nove bankovce. To vključuje možnost testiranja opreme, možnost izposoje neizdanih bankovcev iz serije Evropa pri nacionalnih centralnih bankah in objavo seznama naprav za obdelavo bankovcev, ki že uspešno obdelujejo nove bankovce iz serije Evropa.


7 Statistika

ECB – ob podpori nacionalnih centralnih bank in nacionalnih pristojnih organov, ko gre za naloge v okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN) – razvija, zbira, pripravlja in razširja širok nabor statističnih podatkov v podporo denarni politiki euroobmočja, nadzornim funkcijam ECB, finančni stabilnosti ter različnim drugim nalogam Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in nalogam Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB). Statistiko uporabljajo tudi javni organi, udeleženci na finančnih trgih, mediji in širša javnost, kar prispeva k uresničevanju cilja ECB na področju transparentnosti. ESCB je še poglobil sodelovanje z evropskim statističnim sistemom, zlasti pri razpravah in pobudah za merjenje globalizacije in aktivnosti multinacionalnih družb. ESCB je tudi v letu 2018 redno ter brez težav in pravočasno pripravljal statistične podatke euroobmočja. Poleg tega je precejšnja prizadevanja namenil izpolnjevanju novih potreb po kakovostni in podrobnejši statistiki na ravni držav, sektorjev in instrumentov.


7.1 Nova in izboljšana statistika euroobmočja

Jasen trend v smeri podrobnih podatkov, ki omogočajo hitre in fleksibilne analize.

Cilj strategije ESCB in Odbora za statistiko v zvezi z zbiranjem podatkov od bank je standardizacija in integracija obstoječih statističnih okvirov ESCB po področjih in državah, kolikor je to mogoče. Ta pristop bo temeljil na jasnih in poenotenih konceptih, opredelitvah in zahtevah ter na spodbujanju standardizacije podatkov, kar naj bi prispevalo k avtomatizaciji obdelave in povečalo kakovost podatkov. Še ena pomembna komponenta te strategije je prehod na zbiranje podrobnejših podatkov, kar omogoča bolj fleksibilno in pravočasno izpolnjevanje novih zahtev glede podatkov, s čimer se zmanjšuje potreba po ad hoc zbiranju. Glavna cilja tega pristopa sta povečati učinkovitost poročanja in zmanjšati obremenitev bank.

Namen enega od elementov tega strateškega pristopa – integriranega okvira ESCB za poročanje (IReF) – je združiti zahtevano statistično poročanje bank na eni sami ravni zbiranja podatkov, ki zajema vse potrebe in zahteve ESCB glede zbiranja podatkov. Integrirani okvir poročanja naj bi vključeval tudi pretvorbena pravila za pripravo denarnih in finančnih agregatov, ki izpolnjujejo posebne zahteve, začenši z integrirano ravnjo zbiranja podatkov. Drugi element – bančni integrirani slovar poročanja (BIRD) – je sistem za vnos podatkov, katerega namen je pomagati poročevalskim enotam, da učinkovito organizirajo informacije, shranjene v internih sistemih. Dopolnjevala naj bi ga pretvorbena pravila, ki jih uporabljajo banke za izpolnjevanje poročevalskih zahtev. Ko bo integrirani okvir poročanja vzpostavljen, bodo lahko banke uporabljale isti sklop pretvorbenih pravil v vseh državah euroobmočja. Ta pristop ESCB, ki temelji na sodelovanju z bančno panogo, je opisan v okvirju 7.

Okvir 7
S sodelovanjem do statistike ESCB

Nosilci odločanja v ESCB potrebujejo zelo kakovostne statistične podatke za denarno politiko, makrobonitetni in mikrobonitetni nadzor. Velik del teh statističnih podatkov zagotavlja bančni sektor, zato je pomembno, da so banke dobro seznanjene s svojimi obveznostmi poročanja, da so podatki, ki jih poročajo ESCB, visoke kakovosti.

Če bodo zahteve v zvezi s poročanjem harmonizirane in če se bo preprečilo podvajanje zahtev, se bo izboljšala tudi kakovost podatkov. Ob upoštevanju tega je Odbor ESCB za statistiko sklenil vzpostaviti dialog z bančnim sektorjem, da bi si izmenjali mnenja o novih in tekočih pobudah na področju statistike ESCB. Sestanki v okviru dialoga z bančnim sektorjem o statistiki ESCB bodo potekali v ECB, ponavadi enkrat letno. Prvi sestanek je bil 16. marca 2018. Skladno s smernicami o transparentnosti so dnevni red, povzetek in diapozitivi predstavitev objavljeni na spletnem mestu ECB.

Med sestankom so si udeleženci najprej izmenjali mnenja o srednjeročnih možnostih poenotenja zahtev v zvezi s poročanjem prek integriranega okvira poročanja (IReF). Predstavniki iz bančnega sektorja so podprli integrirani okvir poročanja in izrazili željo, da bi se zahteve v zvezi s poročanjem poenotile ne samo pri statistiki ESCB, temveč tudi pri podatkih, ki se zbirajo za nadzorniške namene ali na podlagi posebnih nacionalnih zahtev ali zahtev, ki niso zahteve ESCB. Bančni sektor je izrazil podporo tudi bančnemu integriranemu slovarju poročanja (BIRD), v katerem so opisani podatki, ki jih je treba pridobiti iz internih informacijskih sistemov bank, da bi se pripravila poročila, ki jih zahteva ESCB, ter zahteve glede nadzorniškega poročanja. To prispeva k izboljšanju kakovosti podatkov, ki se poročajo. ESCB je več komercialnih bank spodbudila, naj se pridružijo pobudi BIRD, s čimer bi zagotovili stalni napredek. ECB objavlja tudi »bančni kotiček« na spletnem mestu naša statistika, da bi bančni skupnosti zagotovila statistične podatke v formatu, ki ga zlahka prenesejo s spleta.

Bančni sektor in ESCB po omenjenem sestanku nadaljujeta dialog. Na podlagi stalne izmenjave mnenj je Evropska bančna federacija pred kratkim objavila načela integriranega poročanja, v katerih je znova izrazila podporo integriranemu okviru poročanja in bančnemu integriranemu slovarju poročanja.

Skladno z izvajanjem takšne strategije je generalni direktorat ECB Statistika leta 2018 objavil obsežne podrobne podatkovne nize, ki omogočajo fleksibilne in poglobljene analize na podlagi več kriterijev. Eden od izstopajočih primerov je zbiranje podrobnih podatkov o kreditih in kreditnih tveganjih v okviru AnaCredit, ki se je začelo leta 2018. AnaCredit je pobuda za zbiranje podrobnih, pravočasnih in poenotenih informacij o posameznih posojilih, ki so jih kreditne institucije odobrile podjetjem in drugim pravnim osebam, ti podatki pa so na voljo uporabnikom skladno s pravili o zaupnosti. Ta podatkovni model omogoča hitro izpeljavo nešteto kombinacij podrobnih podatkov, kar zagotavlja večjo fleksibilnost analiz, ki jih izvajajo uporabniki na različnih področjih centralnega bančništva in bančnega nazora, povečuje vrednost analiz ter omogoča primerjave z agregiranimi statističnimi podatki kot del zagotavljanja kakovosti podatkov. Ko bodo vse nacionalne centralne banke euroobmočja začele v celoti poročati podatke v okviru AnaCredit, lahko pričakujemo, da bodo vsak mesec zbrani podatki o približno 50 milijonih instrumentov.

Precejšen napredek je dosegla tudi skupina za statistiko imetij vrednostnih papirjev. Podatkovni niz o imetjih vrednostnih papirjev je zelo podroben, saj se lahko podatki razčlenijo na raven posameznih članov omejenega seznama bančnih skupin (vlagatelji) in na raven vrednostnih papirjev (imetja). To med drugim omogoča ustrezno in fleksibilno odkrivanje tveganj in prelivanje negativnih posledic na finančnih trgih. Zbiranje podatkov o posameznih vrednostnih papirjih v imetju posameznih bančnih skupin je zdaj širše ter obsega več bančnih skupin in več atributov. Od začetka tretjega četrtletja 2018 okrepljeno poročanje zajema vse bančne skupine, ki jih neposredno nadzira ECB. Poleg tega se o novih atributih poroča skladno s koncepti metodologije AnaCredit, tako da se lahko podatki o posojilih in vrednostnih papirjih harmonizirano kombinirajo in analizirajo. Podrobni podatkovni nizi v okviru AnaCredit in statistike imetij vrednostnih papirjev temeljijo na sistemu registrov, ki vsebujejo popolne, točne in ažurne informacije o institucionalnih subjektih (register institucij in odvisnih družb, RIAD) in finančnih instrumentih (centralizirana baza vrednostnih papirjev, CSDB). Oba registra sta se leta 2018 zelo razširila.

Podobno se je v zadnjih letih, kot je bilo predvideno, razširila zmogljivost RIAD v okviru ESCB, ki je skupni podatkovni niz referenčnih podatkov o pravnih in drugih statističnih institucionalnih enotah, da bi se povečala podpora poslovnim procesom v Eurosistemu ter izboljšalo uspešno izvajanje nalog ESCB in EMN. Poleg tega je ECB junija 2018 objavila smernico o RIAD (Smernico ECB/2018/16), ki izboljšuje usklajevanje nalog, ki jih nacionalne centralne banke izvajajo v povezavi s poročanjem referenčnih podatkov sistemu RIAD. Leta 2018 je ECB napovedala spremembo uredbe o statistiki denarnih trgov (Uredbe ECB/2014/48). S spremenjeno uredbo bodo zajete transakcije z vsemi finančnimi nasprotnimi strankami, povečala se bo uporaba identifikatorja pravnih oseb (LEI) in okrepile obveznosti poročevalskih enot, da izpolnjujejo visoke zahteve, katerih namen je zaščititi neokrnjenost informacij. Po dveh javnih posvetovanjih je ECB 28. junija 2018 napovedala metodologijo za izračun eurske kratkoročne obrestne mere (€STR) (glej razdelek 5.1). €STR bo prvič objavljena z oktobrom 2019. ECB je medtem začela objavljati podatke (t. i. uvajalno €STR), s pomočjo katerih lahko udeleženci na trgu ocenijo ustreznost nove obrestne mere, še preden bo na voljo, ter prilagodijo svoje procese in postopke, da zagotovijo brezhiben prehod. Uvajalna €STR vključuje časovno vrsto dnevnih zgodovinskih podatkov od 15. marca 2017 dalje.

Makrostatistika se razvija, da bi še naprej služila svojemu namenu.

Nenehno se spreminja tudi makrostatistika, da bi ostala primerna za uporabo in ustrezala potrebam uporabnikov v spreminjajočem se svetu. Dne 17. februarja 2018 je bila objavljena nova uredba ECB o zahtevah za statistično poročanje za pokojninske sklade (Uredba ECB/2018/2). Cilj je povečati transparentnost in izboljšati primerljivost podatkov v tem hitro rastočem sektorju finančne panoge. Uredba bo odpravila pomanjkljivosti v trenutni neharmonizirani in nepopolni četrtletni statistiki o pokojninskih skladih, ki se objavlja od junija 2011, zlasti glede omejenega razširjanja podatkov o transakcijah zaradi njihove nezadostne kakovosti.

Smernica ECB o denarni in finančni statistiki je bila leta 2018 spremenjena (Smernica ECB/2018/17). Zdaj omogoča prenos dodatnih podatkov v ECB, če so na voljo v nacionalnih centralnih bankah. Ti podatki vključujejo mesečne informacije o prilagajanju posojil denarnih finančnih institucij (DFI), da bi se upoštevali prodaja in listinjenje posojil, navidezno združevanje denarnih sredstev, pozicije DFI v razmerju do Enotnega odbora za reševanje, razčlenitev kapitala in rezerv DFI v podkategorije ter podatke, po katerih je mogoče identificirati kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje v statistiki investicijskih skladov.

Spremenjena je bila tudi smernica ECB o zahtevah za statistično poročanje na področju zunanje statistike (Smernica ECB/2018/19), da bi zajela nove analitične zahteve na področju denarne politike in finančne stabilnosti, vključno z nadaljnjo integracijo med četrtletno plačilnobilančno statistiko in statistiko o stanju mednarodnih naložb ter nacionalnimi (tudi sektorskimi) računi. Glavne spremembe prinašajo dodatne sektorske in geografske razčlenitve. Ti podatki se bodo sporočali od marca 2021 dalje.

Makrostatistika lahko na več načinov izkoristi prednosti novo razvite podrobne podatkovne zbirke. S povezovanjem makropodatkov in podrobnih podatkov se lahko poveča kakovost statističnih podatkov, zagotovijo novi statistični rezultati ter izboljša analitična fleksibilnost. V zvezi s tem je ECB nadaljevala projekt povezovanja mikropodatkov (raziskava o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev) in makropodatkov (sektorski računi) o sredstvih in obveznostih gospodinjstev. Namen je pripraviti makroekonomske informacije o porazdelitvi premoženja in o zadolženosti v sektorju gospodinjstev, kar zagotavlja nove in dragocene informacije za ekonomsko analizo.

Skupna analiza časovno bližnjih mikropodatkov, ki so integrirani po tržnih segmentih, omogoča analizo bolj kompleksnega, nepredvidenega in hitro spreminjajočega se vedenja na trgu v bližnjem času. ECB je, da bi olajšala napredek v tej smeri, okrepila svojo angažiranost in vodilno vlogo v globalnih prizadevanjih za standardizacijo podatkov, kot sta sedaj že delujoči sistem identifikatorjev pravnih oseb, ki ga je treba zaradi polnega zajetja še razviti, in priprava standardov ISO. S sedanjimi prizadevanji za standardizacijo podatkov na trgih se bo izboljšala tudi kakovost glavnine zbranih podatkov ter zmanjšali operativni stroški in tveganja za vse.


7.2 Več transparentnosti in komuniciranja

ECB je leta 2018 nadaljevala prizadevanja, da poveča lastno transparentnost, saj so njeni statistični podatki dostopnejši, uporabnikom prijaznejši ter interaktivni za zunanje profesionalne uporabnike in širšo javnost. Skladno s pobudo ECB »najprej mobilno« so bila vsa statistična sporočila za javnost objavljena tudi v spletnih formatih, kar omogoča preprostejši dostop do statističnih podatkov in izmenjavo statističnih podatkov na družbenih omrežjih. Medtem ko je statistika ECB na voljo prek izboljšane zbirke statističnih podatkov – statističnega skladišča ECB – so na spletnem mestu »naša statistika« objavljeni novi statistični opisi in grafične predstavitve statistike euroobmočja in primerljive nacionalne statistike. Profesionalni uporabniki, na primer novinarji, lahko grafične predstavitve uporabijo v svojih objavah ali na svojih spletnih straneh v jeziku EU, ki ga sami izberejo.

Izpopolnili so se tudi nadzorniški statistični podatki o bankah kot odgovor na spremembe na trgu in v regulatornem okolju ter kot odziv na prošnje in povratne informacije uporabnikov. ECB zbira in objavlja četrtletne nadzorniške bančne statistične podatke o institucijah, ki jih ECB neposredno nadzira. Podatki vključujejo informacije o sestavi bilance stanja ter o dobičkonosnosti, kapitalski ustreznosti, finančnem vzvodu, financiranju in likvidnosti. Od tretjega četrtletja 2018 se je obseg podatkov razširil in zdaj vključuje tudi izpostavljenosti do širše opredeljene države, razčlenitev sredstev po hierarhiji poštene vrednosti in parametre kreditnega tveganja na podlagi notranjih bonitetnih ocen. Poleg tega je ECB leta 2018 prvič objavila posamezne informacije iz tretjega stebra o tveganju prilagojeni aktivi po vrstah tveganj ter po računski metodi za globalne sistemsko pomembne institucije, ki jih nadzira ECB, in druge sistemsko pomembne institucije (75 institucij), poleg treh stopenj solventnosti in finančnega vzvoda za 118 pomembnih institucij. Nova raven transparentnosti deležnikom omogoča, da izvajajo smiselne primerjave bonitetnih meril. Leta 2018 je ECB izboljšala komunikacijo z bančno panogo v zvezi z zagotavljanjem kakovosti nadzorniških podatkov. Predstavniki bančnega sektorja so bili povabljeni k razpravi o razvoju dodatnega preverjanja kakovosti podatkov v okviru EMN. Zaradi transparentnosti je bil prvi seznam takšnega preverjanja objavljen na spletnih straneh ECB in nacionalnih pristojnih organov.

ECB je bila tudi eden od soorganizatorjev polletne »Konference evropskih statističnih deležnikov 2018« v Bambergu v Nemčiji, kjer so se ponudile priložnosti za mreženje in razpravo o statistični metodologiji med deležniki evropske statistike s področja znanosti, akademije, pripravljavcev statističnih podatkov in družbenih skupin. ECB je slavila tudi prvih 20 let statistike ESCB s konferenco z naslovom »Deveta statistična konferenca ECB – 20 let statistike ESCB: kaj sledi?« (glej okvir 8).

Okvir 8
20 let statistike ESCB: kaj sledi?

Statistična funkcija ESCB se je v zadnjih 20 letih zelo razvila. Na statistični časovnici so predstavljeni ključni mejniki, na primer razširitev funkcij in nalog ECB z ustanovitvijo Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) leta 2010 in z vzpostavitvijo enotnega mehanizma nadzora (EMN) leta 2013. Med drugimi pomembnimi dogodki so zaporedne širitve euroobmočja, prehod s priprave agregatnih podatkov na zagotavljanje razčlenjenih podatkov, zbirk večnamenskih in podrobnih podatkov ter hitro razvijajoča se osnovna statistična infrastruktura (referenčne podatkovne zbirke in standardi), ki omogoča integracijo podatkov.

Toda tri glavna načela se v vseh teh letih niso spremenila in bodo ostala ključnega pomena tudi v prihodnje.

Prvič, podatki morajo biti zelo kakovostni. Odločitve o ekonomskih politikah se sprejemajo na podlagi statističnih evidenc in ECB je še vedno zavezana temu, da ohranja zaupanje javnosti v statistiko, institucije in odločitve na podlagi dokumentirane statistike.

Drugič, sodelovanje je ključni sestavni del priprave statistike in tako bo tudi v prihodnje. Sodelovanje, tako znotraj Eurosistema in EMN kot tudi z bančnim sektorjem, prek Evropskega statističnega sistema in na mednarodni ravni je nujno, da dosežemo svoje cilje.

Tretjič, statistika ESCB mora biti relevantna. ESCB je moral v preteklosti iti v korak s časom, v svetu, ki se spreminja čedalje hitreje, pa bo moral slediti spremembam tudi v prihodnje. Z novo tehnologijo bo mogoče razširiti in poglobiti uporabo velike količine zbranih podatkov. Razpoložljivost obsežnih podatkov bo čedalje večja in statistiki si bodo lahko pomagali z novostmi v podatkovni znanosti, strojnem učenju in umetni inteligenci.

Namen strateškega cilja za prihodnost je integracija različnih virov podatkov, da se bo zagotovila celovita in konsistentna slika finančnega sistema. To bo terjalo standardizacijo na evropski in svetovni ravni, za katero se bo ECB zavzemala tudi v naslednjih letih. V zvezi s tem bo nedavna vključitev ECB v mednarodno mrežo za izmenjavo izkušenj s statistično obdelavo podrobnih podatkov (INEXDA) pomagala pri izmenjavi dobrih praks z drugimi centralnimi bankami in mednarodnimi organizacijami ter pri reševanju novih izzivov v upravljanju mikropodatkov.

Ker finančna statistika postaja vedno bolj kompleksna, bo komuniciranje z javnostjo postalo vedno pomembnejše (glej razdelek 7.2).

ECB je obeležila prvih 20 let statistike ESCB z »Deveto statistično konferenco ECB – 20 let statistike ESCB: kaj sledi?« v Frankfurtu 11. julija 2018. Statistiki, oblikovalci politik in akademiki so na konferenci razpravljali o tem, kako se je obseg dela z leti razširil, ter izrazili svoja mnenja o prihodnosti statistike ESCB.


8 Prednostna raziskovalna področja v ECB

Prednostna raziskovalna področja se v ECB redno revidirajo in prilagajajo z namenom, da bi zagotovili dobre analitične temelje za spopad z izzivi, s katerimi se soočajo oblikovalci politik v ECB. Sodelovanje znotraj ESCB spodbujajo tekoče dejavnosti treh raziskovalnih grozdov in dveh raziskovalnih mrež. V okolju negativnih obrestnih mer denarne politike so bila prednostna raziskovalna področja v letu 2018 še naprej osredotočena na transmisijo nestandardnih ukrepov denarne politike ter interakcijo med denarno politiko, finančno stabilnostjo in realnimi sektorji gospodarstva. Študije so ocenjevale učinek nestandardnih ukrepov, ki so z zmanjšanjem tržne negotovosti in izboljšanjem dostopa do bančnega financiranja za mala in srednje velika podjetja predstavljali protiutež gospodarskim posledicam neugodnih finančnih šokov. Po vzpostavitvi okvira makrobonitetne politike je bila ustanovljena nova raziskovalna delovna skupina, zadolžena za preučevanje interakcije med denarno in makrobonitetno politiko ter optimalnega usklajevanja med njima. Druge prednostne naloge so zadevale vlogo finančnih dejavnikov pri vedenju podjetij in gospodinjstev v euroobmočju, dinamiko oblikovanja cen in plač ter oblikovanje institucionalnih in političnih dogovorov za krepitev EMU. Vloga finančnih trenj pri širjenju šokov denarne politike in gospodarskih šokov ima pomembno mesto v novi različici modela ECB za celotno euroobmočje ter pri nadaljnjem razvoju večdržavnih modelov, ki se uporabljajo za napovedovanje in analizo denarne politike.[53]


8.1 Dejavnosti raziskovalnih grozdov v ESCB in projekta PRISMA

Da bi še okrepili sodelovanje med raziskovalci ESCB, so se vodje raziskovalnih oddelkov v ESCB leta 2016 odločili, da uvedejo tri raziskovalne grozde. Namen grozdov je z delavnicami in skupnimi raziskovalnimi projekti usklajevati prizadevanja na prednostnih raziskovalnih področjih (glej sliko 2).

Slika 2

Raziskovalni grozdi v ESCB

Vir: ECB.
Opomba: Strukturo raziskovalnih grozdov v ESCB so leta 2016 določili vodje raziskovalnih oddelkov v ESCB.

Usklajevanje raziskav so spodbujale tekoče dejavnosti treh raziskovalnih grozdov v ESCB.

V letu 2018 so raziskovalni grozdi organizirali več delavnic, na katerih so raziskovalne ekipe obravnavale vprašanja, kot so optimalno oblikovanje denarne politike v razmerah negotovosti, pomanjkljivosti finančnih trgov in prelivanje negativnih posledic med državami. V zvezi s finančno stabilnostjo so bile na eni od delavnic obravnavane posledice kapitalskih in likvidnostnih zahtev za vedenje bank in za denarne trge. Drug sklop raziskav se je osredotočal na mikroekonomske dejavnike, ki določajo rast produktivnosti, zlasti na vlogo finančnih trenj, neustreznega dodeljevanja kreditov in organizacije proizvodnje. Na podlagi prvih rezultatov je bilo izpostavljeno, da je za razumevanje dinamike skupne rasti produktivnosti pomembno upoštevati vlogo malih podjetij.

Mreža za raziskovanje finančnih sredstev in porabe gospodinjstev je nadaljevala delo v zvezi s tretjim valom ankete.

Kar zadeva raziskovalne mreže Eurosistema/ESCB, je mreža za raziskovanje finančnih sredstev in porabe gospodinjstev nadaljevala delo v zvezi s tretjim valom raziskave o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev, katere rezultati bodo predvidoma objavljeni v letu 2019. Mreža je v okviru svojih raziskav med drugim preučevala posledice heterogenosti gospodinjstev za transmisijo denarne politike. Raziskovalci mreže so denimo kvantificirali, kako denarna politika vpliva na potrošnjo posameznih gospodinjstev glede na njihov zaposlitveni status in strukturo njihovih portfeljev. Ugotovitev, da denarna politika nesorazmerno vpliva na zaposlenost na spodnjem koncu dohodkovne porazdelitve, pomeni, da se je zaradi ekspanzivne denarne politike v euroobmočju zmanjšala neenakost pri dohodku in potrošnji. Raziskave mreže so potekale tudi na področjih, kot je vpliv negotovosti na odločitve gospodinjstev, finančna šibkost gospodinjstev in merjenje zgornjega konca porazdelitve premoženja. Poleg tega so omenjeno anketo na veliko uporabljali tudi zunanji raziskovalci.

Vzpostavljena je bila nova raziskovalna mreža, ki bo s pomočjo mikropodatkov preučevala določanje cen v trgovini na drobno.

PRISMA (price-setting micro data analysis) – nova raziskovalna mreža ESCB, ustanovljena leta 2018 po naročilu Sveta ECB – bo preučevala oblikovanje cen v posameznih podjetjih in v sektorju trgovine na drobno na podlagi nizov mikropodatkov o cenah. Raziskave bodo obravnavale razmerje med oblikovanjem cen in skupno dinamiko inflacije. Raziskovalci bodo zlasti preučevali, ali se je v obdobju nizke inflacije oblikovanje cen spremenilo ter ali nanj vplivajo naravnanost denarne politike, stanje gospodarskega cikla in vrste agregatnih šokov, ki vplivajo na gospodarstvo.

Ker je zdaj okvir makrobonitetne politike vzpostavljen, je bila ustanovljena nova raziskovalna delovna skupina, ki bo preučevala interakcijo med denarno in makrobonitetno politiko. Delovna skupina se bo med drugim osredotočala na prelivanje negativnih posledic med politikama, vključno z učinki denarne politike na finančno stabilnost in z učinki ukrepov makrobonitetne politike na realno gospodarstvo. Glede na omenjeno prelivanje se bo delovna skupina osredotočala tudi na optimalno usklajevanje med politikama.


8.2 Konference in objave

Forum Sintra in letna raziskovalna konferenca sta prispevala k vzdrževanju dialoga z akademskimi krogi in institucijami, ki določajo ekonomske politike.

Da bi ECB vzdrževala širok dialog z ekonomisti v akademskih krogih in v drugih institucijah, ki določajo ekonomske politike, je leta 2018 organizirala več pomembnejših dogodkov, med katerimi sta forum ECB o centralnem bančništvu v Sintri in druga letna raziskovalna konferenca ECB. Prejšnja konferenca se je osredotočala na izvore in posledice nizke inflacije, ki je spremljala okrevanje po krizi v številnih visoko razvitih gospodarstvih, vključno z oblikovanjem cen in plač ter vlogo inflacijskih pričakovanj. V okviru letne raziskovalne konference ECB so bile leta 2018 predstavljene inovativne raziskave o temah, kot so vloga trgov finančnega premoženja pri signaliziranju naravnanosti denarne politike, hipotekarni trgi, gibanje konkurenčnosti na finančnih in blagovnih trgih ter globalizacija. Druge pomembne konference so se ukvarjale s strukturnimi reformami v euroobmočju, s svetovno trgovinsko menjavo, trgi dela in digitalizacijo ter z denarno in makrobonitetno politiko.[54]

Številnim raziskovalnim dejavnostim ECB so sledile tudi objave v strokovnih revijah in delovnih zvezkih.

Številnim raziskovalnim dejavnostim ECB je sledila tudi objava člankov v strokovnih revijah in delovnih zvezkih. V seriji delovnih zvezkov ECB (Working Paper Series) je bilo leta 2018 objavljenih 98 člankov. Poleg tega so bile številne analitične študije, ki so bolj usmerjene v denarno politiko, objavljene v okviru serije občasnih delovnih zvezkov (Occasional Paper Series), serije statističnih zvezkov (Statistics Paper Series) in serije razprav ECB (Discussion Paper Series). Sklop visoko kakovostnih raziskav je bil tudi podlaga za okrepljeno obveščanje širše javnosti o rezultatih raziskav ECB, pri čemer je bilo leta 2018 v raziskovalnem biltenu ECB (ECB Research Bulletin) objavljenih 12 člankov.[55]


9 Pravne dejavnosti in dolžnosti

To poglavje obravnava pristojnost Sodišča Evropske unije v zvezi z ECB, poroča o mnenjih ECB in primerih neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja z ECB o osnutkih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB, ter spremlja skladnost s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa.


9.1 Pristojnost Sodišča Evropske unije v zvezi z ECB

Splošno sodišče je zavrnilo odškodninsko tožbo proti ECB v zvezi s prestrukturiranjem grškega dolga leta 2012.

Marca 2018 je Splošno sodišče Evropske unije (»Splošno sodišče«) zavrnilo odškodninsko tožbo, ki jo je proti ECB v zadevi T-124/17 vložilo združenje upokojencev ESTAMEDE, subjekt zasebnega prava. Člani združenja ESTAMEDE so upravičenci grškega pokojninskega sklada inženirjev in izvajalcev javnih del. Zahtevana odškodnina je bila povezana z odbitki, ki so vplivali na nekatere grške državne obveznice v okviru delnega prestrukturiranja grškega javnega dolga leta 2012, pri čemer naj bi škoda nastala pokojninskemu skladu in njegovim upravičencem, ne pa samemu združenju. Tožeča stranka je poskušala v tožbi pripisati ECB odgovornost za različne kršitve prava in načel EU, vključno s temeljnimi pravicami, ki jih varuje Listina EU o temeljnih pravicah, kot je lastninska pravica. Splošno sodišče je s svojim sklepom tožbo zavrnilo kot očitno nedopustno, ne da bi odločalo o vsebini zadeve, s čimer je izključilo vsakršno odgovornost ECB za zahtevano odškodnino. Splošno sodišče je menilo, da tožeča stranka nima procesnega upravičenja pred Splošnim sodiščem in da tožba ne izpolnjuje formalnih meril dopustnosti.

Splošno sodišče je zavrnilo odškodninski tožbi proti ECB v zvezi z ukrepi reševanja bank na Cipru leta 2013.

Julija 2018 je Splošno sodišče zavrnilo tudi odškodninski tožbi, ki so ju proti ECB in drugim subjektom vložili nekateri imetniki vlog, delničarji in imetniki obveznic pri ciprskih bankah, ki so bile predmet ukrepov reševanja iz leta 2013 (zadevi T-680/13 in T-786/14). Sodbi sledita odločbam Sodišča Evropske unije (»Sodišča«) iz leta 2016 v dveh pritožbenih zadevah (zadevi Mallis[56] in Ledra[57]), ki sta se nanašali na podoben predmet. Tožeče stranke so trdile, da so ECB in druge tožene stranke zadevne ukrepe reševanja uvedle med drugim na podlagi njihovega sodelovanja na sestankih Euroskupine, njihove vloge pri pogajanju o ciprskem memorandumu o soglasju in pri njegovem sprejetju ter na podlagi sklepov Sveta ECB o zagotovitvi izredne likvidnostne pomoči. Splošno sodišče je ugotovilo, da ECB in druge tožene stranke niso kršile lastninske pravice, načela varstva legitimnih pričakovanj ali načela enake obravnave. Zoper sodbi je bila vložena pritožba pri Sodišču.

Sodišče je odločilo, da ob preučitvi vprašanj za predhodno odločanje ni bil ugotovljen noben element, ki bi vplival na veljavnost programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja.

Decembra 2018 je Sodišče odločilo, da ob preučitvi vprašanj, ki jih je v zadevi C-493/17 (Weiss) v predhodno odločanje predložilo nemško zvezno ustavno sodišče, ni bil ugotovljen noben element, ki bi lahko vplival na veljavnost programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, ki ga je izvajala ECB. Prvič, program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja spada na področje denarne politike in upošteva načelo sorazmernosti. Specifični cilj programa je mogoče povezati s poglavitnim ciljem denarne politike Unije, pri njegovi kvantitativni konkretizaciji kot ohranjanje srednjeročne stopnje inflacije na ravni pod 2%, vendar blizu te meje, pa ni očitno, da bi bila storjena očitna napaka pri presoji ali da bi ta konkretizacija presegala okvir, določen s Pogodbama. Poleg tega je ECB uravnotežila različne obstoječe interese tako, da bi se pri izvajanju programa dejansko preprečil nastanek neugodnih položajev, ki bi bili glede na cilj tega programa očitno nesorazmerni. Glede na tveganja, ki bi jim lahko bile izpostavljene nacionalne centralne banke zaradi znatnega obsega nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja, se je ECB odločila proti uvedbi splošnega pravila o delitvi izgub. Drugič, program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je skladen s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa. Dejstvo, da program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja omogoča, da se na makroekonomski ravni predvidi nakup znatnega obsega obveznic na sekundarnem trgu, ne more na ravni posameznega zasebnega gospodarskega subjekta povzročiti gotovosti, ki bi mu omogočala, da bi de facto deloval kot posrednik Eurosistema pri neposrednem nakupu obveznic od institucionalnih enot ali oseb javnega prava držav članic. Poleg tega takšna makroekonomska predvidljivost ne zmanjšuje spodbude državam članicam, da vodijo zdravo proračunsko politiko, saj je program začasen in pogojen, obstaja pa tudi vrsta varovalk, ki omejujejo njegov vpliv na omenjeno spodbudo. Sodišče je tudi navedlo, da prepoved denarnega financiranja ne izključuje imetja obveznic do zapadlosti ali nakupa obveznic z negativnim donosom do zapadlosti. Na podlagi te predhodne odločbe bo nemško zvezno ustavno sodišče odločilo o ustavnih pritožbah, s katerimi se posredno izpodbija program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja.


9.2 Mnenja ECB in primeri neizpolnjevanja obveznosti

Člena 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije zahtevata, da se v zvezi z vsemi osnutki pravnih predpisov EU ali nacionalnih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB, pridobi mnenje ECB. Vsa mnenja ECB so objavljena na spletnem mestu ECB. Mnenja ECB o osnutkih pravnih predpisov EU so objavljena tudi v Uradnem listu Evropske unije.

ECB je leta 2018 sprejela 16 mnenj o osnutkih pravnih predpisov EU in 42 mnenj o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB.

ECB je sprejela mnenja o predlagani zakonodaji EU.

Na ravni EU je ECB sprejela mnenja o osnutkih pravnih predpisov v zvezi z makro- in mikrobonitetnimi nadzorniškimi zadevami, vključno z reformo Evropskega odbora za sistemska tveganja,[58] Evropskega bančnega organa[59] ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge,[60] o kapitalski obravnavi nedonosnih izpostavljenosti in kritih obveznic,[61] o bonitetni obravnavi investicijskih podjetij[62] ter o krepitvi vloge Evropskega bančnega organa pri preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma.[63] ECB je sprejela mnenja o drugih osnutkih pravnih predpisov EU, ki vplivajo na finančne trge, med katerimi so reforma trgov kritih obveznic,[64] pravna ureditev skrbnikov kreditov, kupcev kreditov in poplačila iz naslova zavarovanja s premoženjem,[65] nadomestila za čezmejna plačila in pretvorbo valut[66] ter pravo, ki se uporablja v zvezi z učinki odstopa terjatev za tretje osebe.[67] ECB je izdala tudi mnenja o okviru, ki ureja ekonomsko in monetarno unijo, med katerimi so krepitev fiskalne odgovornosti in srednjeročne proračunske usmeritve v državah članicah,[68] predlagana vzpostavitev evropske stabilizacijske funkcije za naložbe[69] in predlagana ustanovitev Evropskega denarnega sklada.[70] ECB je izrazila tudi mnenje o evropski statistiki podjetij[71] in o programu EU za usposabljanje na področju preprečevanja ponarejanja eura (program »Pericles IV«).[72]

ECB je sprejela mnenja o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov, ki zadevajo centralno banko.

ECB je sprejela mnenja o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov, ki zadevajo nacionalno centralno banko, med katerimi so upravljanje in finančna neodvisnost centralne banke Central Bank of Cyprus,[73] institucionalna neodvisnost centralne banke Българска народна банка (Bolgarska narodna banka),[74] državna revizija Hrvatske narodne banke,[75] ureditev odgovornosti članov upravnega odbora in zaposlenih v centralni banki Banca Naţională a României,[76] zahteve centralne banke Magyar Nemzeti Bank glede obveznih rezerv[77] ter prenos različnih nalog na nacionalne centralne banke glede zadev, kot so spremljanje skladnosti z medbančnimi provizijami za kartične plačilne transakcije,[78] varnost in zaščita kritične infrastrukture,[79] varnost omrežij in informacijskih sistemov v finančnem sektorju,[80] dejavnosti listinjenja,[81] izdajanje kritih obveznic,[82] postopki konverzije kreditov v švicarskih frankih v kredite v eurih,[83] dejavnosti kreditnih institucij, ki zadevajo trge finančnih instrumentov,[84] dokumenti kreditnih institucij s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih,[85] pooblastila za izvajanje preiskav in sprejemanje izvršilnih ukrepov zaradi dajanja neresničnih ali zavajajočih informacij s strani kreditnih in finančnih institucij,[86] naloge v zvezi z regulacijo nekaterih varčevalnih računov,[87] sodelovanje s pristojnimi organi pri vračilu denarnih sredstev iz posameznih davčnih oaz,[88] vzdrževanje centralnega registra bančnih računov in finančnih transakcij[89] ter nacionalna zbirka podatkov o zavarovalnih zahtevkih.[90] Ker so centralne banke financirale izvajanje nalog države, je bila ponavljajoča tema v številnih od teh mnenj presoja prenosa novih nalog na nacionalne centralne banke z vidika prepovedi denarnega financiranja iz člena 123 Pogodbe.

ECB je izdala tudi mnenja o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov v zvezi z makro- in mikrobonitetnim nadzorom kreditnih in finančnih institucij, med katerimi so vzpostavitev tesnega sodelovanja med ECB in centralno banko Българска народна банка (Bolgarska narodna banka),[91] reforma italijanskih zadružnih bank,[92] makrobonitetni instrumenti v Španiji,[93] makrobonitetni mandat centralne banke ter upravljanje kreditnih institucij v Bolgariji,[94] makrobonitetni instrumenti za odpravo neravnovesij v sektorju stanovanjskih nepremičnin in vzajemno izvajanje makrobonitetnih instrumentov v Luksemburgu,[95] uvedba količnika medbančnih virov financiranja na Madžarskem,[96] zahteve glede odplačevanja hipotekarnih kreditov na Švedskem,[97] fiksni prejemki direktorjev sistemsko pomembnih kreditnih institucij na Nizozemskem,[98] prenos nadzorniških podatkov za statistične namene v Nemčiji,[99] reorganizacija poljskega organa za finančne storitve[100] ter financiranje in upravljanje malteškega organa Financial Services Authority.[101]

ECB je sprejela mnenja o drugih osnutkih nacionalnih pravnih predpisov, ki vplivajo na kreditne in finančne institucije, med katerimi so okvir za reševanje zaostalih plačil hipotekarnih kreditov in ureditev dejavnosti lastništva kreditnih pogodb na Irskem,[102] pravni okvir za krite obveznice na Češkem in Slovaškem,[103] okvir za listinjenje na Cipru,[104] konverzija kreditov v švicarskih frankih v kredite v eurih v Sloveniji,[105] formula za obrestovanje sredstev na nekaterih reguliranih varčevalnih računih v Franciji[106] in obveznosti zagotavljanja pripravljenosti finskega finančnega sektorja v nepredvidljivih/izrednih razmerah.[107]

Mnenja ECB o vplivu nacionalne zakonodaje, ki zadeva informacijsko in kibernetsko varnost, na kritično tržno infrastrukturo ter nadzor skrbnega in varnega poslovanja.

Zaradi vse večjega pomena kibernetske varnosti je ECB več državam članicam izdala mnenja o vplivu nacionalne zakonodaje o informacijski in kibernetski varnosti na kritično tržno infrastrukturo ter nadzor skrbnega in varnega poslovanja kreditnih institucij.[108] ECB je izrazila tudi mnenje o novih pravilih zaokroževanja pri plačilih v eurih v Belgiji.[109]

Nedvomni, pomembni oziroma ponavljajoči se primeri, v katerih ni bilo opravljeno posvetovanje o zakonodaji EU.

Zabeležen je bil en primer neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja z ECB o predlagani zakonodaji Unije. ECB ni bila zaprošena za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja v zvezi z učinki odstopa terjatev za tretje osebe. ECB je v tem primeru izdala mnenje na lastno pobudo, v katerem je opozorila na pomanjkljivosti predlagane izbire prava, ki ureja učinke odstopa terjatev za tretje osebe[110]. Ta primer je »nedvomen in pomemben« primer neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja z ECB. Oba primera neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja iz leta 2017 ter primer, ugotovljen leta 2018, so »nedvomni in ponavljajoči se« primeri.

Primer neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja v zvezi z nacionalno zakonodajo.

V letu 2018 je bil ugotovljen en horizontalen problem v zvezi z nacionalnimi zakoni, s katerimi se izvaja Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji. Ker so nekatere države članice pri prenosu te direktive v nacionalno zakonodajo uveljavile diskrecijsko pravico, ECB trenutno ocenjuje, koliko je to do zdaj bistveno vplivalo na njena področja svetovalne pristojnosti, kar zadeva nacionalne centralne banke, plačilne in poravnalne sisteme oziroma naloge ECB v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij. ECB je do zdaj v zvezi s to zadevo nacionalnemu organu izdala eno pismo zaradi neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja (Ciper). Poleg tega se romunske oblasti niso posvetovale z ECB o izrednem vladnem odloku, ki uvaja davek na bilančno vsoto bank.


9.3 Skladnost s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa

V skladu s členom 271(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije ima ECB nalogo spremljati, kako nacionalne centralne banke držav članic EU in ECB izvajajo prepovedi iz členov 123 in 124 Pogodbe ter uredb Sveta (ES) št. 3603/93 in 3604/93. Člen 123 prepoveduje ECB in nacionalnim centralnim bankam, da bi vladam in institucijam ali organom EU omogočale dovoljeno prekoračitev stanja na računu ali jih v katerikoli drugi obliki kreditirale ali na primarnem trgu kupovale dolžniške instrumente, ki so jih izdale te institucije. Člen 124 prepoveduje vsak ukrep, ki ne temelji na načelih skrbnega in varnega poslovanja in bi vladam in institucijam ali organom EU omogočal privilegiran dostop do finančnih institucij. Vzporedno s Svetom ECB spoštovanje teh določil spremlja tudi Evropska komisija.

ECB poleg tega spremlja, ali centralne banke EU na sekundarnem trgu kupujejo dolžniške instrumente, ki jih je izdal domači javni sektor, javni sektor drugih držav članic ali institucije in organi EU. V skladu z uvodnimi izjavami Uredbe Sveta (ES) št. 3603/93 je prepovedano uporabljati nakupe dolžniških instrumentov javnega sektorja na sekundarnem trgu za to, da bi se zaobšli cilji iz člena 123 Pogodbe. Takšni nakupi ne smejo postati oblika posrednega denarnega financiranja javnega sektorja.

Dejavnosti spremljanja, ki so se izvajale v letu 2018, potrjujejo, da so bile določbe členov 123 in 124 Pogodbe in povezanih uredb Sveta v obravnavanem obdobju na splošno upoštevane.

Spremljanje je razkrilo, da večina nacionalnih centralnih bank v EU leta 2018 ni imela vzpostavljene politike obrestovanja vlog javnega sektorja, ki bi bila v celoti skladna z zgornjo mejo obrestovanja. Vseeno morajo nekatere nacionalne centralne banke zagotoviti, da obrestovanje vlog javnega sektorja ne presega zgornje meje.

V Letnem poročilu ECB 2016 je bilo navedeno, da ustanovitev in financiranje družbe za upravljanje, MARK Zrt., s strani Magyar Nemzeti Bank predstavlja kršitev prepovedi denarnega financiranja, ki jo je bilo treba odpraviti. Potem ko je Magyar Nemzeti Bank izvedla potrebne korektivne ukrepe, je bil primer zaključen.

Po pomislekih, ki jih je ECB izrazila v letnih poročilih od leta 2014 dalje, je ECB še naprej spremljala več programov, ki jih je v letih 2014 in 2015 uvedla Magyar Nemzeti Bank. Magyar Nemzeti Bank je leta 2018 še naprej ukrepala, da bi odpravila pomisleke ECB, ter je istega leta zaključila program nakupov madžarskih umetnin in kulturnih objektov. Zaradi njihove številnosti, obsega in velikosti pa bo ECB še naprej natančno spremljala skladnost teh operacij s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa. Poleg tega bo ECB še naprej spremljala vključenost Magyar Nemzeti Bank v budimpeško borzo, saj bi bilo mogoče nakup večinskega lastništva budimpeške borze s strani Magyar Nemzeti Bank novembra 2015 še vedno razumeti, kot da predstavlja denarno financiranje.

Zmanjšanje sredstev, povezanih z institucijo IBRC, v centralni banki Banc Ceannais na hEireann/Central Bank of Ireland med letom 2018 s prodajo zadolžnic s spremenljivo obrestno mero in dolgim trajanjem je pomemben korak v smeri nujne in polne odtujitve teh sredstev. Z ambicioznejšim razporedom prodaje bi se še bolj zmanjšala vztrajna in resna zaskrbljenost glede denarnega financiranja.


10 Ključne prioritete na evropski in mednarodni ravni

ECB je leta 2018 ohranjala tesen dialog z različnimi evropskimi forumi in institucijami, vključno z Evropskim svetom, Ekonomsko-finančnim svetom, Euroskupino, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo. Med temami razprav na sejah Evropskega sveta, Euroskupine in Ekonomsko-finančnega sveta (ECOFIN), kjer so sodelovali predsednik ECB in drugi člani Izvršilnega odbora, so bili gospodarski obeti, poglabljanje ekonomske in monetarne unije (EMU) ter okvir EU za javnofinančno in ekonomsko upravljanje.


10.1 Poglabljanje EMU

ECB se je leta 2018 s strokovnim svetovanjem v okviru svojih pristojnosti in znanja udeleževala razprav o krepitvi EMU. Razprave v forumih EU so bile osredotočene na tri glavne zadeve: dokončanje bančne unije, reformo Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) in zasnovo instrumenta euroobmočja za makroekonomsko stabilizacijo. Med ključnimi izhodišči za to razpravo sta bila razmislek, ki ga je Evropska komisija objavila maja 2017 s predlogi na to temo, ter francosko-nemški sporazum, sklenjen v Mesebergu junija 2018.

Bančna unija se postopno dokončuje.

Prvič, v zvezi z bančno unijo[111] se je pripravljal regulativni paket, v katerem so direktive in uredbe, ki predpisujejo količnik finančnega vzvoda, da se bankam prepreči čezmerno povečevanje finančnega vzvoda, krepitev na tveganja občutljivih kapitalskih zahtev za banke, ki trgujejo z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti, ter večjo sposobnost pokrivanja izgub in dokapitalizacije v globalnih sistemsko pomembnih bankah. Poleg tega je bil dosežen dogovor o novih zahtevah glede minimalnega kritja izgub iz novih nedonosnih izpostavljenostih v bančnih bilancah. Obenem je bilo na junijskem in decembrskem vrhu držav euroobmočja sklenjeno, da bo EMS postal podporni mehanizem enotnega sklada za reševanje bank. V zvezi z evropskim sistemom jamstva za vloge evropski voditelji razmišljajo o nadaljevanju dela, kot bo potrebno, pri čemer so ustanovili delovno skupino na visoki ravni, ki bo poročala junija 2019. Ob upoštevanju vseh elementov načrta iz leta 2016 v ustreznem zaporedju je v pripravi načrt za začetek političnih pogajanj o evropskem sistemu jamstva za vloge. Medtem so banke v euroobmočju s podporo evropskega bančnega nadzora še naprej krepile svoje bilance, zmanjševale svoj finančni vzvod in še zmanjšale obseg nedonosnih posojil. Dosežen je bil tudi nadaljnji napredek pri evropski uniji kapitalskih trgov, skladno z akcijskim načrtom o oblikovanju unije kapitalskih trgov iz leta 2015.

Drugič, v luči razprav o reformi EMS je ECB izdala mnenje, v katerem je podprla, da se EMS umesti v pravni okvir EU, s čimer se bodo izboljšali preventivni instrumenti finančne pomoči ob izpolnjevanju ustreznih pogojev ter preverila upravljavska struktura mehanizma, da se omogoči hitro in verodostojno odločanje na podlagi visokokakovostnega neodvisnega strokovnega svetovanja.

Tretjič, nadaljevalo se je delo v zvezi z zasnovo in časovnim okvirom instrumenta za fiskalno stabilizacijo ter v zvezi z drugimi možnimi proračunskimi instrumenti za euroobmočje. Skladno s poročilom petih predsednikov iz leta 2015 je ECB pozdravila ta prizadevanja ter poudarila, da bi moral vsak fiskalni instrument podpirati agregatno povpraševanje, zlasti v recesiji, ki zajame celotno euroobmočje, pri tem pa je treba preprečiti, da bi bile ogrožene spodbude v smeri oblikovanja razumnih nacionalnih ekonomskih in javnofinančnih politik. ECB je objavila tudi mnenje o predlogu Evropske komisije v zvezi z evropsko stabilizacijsko funkcijo za naložbe (ESFN). Na decembrskem vrhu držav euroobmočja je Euroskupina dobila nalogo, naj pripravi proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje in države članice v ERM II na prostovoljni podlagi v kontekstu večletnega finančnega okvira. Med drugimi razmišljanji v forumih EU je bil predlog uredbe Evropske komisije o vrednostnih papirjih, kritih z državnimi obveznicami.

V razpravah sta imela vidno vlogo reforma EMS in stabilizacijska funkcija.

V zvezi s strukturnimi gospodarskimi vprašanji je Evropska komisija predlagala program podpore pri izvajanju reform, s katerim bi podprli izvajanje strukturnih reform kot del naslednjega večletnega finančnega okvira (2021–2027). EU se je tudi strinjala, da bo namenila več sredstev za že obstoječi program podpore pri izvajanju strukturnih reform, katerega skupni proračun za obdobje 2017–2020 bi tako znašal 222,8 milijona EUR.

V okviru razprave o poglabljanju EMU je ECB večkrat poudarila, da sta polno izvajanje proračunskih pravil in učinkovitejše usklajevanje ekonomskih politik še vedno ključna pogoja za okrepitev odpornosti euroobmočja in izgradnjo zaupanja med državami članicami, da napredujejo v smeri nadaljnje integracije. V zvezi s tem je bil napredek manj kot zadovoljiv.


10.2 Izvajanje demokratične odgovornosti

Demokratična odgovornost ECB je nujna protiutež njeni neodvisnosti. ECB je neodvisna institucija, ki lahko po prostem preudarku in po potrebi uporablja različne instrumente, da opravi svoje naloge in izpolni svoj mandat. Neodvisnost je plod demokratične odločitve v okviru ratifikacije Pogodb, po katerih ima ECB jasen mandat, zaradi katerega je odgovorna javnosti. Demokratična odgovornost, ki jo dopolnjuje sodni pregled s strani Sodišča Evropske unije, zagotavlja, da neodvisnost ni razlog za arbitrarnost in da ECB izpolnjuje svoj mandat.

ECB je odgovorna Evropskemu parlamentu.

Pogodbe zaupajo Evropskemu parlamentu – kot demokratično izvoljenemu predstavniškemu organu državljanov EU – osrednjo vlogo pri pozivanju ECB k odgovornosti. Leta 2018 je predsednik ECB sodeloval na štirih rednih zaslišanjih Odbora za ekonomske in monetarne zadeve v Evropskem parlamentu.[112] Predsednik je sodeloval tudi na plenarni razpravi Evropskega parlamenta o letnem poročilu ECB in ECB je objavila odziv na prispevek Evropskega parlamenta v okviru resolucije o Letnem poročilu ECB 2016.[113] ECB uresničuje svoje obveznosti v zvezi z demokratično odgovornostjo tudi z rednim poročanjem in odgovori na pisna vprašanja poslancev Evropskega parlamenta. Leta 2018 je predsednik ECB prejel 36 pisem, ki so vsebovala taka vprašanja, odgovori nanje pa so bili objavljeni na spletnem mestu ECB.[114] Večina vprašanj poslancev se je osredotočala na izvajanje nestandardnih ukrepov denarne politike ECB, gospodarske in finančne razmere ter institucionalna vprašanja ECB in EU. ECB je odgovorna Evropskemu parlamentu in Svetu EU tudi za aktivnosti bančnega nadzora.[115]

ECB se je dejavno vključila v razpravo o neodvisnosti in demokratični odgovornosti centralnih bank.

ECB je še naprej sodelovala v razpravi o neodvisnosti in odgovornosti centralnih bank, ki se pojavlja v zadnjih letih. Leta 2018 so imeli člani Izvršilnega odbora več govorov na to temo,[116] članek v Ekonomskem biltenu pa obravnava razvoj praks ECB na področju demokratične odgovornosti.[117] Članek med drugim predstavlja nove kvantitativne in kvalitativne ugotovitve o tem, kako so se stiki ECB z Evropskim parlamentom okrepili in razvijali med krizo z vidika pogostosti, oblike in vsebine.

Glede na anketo Eurobarometra[118] je v letu 2018 priljubljenost eura dosegla novo rekordno vrednost, saj enotno valuto podpira 75% od 340 milijonov državljanov euroobmočja. To je od uvedbe eura najvišja raven podpore, ki jo beleži ta anketa.


10.3 Posledice brexita

Tveganja za finančno stabilnost, povezana z brexitom, so splošneje ocenjena v novembrskem pregledu finančne stabilnosti.

ECB, ki ni stranka v pogajanjih, je še naprej spremljala in ocenjevala dogajanja okrog brexita v okviru svojih pristojnosti. V pregledu finančne stabilnosti iz novembra 2018 so obravnavane možne posledice brexita za finančno stabilnost v euroobmočju. Na podlagi analize je bilo ugotovljeno, da brexit na splošno predstavlja omejeno tveganje za finančno stabilnost v euroobmočju, predvsem zaradi različnih možnosti, ki so na voljo zasebnemu sektorju za zmanjšanje potencialnih tveganj. S prehodom na novo ravnovesje po brexitu bodo nastali enkratni stroški prilagajanja, pojavi pa se lahko tudi tveganje trenj na nekaterih segmentih trga, če ne bodo ustrezno pripravljeni na prehod. Vendar se zdi, da je tveganje, da bi bilo realno gospodarstvo euroobmočja prikrajšano za dostop do finančnih storitev po odhodu Združenega kraljestva iz EU, omejeno. Podobno so iz analize razvidna na splošno omejena tveganja za kapitalski položaj bančnega sektorja v euroobmočju. Vendar bi lahko trdi brexit povzročil širše in resnejše prevrednotenje na trgih kot v letu 2018 ter pripeljal do nenadnega povečanja premij za tveganje in volatilnosti.

Aprila 2018 sta ECB in Bank of England ustanovili skupno strokovno delovno skupino, ki se osredotoča na upravljanje tveganj v obdobju okoli 30. marca 2019 na področju finančnih storitev. Skupina je oktobra 2018 seznanila Evropsko komisijo in ministrstvo za finance Združenega kraljestva o svojih ugotovitvah.

Predsednik ECB je na zaslišanju februarja 2018 pred Evropskim parlamentom izpostavil pomen napredka pri ključnih delih finančne zakonodaje EU – kot je druga uredba o evropskih tržnih infrastrukturah – veliko pred brexitom, da bi bili pripravljeni na vse možne nepredvidljive dogodke, vključno s scenarijem brez dogovora.

ECB in nacionalni nadzorniki so se na področju evropskega bančnega nadzora osredotočali na obveščanje in izvajanje nadzorniških pričakovanj v zvezi z brexitom, na oceno brexitskih načrtov in vlog za izdajo dovoljenja mednarodnim bankam, ki svoje poslovanje selijo iz Združenega kraljestva v euroobmočje, ter na oceno brexitskih načrtov bank v euroobmočju, ki izvajajo pomembne dejavnosti v Združenem kraljestvu. Podrobnejše informacije so na voljo v Letnem poročilu ECB o nadzornih aktivnostih 2018.

Do presečnega datuma v tem poročilu sporazum o izstopu še ni bil sklenjen.


10.4 Mednarodni odnosi

G20

Med ključnimi vprašanji so trgovinska menjava, finančne razmere in prihodnja zasnova finančnega sistema.

V okolju nadaljnje gospodarske rasti, vendar ob povečanih negativnih tveganjih za svetovne gospodarske obete, so finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine G20 razpravljali o posledicah trgovinskih napetosti za svetovno gospodarstvo v letu 2018 ter poudarili, da je treba okrepiti dialog in ukrepe za zmanjšanje tveganj. Članice skupine G20 so preučile tudi posledice zaostrenih svetovnih finančnih pogojev, zlasti za nastajajoča tržna gospodarstva. Skupina G20 je nadaljevala spremljanje, katerega namen je doseči močno, vzdržno, vključujočo in uravnoteženo globalno rast, ter preučila napredek v smeri cilja skupne 2-odstotne rasti do leta 2018. Ukrepi, izvedeni v tem kontekstu, so pripravili svetovno gospodarstvo na rast, ki presega 2%, čeprav naj bi bil ta cilj dosežen pozneje, kot je bilo sprva predvideno. Finančni ministri in guvernerji centralnih bank so obnovili svojo zavezo stabilnim tečajem in izvajanju reform v finančnem sektorju. Med argentinskim predsedovanjem skupini G20 sta bila med prednostnimi nalogami lažje financiranje infrastrukture in prihodnost dela. Skupina G20 je nadaljevala tudi prizadevanja na področju mednarodne obdavčitve ter pretehtala prednosti in potencialna tveganja v zvezi s tehnološkimi inovacijami, kot so kriptoimetja. Skupina je ponovno potrdila svojo zavezo nadaljnji krepitvi svetovne finančne varnostne mreže, v središču katere je MDS, ki je močan, se financira iz kvot in ima dovolj sredstev, ter krepitvi svetovne finančne arhitekture. V tem kontekstu je skupina uglednih osebnosti v okviru G20 za globalno finančno upravljanje objavila poročilo z naslovom »Making the Global Financial System Work for All«.

Politike v zvezi z MDS in mednarodno finančno arhitekturo

ECB je še naprej imela dejavno vlogo v razpravah o mednarodnem denarnem in finančnem sistemu v MDS ter drugih forumih, pri čemer je spodbujala skupni evropski vidik s stališča centralne banke.[119] MDS je razpravljal ali začel pomembno revizijo svojih politik v okviru nadzora in posojanja. Februarja 2018 je MDS uvedel pomembna pojasnila svojih politik, ki se nanašajo na zasnovo programov v valutnih unijah. Aprila 2018 je bil dokončan vmesni pregled nadzora, ki ga izvaja MDS, neodvisni ocenjevalni urad MDS pa je decembra 2018 izdal priporočila o finančnem nadzoru s strani MDS. MDS je začel tudi pregled pogojev in zasnove programov, ki jih podpira sklad, ter pregled okvira vzdržnosti dolga v državah z dostopom do trga. Poleg tega se je leta 2018 nadaljevalo delo v zvezi s 15. pregledom kvot MDS.

Leta 2018 je bil izveden prvi program ocene finančnega sektorja.

Julija 2018 je MDS dokončal prvi program ocene finančnega sektorja v euroobmočju (FSAP) – obsežno vajo, ki je vključevala več evropskih institucij, med drugim tudi centralnobančni in nadzorniški del ECB. MDS je poudaril, da se je bančni nadzor v euroobmočju močno izboljšal, odkar obstaja enotni mehanizem nadzora. Poleg tega se je odpornost velikih bank v euroobmočju povečala, čeprav je mogoče opaziti določene ranljivosti v povezavi s kreditnim in tržnim tveganjem. Ta vaja bo prispevala tudi k lažji izvedbi programa na ravni držav euroobmočja. Na posvetovanju MDS o ekonomskih politikah v euroobmočju, ki je bilo prav tako opravljeno julija 2018, je bilo ugotovljeno, da je konjunktura v euroobmočju še vedno močna, čeprav se upočasnjuje v smeri bolj umirjene dinamike. Poleg tega sta v nekaterih državah članicah še vedno izjemno pomembna oblikovanje zadostnih rezerv in izvajanje strukturnih reform. Oktobra 2018 je MDS na letnem srečanju na Baliju predstavil balijsko finteh agendo, v sklopu katere obravnava priložnosti in tveganja, ki jih prinaša razvoj finančne tehnologije, ter se osredotoča na posledice takega razvoja za finančni sektor.

Mednarodno sodelovanje med centralnimi bankami

ECB je pripravljena deliti svoje izkušnje z vsemi po svetu.

ECB se je ob upoštevanju omejenih virov, ki jih ima na voljo, še naprej pozitivno odzivala na veliko zanimanje centralnih bank zunaj EU za izmenjavo izkušenj, kar je odraz pomembne vloge ECB v svetovnem gospodarstvu in vloge, ki jo ima kot evropska institucija.

ECB je razširila geografski domet sodelovanja s sklenitvijo memoranduma o sodelovanju z južnoafriško centralno banko. Poleg tega je še nadgradila odnose s ključnimi centralnimi bankami v Aziji in Južni Ameriki na podlagi obstoječih dvostranskih memorandumov o sodelovanju. ECB je okrepila tudi sodelovanje z regionalnimi organizacijami, da bi dosegla še širšo javnost. Nadaljevale so se tudi razprave na ravni Eurosistema na sestanku višjih predstavnikov Eurosistema in njihovih kolegov iz Južne Amerike.

ECB kot institucija EU še naprej igra pomembno vlogo na ciljnih razpravah s centralnimi bankami v državah, ki bi se lahko pridružile EU. Kot glavna platforma se uporablja vrsta regionalnih delavnic, razprave pa so organizirane v tesnem sodelovanju z nacionalnimi centralnimi bankami EU, kjer je to mogoče. ECB prispeva tudi k ciljnemu sodelovanju, ki ga vodijo nacionalne centralne banke EU, v korist centralnih bank v tretjih državah.


11 Krepitev obveščanja javnosti

Komuniciranje centralnih bank z javnostjo v zadnjih letih čedalje bolj postaja osrednji element denarne politike oziroma je samo po sebi celo eno od orodij denarne politike. ECB je z jasnim signaliziranjem svojih namenov in s posredovanjem informacij o svojih politikah, zlasti finančnim trgom in strokovnjakom, uspešno izboljšala učinkovitost svojih politik. ECB je v zadnjem letu dodatno okrepila svoja prizadevanja, da doseže javnost onkraj tradicionalnega občinstva. Cilj je, da se poveže s širšo civilno družbo ter se pogovarja s širšo javnostjo in ji prisluhne, pri čemer uporablja nove platforme in formate. V nasprotju s komuniciranjem s trgi in strokovnjaki se takšna vrsta angažiranja pogostokrat ukvarja s temeljnimi vprašanji o tem, kaj ECB počne, zakaj to počne in kako je to pomembno za posameznike in njihove skupnosti. ECB skuša z doseganjem širše javnosti in s sodelovanjem v pristnem dvosmernem dialogu izboljšati razumevanje svoje vloge in politik ter zgraditi tudi zaupanje v ECB kot institucijo.

Osredotočenost na mlade

Za ECB je še posebno pomembno, da doseže mlade ljudi v Evropi. S tem namenom je uvedla program »nazaj v šolo«, ki zaposlene v ECB spodbuja, da obiščejo šolo, zlasti svojo nekdanjo šolo, in se pridružijo pogovoru s šolarji o Evropi in euru, pri čemer se odzivajo na njihove skrbi in z njimi delijo osebne poglede na to, kaj jim pomeni delati v instituciji EU. Tej pobudi se je leta 2018 pridružilo 77 zaposlenih, ki so pokazali zavzetost zaposlenih v ECB, da promovirajo euro, pomagajo približati EU državljanom ter svoji skupnosti nekaj povrnejo.

ECB gre nazaj v šolo

ECB odgovarja na vprašanja mladih v okviru dialoga z mladimi.

Poleg tega je ECB leta 2018 razširila »dialog z mladimi«. Gre za inovativno platformo, ki študentom in mladim na začetku poklicne poti omogoča, da z nosilci odločanja v ECB vzpostavijo pristen dialog. Januarja na primer se je ECB povezala s spletno platformo Debating Europe, kjer je potekal dialog mladih s predsednikom ECB Mariom Draghijem. Mladi Evropejci so bili vabljeni, da z uporabo ključnika #AskDraghi zastavijo vprašanja neposredno Evropski centralni banki, pri čemer jih je zanimal širok sklop tem, kot so brezposelnost mladih in kriptovalute. Z vseh koncev Evrope je prispelo več kot 280 vprašanj. Na prvih pet najpomembnejših vprašanj je odgovoril predsednik Draghi v intervjuju, ki je bil objavljen na spletnem mestu ECB ter je pritegnil širšo medijsko pozornost.

Številni vidiki centralnega bančništva so kompleksni in nestrokovnjakom težko razumljivi. ECB je vseeno odločena, da izboljša dostopnost in privlačnost svojega komuniciranja, zato je v ta namen naredila nekaj novih in inovativnih korakov. Eden takih primerov so prizadevanja, da izboljša doseg foruma ECB o centralnem bančništvu v Sintri ter da pomembne in pronicljive razprave na zanimiv in dostopen način predstavi mladim. ECB je povabila YouTuberja in svežega doktoranta Simona Clarka, da prek svojega kanala na družbenih omrežjih pokriva sekcijo mladih ekonomistov. Z ekskluzivnimi posnetki iz zakulisja in z odkritimi intervjuji z ekonomisti je ponudil svež pogled na forum o centralnem bančništvu, saj je naredil vsebino bolj razumljivo in relevantno za mlade. Video na platformi YouTube ima že več kot 30.000 ogledov.

ECB povečuje svojo prisotnost v digitalnih medijih.

Digitalni prostor ima osrednjo vlogo v prizadevanjih ECB, da je prisotna tam, kjer ljudje – zlasti mladi – dostopajo do novic in informacij. ECB je novembra 2018 odprla svoj uradni račun na Instagramu, ki skuša predvsem vizualno predstaviti človeško plat ECB s tem, da predstavlja zaposlene in z uporabniki deli dogodke iz vsakodnevnega delovnega življenja ECB. Koncept računa na Instagramu je tudi izobraževalen, saj vizualno privlačne vsebine razširja po družbenih omrežjih. Poleg tega je v stiku z ECB več kot 457.000 sledilcev na njenem kanalu na Twitterju. Obenem je ECB dodatno razširila svojo spletno ponudbo, saj je na njenem spletnem mestu več kot 160.000 strani, od katerih so številne na voljo v 23 jezikih. Skupaj z drugimi institucijami EU je vzpostavila tudi posebno spletno stran #EUROat20, s katero na spletu proslavljamo 20. obletnico enotne valute.

V okviru prizadevanj ECB, da doseže ljudi, ki niso strokovnjaki, in da se pridruži pogovoru o tem, kako denarna politika ECB vpliva na lokalne skupnosti in podjetja v euroobmočju, je član Izvršilnega odbora Benoît Cœuré oktobra obiskal podeželsko Francijo, kjer se je srečal s politiki, tovarniškimi delavci in študenti, da bi jim pojasnil novejše sklepe o denarni politiki, prisluhnil njihovim problemom in se odzval na kritike.

Primer približevanja lokalnim podjetjem in delavcem v pogovoru o denarni politiki ECB – Benoît Cœuré na obisku v tovarni Vorwerk/Semco v kraju Cloyes v Franciji 3. oktobra 2018

Na koncu naj omenimo še center ECB za obiskovalce, ki je v prvem polnem letu delovanja sprejel 20.743 obiskovalcev. Center za obiskovalce, ki se nahaja v glavni stavbi ECB v Frankfurtu, omogoča ljudem, da se poučijo o nalogah, zgodovini in poslanstvu ECB ter da se s predstavniki ECB zapletejo v pogovor.


12 Dobro upravljanje, organizacijska odličnost, odpornost in okoljska uspešnost

Dve glavni strateški prednostni nalogi ECB sta krepitev njenega ugleda kot institucije svetovnega formata ter navdihovanje, razvijanje in angažiranje zaposlenih. Ti prednostni nalogi sta leta 2018 usmerjali prizadevanja ECB, da: (i) z bolj raznoliko in vključujočo kulturo ter z večjo poštenostjo, transparentnostjo in odgovornostjo do državljanov EU ustvari organizacijsko odličnost, (ii) okrepi odpornost v okolju tehnoloških groženj s povečano sposobnostjo, da zaščiti ECB in finančni ekosistem pred kibernetskimi napadi, ter (iii) da zagotovi boljšo okoljsko uspešnost s stalnim zmanjševanjem ekološkega odtisa ECB.


12.1 Razvijanje odličnosti z raznolikostjo in vključenostjo

ECB je prepričana, da je mogoče z raznolikostjo in vključenostjo razviti odličnost: v raznolikih timih je širši razpon različnih pogledov, kar prispeva k boljšemu odločanju in zanesljivejšim rezultatom. Spodbujanje raznolikih timov in vključujočega obnašanja je bistveno, da lahko ECB doseže najboljše možne rezultate za svoje zaposlene in za EU. Zato so raznolikost, spoštovanje, etična kultura in dobro počutje zaposlenih strateški cilji ECB.

Raznolikost in vključenost sta glavni gonili izboljšane organizacijske uspešnosti.

ECB je leta 2018 nadaljevala s prizadevanji, da raznolikost in vključenost spodbuja kot ključni gonili izboljšane organizacijske uspešnosti. V središču teh prizadevanj so spoštovanje, enaka obravnava, vključenost in enake možnosti za vse zaposlene, med drugim ne glede na spol, nacionalnost, versko pripadnost, spolno usmerjenost, etnični izvor, starost, kulturno ozadje ali invalidnost. ECB ima številne mreže raznolikosti, ki pogostokrat sodelujejo s kadrovsko službo, njihov cilj pa je zadovoljiti potrebe vseh vidikov raznolikosti. Na ravni ESCB in EMN si ECB izmenjuje informacije s centralnimi bankami in pristojnimi nacionalnimi organi glede najboljših praks na področju raznolikosti in vključenosti, med katerimi je bilo 3. letno srečanje mreže raznolikosti v ESCB in EMN, ki je potekalo oktobra 2018 v Rimu.

Leta 2018 je celovit program dejavnosti ECB obsegal izobešenje mavrične zastave na mednarodni dan boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji (IDAHOT), delavnice za vodstvene kadre v ECB o vključujočem vodenju, praznovanje mednarodnega dne za odpravo rasne diskriminacije ter organizacijo predavanj o temah, kot so LGBT+ in enakost spolov.

ECB si še naprej prizadeva, da poveča število žensk na vodstvenih položajih. Za bolj uravnoteženo zastopanost spolov je Izvršilni odbor ECB določil ciljni delež žensk do konca leta 2019, kar je dopolnil s širokim naborom ukrepov, ki naj bi zagotovili, da bodo cilji doseženi. Ti ukrepi vključujejo poseben program usposabljanja za ženske na vodstvenih položajih, široke možnosti za delo s fleksibilnim delovnim časom, osredotočenost vodstvenega kadra na vključujoče vodenje ter ambasadorje raznolikosti na vsakem poslovnem področju, ki naj bi izboljšali ravnotežje med spoloma na lokalni ravni.

Ob koncu leta 2018 so ženske zasedale 29% položajev na vodstveni ravni (v primerjavi s 35-odstotnim ciljem ob koncu leta 2019). Na višji vodstveni ravni je delež znašal 22% (v primerjavi z 28-odstotnim ciljem ob koncu leta 2019) (glej tabelo 2). Skupni delež žensk v ECB na vseh ravneh pa je bil 44%.

Tabela 2

Ciljni deleži žensk in delež žensk med zaposlenimi v ECB

Vir: ECB.
Opombe: Skupni delež zaposlenih po spolu se nanaša na zaposlene s pogodbo za nedoločen ali določen čas. Podatki na dan 1. januarja 2019.

Cilj ECB je pritegniti več ženskih kandidatk.

Zaradi vztrajnih izzivov je Izvršilni odbor ECB leta 2018 sprejel dodatne ukrepe za izboljšanje raznolikosti spolov. Sklenil je, da mora biti v vsakem poslovnem področju na ravni višjega vodstva vsaj ena članica ter da morajo vsaj eno tretjino širšega vodstva predstavljati ženske. Poleg tega je ECB prilagodila postopke zaposlovanja tako, da privablja več ženskih kandidatk. Sem med drugim sodi večja vključenost agencij za zaposlovanje, katerih naloga je poiskati potencialne kandidatke. Če posamezen postopek zaposlovanja ne privabi zadostno število kandidatk, pa se lahko zaustavi in nato ponovi. Poleg tega bo povsod v ECB več žensk sodelovalo v izbirnih komisijah, da bi se preprečila morebitna pristranskost ter zagotovilo odločanje na podlagi uravnotežene zastopanosti spolov.


12.2 Krepitev standardov poštenega ravnanja in dobrega upravljanja

ECB si ob podpori Odbora za poklicno etiko in Revizijskega odbora prizadeva izpolnjevati najvišje standarde poštenega ravnanja in dobrega upravljanja.

Z enotnim kodeksom ravnanja se uvaja celovit in najsodobnejši okvir poklicne etike.

Svet ECB je po nasvetu Revizijskega odbora zaprosil Odbor za poklicno etiko, da pripravi enotni kodeks ravnanja za visoke uradnike v ECB. Novi kodeks uvaja celovit in najsodobnejši okvir poklicne etike za člane Sveta ECB, Izvršilnega odbora in Nadzornega odbora. Poleg tega izrecno razširja vodilna načela pri interakciji z zunanjimi strankami na člane Sveta ECB in Nadzornega odbora. Člani Razširjenega sveta in drugih organov ECB na visoki ravni, kot so Revizijski odbor, Odbor za poklicno etiko in Upravni odbor za pregled, so se zavezali k spoštovanju glavnih splošnih načel. V enotnem kodeksu se odražajo temeljna načela in vrednote ECB, ustrezno pa se upoštevajo tudi posebnosti ECB, ki je centralna banka, bančni nadzornik in institucija EU hkrati. Kodeks predstavlja tudi odziv na predloge, ki so jih dali deležniki ECB glede standardov poštenega ravnanja, demokratične odgovornosti in transparentnosti.

Kar zadeva zaposlene, je bilo letno preverjanje skladnosti zasebnih finančnih transakcij s predpisi, tj. preverjanje naključno izbrane skupine zaposlenih, na priporočilo zunanjega revizorja ECB dopolnjeno z ad hoc preverjanjem skladnosti, ki se je osredotočalo bodisi na posebno skupino zaposlenih bodisi na posebne vrste transakcij.

Med letom 2018 je Revizijski odbor ECB ocenil glavne vidike korporativnega upravljanja v ECB, kar je zajemalo tako centralno bančništvo kot tudi bančni nadzor, ter v Eurosistemu. Revizijski odbor se je osredotočal predvsem na ustrezno delovanje Eurosistemovega okvira za upravljanje finančnih tveganj, na napredek v smeri koordiniranih akcijskih načrtov za odpravljanje kibernetskega tveganja ter na organizacijske pobude, s katerimi naj bi se povečalo efektivno delovanje enotnega mehanizma nadzora.

ECB je v okviru svoje zavezanosti k odprtosti in transparentnosti sklenila vzpostaviti javni register dokumentov. Register se bo postopoma povečeval in dopolnjeval, tako da bo širši javnosti in trgom na voljo uporabniku prijazen dostop do dokumentov o politikah, dejavnostih in odločitvah ECB na strukturiran in enostaven način.


12.3 Kibernetska odpornost

Izmenjava informacij je nujna za ustrezno delovanje finančnega ekosistema, vključno s centralnimi bankami in ECB. Zato je primarnega pomena zavarovati celovitost in zaupnost podatkov ter zagotoviti razpoložljivost sistemov. Vse večjo medsebojno povezanost in kompleksnost IT-okolja ter čedalje večji obseg podatkov na digitalnih platformah in mrežah spremlja povečana izpostavljenost kibernetskim napadom in morebitnim kibernetskim incidentom.[120] Kibernetski napadi na finančne subjekte in njihove ponudnike storitev so skrb zbujajoči, saj negativno vplivajo na potrošnike in podjetja ter bi lahko povzročili sistemsko tveganje, vplivali na finančno stabilnost in celo okrnili gospodarsko rast.

ECB je z razvojem okvira upravljanja in z okrepitvijo varnostnih kontrol prek tehnologije (vključno z načrtovanjem, razvijanjem in delovanjem), procesov, usposabljanja in testiranja izboljšala svoje obrambne zmogljivosti. Poleg tega je ECB v sodelovanju s partnerji v finančnem ekosistemu spodbujala odpornost celotnega sistema. Kibernetska odpornost je sposobnost predvideti kibernetske grožnje in druge spremembe v okolju in se jim prilagoditi ter sposobnost vzdržati in zajeziti kibernetski incident in po njem hitro okrevati.

ECB je razvila okvir za upravljanje digitalne varnosti in kibernetske odpornosti, v katerem sta opisana upravljavska in organizacijska ureditev na področju lastne digitalne varnosti in kibernetske odpornosti, vključno s pojasnitvijo vlog in odgovornosti. Kibernetsko tveganje je operativno tveganje, zato sodi pod okrilje splošnega okvira za upravljanje operativnih tveganj. Okvir za digitalno varnost in kibernetsko odpornost dopolnjuje okvire, ki urejajo pristop ECB k upravljanju nefinančnih tveganj, ter povečuje razumevanje in zavedanje o digitalni varnosti, kibernetskem tveganju in kibernetski odpornosti. Odziv ECB in njene zmogljivosti okrevanja v primeru kibernetskega napada na organizacijo bodo dodatno okrepljeni v letu 2019, in sicer z izboljšanjem načrtov neprekinjenega poslovanja in s testiranjem obstoječe ureditve na področju upravljanja incidentov in kriz.

Varnost zajema zbiranje in analiziranje informacij o grožnjah ter izvajanje obrambnih ukrepov, kakor tudi povečevanje zmogljivosti odkrivanja in odzivanja. Za učinkovito zaščito so poročanje o incidentih, sodelovanje in izmenjava informacij ključnega pomena. Novoustanovljeni usmerjevalni odbor za kibernetsko varnost (CSSC) znotraj ECB omogoča lažjo izmenjavo informacij, usklajevanje politik in sodelovanje na delovni ravni, s čimer spodbuja kibernetsko odpornost ECB in evropskega finančnega sektorja. ECB pospešuje izmenjavo informacij znotraj ESCB ter podpira mrežo za situacijsko zavedanje na področju operativne varnosti, v kateri je 33 institucij članic z vsega sveta, namenjena pa je izmenjava informacij.

Zaradi stalnega spreminjanja kibernetskih napadov morajo biti posamezniki ves čas na tekočem z novimi varnostnimi grožnjami in možnimi protiukrepi. ECB mora nujno vzpostaviti visoko raven zavedanja med zaposlenimi o IT-varnosti, s čimer zagotavlja, da so uporabniki in nosilci informacij zaščiteni. Zaposlenim je na voljo usposabljanje, da povečajo svoje veščine in kompetence na področju IT-varnosti. Obvezno spletno usposabljanje bo uvedeno leta 2019. Redno se izvajata tudi vedenjsko testiranje ter testiranje IT-sistemov in procesov.

Spodbujanje odpornosti celotnega sistema.

ECB se na kibernetsko odpornost osredotoča z regulativnega vidika v sklopu obravnavanja operativnega tveganja pri infrastrukturah finančnega trga, pri čemer si prizadeva za izvedbo relevantnih standardov znotraj euroobmočja ter spodbuja harmonizacijo na mednarodni ravni. V skladu s tem pristopom je Eurosistem pripravil strategijo kibernetske odpornosti za infrastrukture finančnega trga z vrsto ukrepov, ki obravnavajo odpornost posameznih infrastruktur, sektorsko odpornost ter strateško sodelovanje med regulatorjem in panogo.

Eurosistem je razvil pričakovanja preglednikov glede kibernetske odpornosti, da bi zagotovil dosledno upoštevanje navodil o kibernetski odpornosti za infrastrukture finančnega trga, ki sta jih pripravila odbor CPMI in združenje IOSCO. Pričakovanja preglednikov imajo tri namene:

  • infrastrukturam finančnega trga dajejo podrobne informacije o tem, kako operacionalizirati navodila, da bi bile infrastrukture sposobne spodbujati izboljšave in povečevati svojo kibernetsko odpornost v daljšem časovnem obdobju;
  • preglednikom dajejo jasna pričakovanja o tem, kako ocenjevati infrastrukture finančnega trga, ki so v njihovi pristojnosti;
  • dajejo podlago za smiselne razprave med infrastrukturami finančnega trga in njihovimi pregledniki.

ECB je maja 2018 uvedla evropski okvir za etično vdiranje v računalniške sisteme na podlagi obveščevalnih podatkov o grožnjah (TIBER-EU), ki ga je razvil Eurosistem kot orodje, ki operaterjem infrastruktur omogoča, da povečajo svojo kibernetsko odpornost. TIBER-EU je prvi skupni evropski okvir, ki omogoča nadzorovane, konkretnim razmeram prilagojene teste vdora v računalniški sistem kritičnih proizvodnih sistemov na podlagi obveščevalnih podatkov. Temelji na taktikah, tehnikah in postopkih resničnih napadalcev. Njegov cilj je zagotoviti standardizacijo in vzajemno priznavanje kibernetskega testiranja v celotni EU ter preprečiti, da bi morale infrastrukture finančnega trga opraviti poseben test v vsaki državi članici EU.

V sklopu prizadevanj, da poveča operativno odpornost finančnega sektorja, Eurosistem kot pristojen za pregled nad delovanjem sistemov organizira vaje v krizni komunikaciji na celotnem trgu. Eurosistem je leta 2018 organiziral vajo v krizni komunikaciji UNITAS v obliki seminarja. Udeležencem, med katerimi so bili pomembni plačilni sistemi v euroobmočju, centralne depotne družbe, centralne nasprotne stranke, ponudniki storitev, tržne infrastrukture in pregledniki iz centralnih bank, je bil predstavljen scenarij kibernetskega napada na infrastrukturo finančnega trga, po katerem je bila okrnjena celovitost podatkov. Vaja je potekala v obliki vodene razprave med tržnimi udeleženci, kjer so lahko ti podajali ugotovitve in zaključke na podlagi scenarija ter opredeljevali morebitna področja za skupinsko delo, s katerim naj bi dodatno okrepili kibernetsko odpornost v širšem sektorju.

Eurosistem je ob priznavanju, da je potreben forum, ki bo pritegnil tržne akterje, pristojne organe in izvajalce kibernetske varnosti na vseevropski ravni, ustanovil Odbor za kibernetsko odpornost eura v vseevropskih finančnih infrastrukturah (ECRB). Cilj ECRB je povečati kibernetsko odpornost infrastruktur finančnega trga in njihovih ponudnikov kritičnih storitev ter celotnega finančnega sektorja v EU v skladu z mednarodnimi standardi. To bo mogoče doseči s spodbujanjem zaupanja in sodelovanja ter z uvedbo skupnih pobud, bodisi med tržnimi udeleženci bodisi med tržnimi udeleženci in oblastmi.

Nadzor IT-tveganja v bankah.

ECB med nadzorom IT-tveganja v bankah spremlja kibernetsko odpornost in operativno odpornost. Kibernetsko tveganje si zasluži posebno pozornost, saj so banke medsebojno vse bolj povezane in čedalje bolj odvisne od informacijske tehnologije, medtem ko lahko odločeni napadalci hitro odkrivajo in izkoriščajo ranljivosti.

ECB je leta 2018 implementirala smernice EBA o oceni tveganja, povezanega z IKT (informacijsko-komunikacijsko tehnologijo), v skladu s procesom nadzorniškega pregledovanja in vrednotenja (SREP) (EBA/GL/2017/05), kar je privedlo do konsistentne in celovite ocene IT-tveganja v vseh nadzorovanih pomembnih kreditnih institucijah v euroobmočju ter do specifičnih nadaljnjih ukrepov v posameznih bankah in tematskih ugotovitev, ki jih je treba obravnavati na širši ravni. Splošneje ECB poudarja, da morajo biti banke še naprej pozorne na vse oblike IT-tveganj in svojih aktivnosti ne smejo omejevati samo na izbrana področja IT-tveganja.

ECB je precej prispevala k smernicam EBA o upravljanju tveganj v zvezi z IKT in varnostjo, potem ko so bile decembra 2018 objavljene za namene javnega posvetovanja. Smernice naj bi poenotile zahteve, ki jih morajo banke povsod po Evropi izpolnjevati pri upravljanju IT-tveganja, ter spodbujale enake konkurenčne pogoje. Poleg tega nadzor IT-tveganja v ECB še naprej vključuje tekoči nadzor s strani skupnih nadzorniških skupin, stroge in ciljno usmerjene inšpekcijske preglede na kraju samem, ki se osredotočajo na specifične cilje v okviru IT-tveganja, ter obveščanje o kibernetskih napadih prek okvira poročanja o kibernetskih incidentih.

Nadaljuje se tudi aktivno sodelovanje na svetovni in zlasti na evropski ravni, da bi se okrepila kibernetska odpornost finančnega ekosistema.


12.4 Zmanjševanje ekološkega odtisa

ECB si ves čas prizadeva izboljševati svojo okoljsko uspešnost.

ECB se kot evropska institucija zaveda svoje odgovornosti, da prispeva k varstvu okolja in se spoprijema z izzivi, ki jih podnebne spremembe predstavljajo za blaginjo družbe in prihodnjih generacij. Od sprejetja prve okoljske politike v letu 2007 si ECB ves čas prizadeva izboljševati svojo okoljsko uspešnost in zmanjševati svoj ogljični odtis. ECB je od leta 2010 registrirana pri evropskem sistemu za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), njen sistem okoljskega ravnanja pa pokriva vse tri stavbe, v katerih delajo zaposleni ECB v Frankfurtu – glavno stavbo na Sonnemannstrasse, Japan Center in Eurotower.

Varstvo okolja je sestavni del poslovne strategije ECB ter določa vse dnevne operacije in postopke. ECB si s podporo več kot 50 internih okoljskih predstavnikov ter številnih predanih timov in posameznikov v celotni organizaciji prizadeva stalno zmanjševati ekološki odtis. Svojo zavezanost izkazuje z ozaveščanjem zaposlenih, z izvajanjem ukrepov za večjo učinkovitost ter s sodelovanjem z različnimi deležniki, da s skupnim delom dosežemo okoljske cilje ECB. Eden od takšnih ukrepov je bila uvedba spletnega interakcijskega orodja, ki ECB omogoča, da s svojimi sogovorniki sodeluje na daljavo. To orodje ne omogoča samo boljše spletne interakcije, ampak prispeva tudi k zmanjševanju potovanj, kadar je to mogoče, s čimer se zmanjšujejo izpusti. Poleg tega je ECB dodatno optimizirala osvetlitev glavne stavbe, saj je na določenih mestih zmanjšala intenzivnost osvetlitve ter jo časovno prilagodila, da bi še dodatno prihranila energijo. V skupnih prostorih je nadomestila skodelice za enkratno uporabo s takšnimi za večkratno uporabo, s čimer je znatno zmanjšala količino odpadkov.

Leta 2018 so potekale številne aktivnosti za večjo okoljsko ozaveščenost.

Kar zadeva aktivnosti za večjo okoljsko ozaveščenost, je bilo leto 2018 za ECB intenzivno leto, saj je sodelovala v več mednarodnih kampanjah. ECB se je pridružila mestu Frankfurt, ki je pozvalo, da med »Uro za Zemljo«, ki jo organizira WWF, osvetlimo problem podnebnih sprememb. Skupaj z drugimi 183 podjetji in institucijami v Frankfurtu je ECB ugasnila vse luči, ki niso nujne, ter pozvala zaposlene, da se pridružijo kampanji in ugotovijo, kako bi lahko postali še bolj okolju prijazni. Druga pobuda je bila že šesto sodelovanje ECB v evropskem tednu mobilnosti. Organiziranih je bilo več aktivnosti, med drugim varnostni pregled koles, ekipna tekmovanja ter kvizi o mobilnosti in podnebju, s katerimi je ECB spodbujala zaposlene, da pri vsakodnevni vožnji v službo in domov izberejo bolj zelene možnosti. Poleg tega so zaposleni prejeli informacije o okolju prijazni mobilnosti v ECB.

Pri zmanjševanju vpliva ECB na okolje je ključna tudi podpora zunanjih ponudnikov. Tako so se na primer pri izboru izvajalca za čiščenje prostorov ECB upoštevali trajnostni kriteriji. Po zaslugi teh kriterijev so bili uvedeni številni okolju prijazni vsakodnevni artikli, na primer recikliran papir v toaletah. Čistilno podjetje, ki ponuja storitve Evropski centralni banki, uporablja inovativne, nenevarne in biološko popolnoma razgradljive čistilne izdelke ter zgolj mehanične postopke globinskega čiščenja. Optimiziran je bil tudi sistem doziranja, da bi se zmanjšala poraba vode in izboljšalo recikliranje vode pri čiščenju tal.

Sodelovanje zaradi boljšega varstva okolja.

ECB tesno sodeluje z nacionalnimi centralnimi bankami ter drugimi evropskimi institucijami in organi, da bi povečala učinek okoljskih ukrepov in se še naprej učila od drugih. Skupaj si izmenjujejo najboljše prakse, iščejo nove rešitve za skupne izzive in o njih razpravljajo ter skupaj obveščajo javnost o svoji okoljski uspešnosti. Evropske institucije in organi na skupnem spletnem mestu – EMAS v evropskih institucijah – preučujejo praktične prednosti, ki jih prinaša članstvo v EMAS, ter si izmenjujejo najboljše prakse in načine varčevanja z viri. Medinstitucionalno sodelovanje tako tvori še en ključen element v zavezanosti ECB k varstvu okolja.

ECB na spletni strani o varstvu okolja v ECB objavlja tudi informacije o svoji okoljski uspešnosti ter o ukrepih, ki jih je že izvedla.


Zaključni račun ECB

https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/annrep/ecb.annualaccounts2018~cd3eabaa40.sl.pdf


Konsolidirana bilanca stanja Eurosistema na dan 31. decembra 2018

https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/other/ecb.eurosystembalancesheet2018~5b51d1aefe.sl.pdf


Statistična priloga (na voljo samo v angleščini)

https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/annrep/ecb.ar_annex2018_statistical_section~7ddac28291.en.pdf

© Evropska centralna banka, 2019

Poštni naslov 60640 Frankfurt na Majni, Nemčija
Telefon +49 69 1344 0
Spletno mesto www.ecb.europa.eu

Vse pravice so pridržane. Razmnoževanje v izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Splošni presečni datum za podatke v tem poročilu je 8. februar 2019 (z izjemo stopnje brezposelnosti za december 2018). Presečni datum za statistiko v tem poročilu je 14. marec 2019.

Za specifično terminologijo in kratice glej glosar ECB.

HTML ISBN 978-92-899-3427-5, ISSN 1830-3013, DOI:10.2866/737282, QB-AA-19-001-SL-Q


[1]Svet ECB je marca 2019 sporočil, da zdaj pričakuje, da bodo ključne obrestne mere na sedanji ravni ostale še vsaj čez konec leta 2019, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije na raven pod 2%, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju.
[2]Vir podatkov: HWWI.
[3]Več podrobnosti o starostni sestavi zaposlenosti je v okvirju z naslovom »Spremembe v sestavi rasti zaposlenosti v euroobmočju v času okrevanja«, Ekonomski bilten, številka 8, ECB, 2018.
[4]Glej okvir 1 v članku z naslovom »Labour supply and employment growth«, Economic Bulletin, številka 1, ECB, 2018.
[5]Več podrobnosti je v članku z naslovom »Labour supply and employment growth«, Economic Bulletin, številka 1, ECB, 2018.
[6]Naravnanost javnofinančne politike odraža smer in velikost spodbujevalnih vplivov javnofinančne politike na gospodarstvo, poleg samodejnega odzivanja javnih financ na gospodarski cikel. Meri se kot sprememba ciklično prilagojenega primarnega salda brez državne pomoči finančnemu sektorju. Koncept naravnanosti fiskalne politike v euroobmočju je podrobneje obravnavan v članku z naslovom »The euro area fiscal stance«, Ekonomski bilten, številka 4, ECB, 2016.
[7]Glej »The 2018 Ageing Report: Economic and Budgetary Projections for the EU Member States (2016-2070)«, Evropska komisija, 25. maj 2018. Poročilo o staranju prebivalstva iz leta 2018 je najnovejše poročilo, ki ga delovna skupina za problematiko staranja prebivalstva v okviru Odbora za ekonomsko politiko in Evropske komisije pripravi vsaka tri leta.
[8]V primeru Grčije je predvideno znižanje odhodkov zaradi staranja večinoma posledica nedavno sprejetih pokojninskih reform. Vendar bi bili lahko izboljšani obeti ogroženi, če bi odločitve sodišč sprožile izničenje preteklih pokojninskih reform.
[9]Čeprav se polni učinki reform pogosto pokažejo šele čez nekaj časa, večletne ocene Komisije prav tako kažejo, da je reformni zagon v zadnjih letih oslabel. K temu bi lahko prispevalo več dejavnikov, vključno z utrujenostjo pri izvajanju reform in z dojemanjem reform kot manj nujnih. Še zlasti zahtevne bi lahko bile tudi nekatere od preostalih potrebnih reform.
[10]Glej Masuch, K., Anderton, R., Setzer, R., in Benalal, N. (ur.), »Structural policies in the euro area«, Occasional Paper Series, št. 210, ECB, junij 2018.
[11]Merila osnovne inflacije v euroobmočju so analizirana v članku z naslovom »Measures of underlying inflation for the euro area«, Ekonomski bilten, številka 4, ECB, 2018.
[12]Glej okvir z naslovom »The role of wages in the pick-up of inflation«, Economic Bulletin, številka 5, ECB, 2018.
[13]Glej okvir z naslovom »Developments in mortgage loan origination in the euro area«, Economic Bulletin, številka 5, ECB, 2018.
[14]Knjiga limitiranih naročil je trgovalni sistem, v katerem se naročila za prodajo in nakup, ki jih oddajo udeleženci na trgu, shranijo v čakalni vrsti ter izvršijo po vnaprej določenem zaporedju.
[15]Kazalnik likvidnosti na podlagi knjige naročil temelji na podatkih o razmiku med prodajno in nakupno ceno ter o ponujenih količinah, pridobljenih iz knjig limitiranih naročil. Za posamezno obveznico se izračuna kot vsota petih najboljših ponudb na prodajni in nakupni strani knjige naročil, deljena z vsoto odgovarjajočih količin.
[16]Pri kazalniku likvidnosti na podlagi izvedenih poslov se uporabljajo informacije, izpeljane iz zavezujočih ponudb za transakcije v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja. Za posamezno obveznico je ta kazalnik določen kot razlika med dvema najboljšima ponudbama na prostem trgu, deljena s trajanjem zadevne obveznice. Upoštevajo se samo ponudbe, ki dejansko pripeljejo do transakcije.
[17]Intenzivna odprodaja nemških državnih obveznic oz. »Bund tantrum« se nanaša na nenadno zvišanje donosnosti nemških državnih obveznic, ko se je 10-letna donosnost v obdobju približno šestih tednov povečala za 82 bazičnih točk (z 0,16% na 0,98%).
[18]Statistične podatke o izdajanju vrednostnih papirjev pripravlja ECB na podlagi mesečnih podatkov, ki jih posredujejo nacionalne centralne banke v euroobmočju. Statistika zajema podatke o stanju, izdajanju, unovčenju in stopnji rasti dolžniških vrednostnih papirjev in delnic, ki kotirajo na borzi. Podatki so razčlenjeni po državah in sektorjih izdajateljev, po vrstah instrumentov, po originalni zapadlosti, vrsti kuponov in po valutah. Zadnji podatki so na voljo za november 2018.
[20]Ta okvir temelji na članku z naslovom »The impact of the corporate sector purchase programme on corporate bond markets and the financing of euro area non-financial corporations«, Economic Bulletin, številka 3, ECB, 2018.
[21]Opis uporabljene ekonometrične metodologije je v članku z naslovom »The impact of the corporate sector purchase programme on corporate bond markets and the financing of euro area non-financial corporations«, Economic Bulletin, številka 3, ECB, 2018.
[22]Na primer obveznice, ki so jih izdale banke, visoko donosne obveznice in obveznice z neprimerno strukturo kupona. Nižja donosnost in razmiki pri obveznicah, ki jih je kupil Eurosistem, dajejo spodbudo vlagateljem, da uravnotežijo svoje portfelje v smeri imetij instrumentov, ki imajo podoben profil tveganosti, vendar višjo pričakovano donosnost.
[23]Glej Grosse-Rueschkamp, B., Steffen, S. in Streitz, D., »Cutting out the middleman – The ECB as corporate bond investor«, SSRN, oktober 2017, ter Arce, O., Gimeno, R. in Mayordomo, S., »Making room for the needy: The credit-reallocation effects of the ECB’s corporate QE«, Working Papers, št. 1743, Banco de España, 2017.
[24]V literaturi so na voljo ekonometrični podatki, ki dokazujejo večjo rast obsega posojanja v portfeljih bank z večjim deležem posojilojemalcev, primernih za sodelovanje v programu, kot banke, ki imajo manjši delež takšnih posojilojemalcev. Glej Grosse-Rueschkamp, Steffen, in Streitz, op. cit. Ekonometrični podatki dokazujejo tudi skokovit porast posojanja podjetjem, ki niso primerna za sodelovanje v programu nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, v času napovedi programa v Španiji. Glej Arce, Gimeno and Mayordomo, op. cit.
[25]Obsežna razprava o vplivu programa nakupa vrednostnih papirjev na gospodarstvo euroobmočja je v članku z naslovom »Taking stock of the Eurosystem’s asset purchase programme after the end of net asset purchases«, Ekonomski bilten, ECB, v pripravi.
[26]Prepoved denarnega financiranja je določena v členu 123 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Za omejitve glede sredstev, ki niso povezana z denarno politiko, glej predvsem Smernico ECB o domačih poslih upravljanja s sredstvi in obveznostmi s strani nacionalnih centralnih bank (ECB/2014/9), Sporazum z dne 19. novembra 2014 o neto finančnih sredstvih in Sporazum z dne 17. maja 2017 o izredni likvidnostni pomoči.
[27]Imetja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev se evidentirajo po odplačni vrednosti.
[28]ECB tedensko objavlja informacije o gibanju imetij v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. Informacije o razčlenitvi imetij, kupljenih na primarnem in sekundarnem trgu v okviru programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, tretjega programa nakupa kritih obveznic in programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, se objavljajo mesečno. Kar zadeva program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, se objavlja celoten seznam vseh imetij, ki vključuje imena izdajateljev, datum dospelosti in kuponske obrestne mere obveznic, pa tudi agregatne podatke o imetjih po državah tveganja, bonitetnih ocenah in sektorjih. Kar zadeva program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja, ECB zagotavlja podatke o imetjih vrednostnih papirjev po državah izdajateljicah ter tehtano povprečno zapadlost (imetja vrednostnih papirjev nadnacionalnih izdajateljev se objavljajo agregatno).
[29]Eurosistem si prizadeva za tržno nevtralno razporeditev nakupov vrednostnih papirjev, saj kupuje vrednostne papirje vseh primernih zapadlosti v vseh jurisdikcijah na način, ki odraža sestavo trga državnih obveznic v euroobmočju.
[30]ECB objavlja pričakovane mesečne zneske unovčenih glavnic v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev v vsakokratnih naslednjih 12 mesecih.
[31]Informacije o posojanju vrednostnih papirjev v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic in programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev so v razdelku »General APP securities lending framework«.
[32]ECB za Eurosistem vsak mesec objavlja agregatno povprečno mesečno stanje posojenih vrednostnih papirjev iz programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja ter agregatno povprečno mesečno stanje gotovinskega zavarovanja, prejetega v okviru omenjenega programa.
[34]Listinjeni vrednostni papirji morajo imeti vsaj dve bonitetni oceni zunanje bonitetne institucije. Listinjeni vrednostni papirji z bonitetno oceno pod stopnjo kreditne kvalitete 2 morajo izpolnjevati dodatne zahteve, med katerimi so: (i) v kritnem skladu listinjenega vrednostnega papirja ob izdaji ne sme biti nedonosnih posojil oziroma v času trajanja vrednostnega papirja ne smejo biti dodani; (ii) finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in predstavlja kritje listinjenim vrednostnim papirjem, ne sme biti strukturirano, sindicirano ali vzvodeno; (iii) veljati morajo določbe o neprekinjenem servisiranju.
[35]V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je najkrajša preostala zapadlost eno leto, najdaljša preostala zapadlost pa 30 let. V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja je najkrajša preostala zapadlost šest mesecev, najdaljša preostala zapadlost pa 30 let.
[36]Glej člen 138, odstavek 3(b), Smernice Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (UL L 91, 2. 4. 2015, str. 3).
[37]Svet ECB je 19. januarja 2017 sklenil, da so nakupi finančnega premoženja z donosnostjo do dospetja, ki je pod obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita, dovoljeni samo v programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja, ter potrdil, da takšni nakupi niso predvideni v tretjem programu nakupa kritih obveznic ter v programih nakupa listinjenih vrednostnih papirjev in vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Več podrobnosti je na voljo na spletnem mestu ECB.
[38]Omejitev izpostavljenosti do izdajatelja se nanaša na največji delež v celotnem obsegu izdanih vrednostnih papirjev posameznega izdajatelja, ki jih ima Eurosistem lahko v imetju.
[39]Nadnacionalne obveznice imajo omejitev deleža v izdaji in omejitev izpostavljenosti do izdajatelja na ravni 50%.
[40]Pri listinjenih vrednostnih papirjih in kritih obveznicah, primernih za nakup zaradi opustitve minimalnih zahtev glede kreditne kvalitete, se uporablja največja omejitev na ravni 30%.
[41]Glej Fell, J., Grodzicki, M., Krušec, D., Martin, R. in O’Brien, E., »Overcoming non-performing loan market failures with transaction platforms«, Financial Stability Review, ECB, november 2017.
[42]Nacionalni organi ohranjajo pooblastila, da aktivirajo in izvajajo makrobonitetne ukrepe, določene v zakonodaji EU, vendar morajo obvestiti ECB, preden sprejmejo odločitev o takšnih ukrepih. ECB načrtovane ukrepe oceni in lahko ugovarja predlagani odločitvi, prav tako pa ima tudi pooblastila, da za odpravljanje tveganj za finančno stabilnost po potrebi uporabi strožje ukrepe, kot so sprejeti na nacionalni ravni (člen 5 uredbe o EMN in člen 13h Poslovnika ECB (Sklep ECB/2014/1)).
[43]Glej »ECB floor methodology for setting the capital buffer for an identified Other Systemically Important Institution (O-SII)«, Macroprudential Bulletin, številka 3, ECB, junij 2017.
[44]Glej sporočilo za javnost z naslovom »ECB 2018 stress test analysis shows improved capital basis of significant euro area banks«, bančni nadzor v ECB, 1. februar 2019.
[45]Več podrobnosti je na voljo v Carmassi, J., Dobkowitz, S., Evrard, J., Parisi, L., Silva, A. in Wedow, M., »Completing the Banking Union with a European Deposit Insurance Scheme: who is afraid of cross-subsidisation?«, Occasional Paper Series, št. 208, ECB, april 2018.
[46]Na podlagi Smernic EBA o poročanju o večjih incidentih v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366 (PSD2) (EBA/GL/2017/10).
[47]EONIA je indeks, ki kaže povprečno obrestno mero, po kateri poročevalska skupina prostovoljno sodelujočih bank posoja sredstva v eurih čez noč na nezavarovanem medbančnem trgu. Izračuna se vsak dan na podlagi prispevkov bank v poročevalski skupini, njen administrator pa je EMMI.
[48]V skladu s členom 141(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, členi 17, 21.2, 43.1 in 46.1 Statuta ESCB ter členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002.
[49]V skladu s členom 122(2) in členom 132(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, členoma 17 in 21 Statuta ESCB ter s členom 8 Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010.
[50]V skladu s členoma 17 in 21 Statuta ESCB (v povezavi s členom 3(5) okvirnega sporazuma z Evropsko družbo za finančno stabilnost).
[51]V skladu s členoma 17 in 21 Statuta ESCB (v povezavi s členom 5.12.1 Splošnih pogojev za sporazume v okviru ESM o aranžmajih za finančno pomoč).
[52]V okviru sporazuma o posojilih med državami članicami, katerih valuta je euro (razen Grčije in Nemčije), in Kreditanstalt für Wiederaufbau (ki deluje v javnem interesu na podlagi navodil in z jamstvom Zvezne republike Nemčije) kot posojilodajalkami ter Helensko republiko kot posojilojemalko in Bank of Greece kot agentom posojilojemalke ter v skladu s členoma 17 in 21.2 Statuta ESCB in členom 2 Sklepa ECB/2010/4 z dne 10. maja 2010.
[53]Podrobnejše informacije o raziskovalnih dejavnostih ECB, tudi informacije o raziskovalnih dogodkih, publikacijah in mrežah, so objavljene na spletnem mestu ECB.
[54]Vse članke, razprave in govore v okviru foruma Sintra je mogoče najti v e-knjigi, video posnetke vseh razprav pa si je mogoče ogledati na kanalu ECB na YouTubu.
[55]Raziskovalni bilten ECB je spletna platforma za razširjanje pomembnih izsledkov raziskav širši javnosti. Posamezne objave so na voljo na spletnem mestu ECB.
[56]Združene zadeve od C-105/15 P do C-109/15 P.
[57]Združene zadeve od C-8/15 P do C-10/15 P.
[58]Glej CON/2018/12.
[59]Glej CON/2018/19.
[60]Glej CON/2018/26.
[62]Glej CON/2018/36.
[63]Glej CON/2018/55.
[64]Glej CON/2018/37.
[65]Glej CON/2018/54.
[66]Glej CON/2018/38.
[67]Glej CON/2018/33.
[68]Glej CON/2018/25.
[69]Glej CON/2018/51.
[70]Glej CON/2018/20.
[71]Glej CON/2018/1.
[72]Glej CON/2018/35.
[73]Glej CON/2018/23.
[74]Glej CON/2018/53.
[76]Glej CON/2018/56.
[77]Glej CON/2018/48.
[79]Glej CON/2018/15.
[80]Glej CON/2018/27.
[81]Glej CON/2018/16.
[82]Glej CON/2018/18.
[83]Glej CON/2018/21.
[84]Glej CON/2018/2 in CON/2018/3.
[85]Glej CON/2018/5.
[86]Glej CON/2018/24.
[87]Glej CON/2018/28.
[88]Glej CON/2018/8.
[89]Glej CON/2018/4 in CON/2018/57.
[90]Glej CON/2018/43.
[91]Glej CON/2018/49.
[92]Glej CON/2018/42.
[93]Glej CON/2018/58.
[94]Glej CON/2018/52.
[95]Glej CON/2018/9 in CON/2018/34.
[96]Glej CON/2018/7.
[97]Glej CON/2018/30.
[98]Glej CON/2018/44.
[99]Glej CON/2018/40.
[100]Glej CON/2018/50.
[101]Glej CON/2018/6.
[102]Glej CON/2018/31.
[103]Glej CON/2018/18 in CON/2018/39.
[104]Glej CON/2018/16.
[105]Glej CON/2018/21.
[106]Glej CON/2018/28.
[107]Glej CON/2018/46.
[109]Glej CON/2018/41.
[110]Glej CON/2018/33.
[111]Podrobna razprava o napredku pri vzpostavljanju bančne unije in unije kapitalskih trgov ter stališča ECB so v razdelku 3.4 v tem letnem poročilu.
[112]Uvodne izjave so na voljo na spletnem mestu ECB.
[113]Odziv na pripombe Evropskega parlamenta v okviru resolucije o Letnem poročilu ECB 2017 bo objavljen isti dan kot to letno poročilo.
[114]Odgovori predsednika ECB na vprašanja poslancev so objavljeni v posebnem razdelku na spletnem mestu ECB.
[115]Podrobnejše informacije so v Letnem poročilu ECB o nadzornih aktivnostih 2018.
[116]Zlasti govor predsednika ECB Maria Draghija o »neodvisnosti centralnih bank« v centralni banki Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique 26. oktobra 2018 in člana Izvršilnega odbora Benoîta Cœuréja o »centralnem bančništvu v kompleksnih časih« v centralni banki Sveriges riksbank 25. maja 2018. Omenjena govora sta sledila drugim primerom v zadnjem času, kot je bil govor člana Izvršilnega odbora Yvesa Merscha o »usklajevanju odgovornosti s suverenostjo v Evropski uniji: izkušnja ECB« na pravni konferenci ECB 4. septembra 2017 in govor Benoîta Cœuréja o »neodvisnosti in odgovornosti v spreminjajočem se svetu« na mednarodnem dogodku v organizaciji Transparency International EU »Two sides of the same coin? Independence and accountability of the European Central Bank«, ki ga je Transparency International EU organizirala 28. marca 2017.
[117]Glej članek z naslovom »The evolution of the ECB’s accountability practices during the crisis«, Economic Bulletin, številka 5, ECB, 2018.
[118]Glej vprašanje QA15.1, Standardni Eurobarometer 90, val 90.3, Evropska komisija, december 2018.
[119]ECB je leta 2018 objavila dva občasna zvezka, ki ju je pripravila delovna skupina IRC za vprašanja o temah, povezanih z MDS. Glej dokument delovne skupine IRC za vprašanja MDS »Strengthening the Global Financial Safety Net – Moving relations between the IMF and Regional Financing Arrangements forward«, Occasional Paper Series, št. 207, ECB, marec 2018, in dokument delovne skupine IRC za vprašanja MDS »A quantitative analysis of the size of IMF resources«, Occasional Paper Series, št. 213, ECB, oktober 2018.
[120]Opredelitev »kibernetskega incidenta« in drugih terminov je v kibernetskem leksikonu Odbora za finančno stabilnost.