Možnosti iskanja
Home Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Kaj so obrestne mere in kakšna je razlika med nominalno in realno obrestno mero?

Obresti so cena izposoje denarja in prihodek od prihrankov.

Obresti so po eni strani stroški, ki jih imate pri izposoji denarja, in po drugi strani prihodek, ki ga ustvarite s prihranki. Z drugimi besedami, če v banki vzamete posojilo, so obresti cena tega posojila. Če denar položite na varčevalni račun, so obresti prihodek, ki ga prejemate od banke za svoje prihranke.

Obrestna mera izraža te stroške in prihodke kot odstotek zneska, ki si ga izposodite ali ga posodite (ker prihranke »posodite« banki).

Ekonomisti razlikujejo med »nominalno« in »realno« obrestno mero. V čem je razlika in zakaj je pomembna?

Nominalna obrestna mera

Nominalna obrestna mera je tista, ki je dejansko dogovorjena in plačana. To je na primer obrestna mera, ki jo lastnik stanovanja plačuje za stanovanjsko posojilo, ali pa prihodek, ki ga varčevalec prejema od svojih prihrankov. Posojilojemalci to obrestno mero plačujejo, varčevalci pa jo prejemajo.

Realna obrestna mera

Za posojilojemalce in varčevalce pa ni pomemben samo nominalni znesek, ampak tudi to, koliko izdelkov, storitev ali drugih stvari bi s tem zneskom lahko kupili. Ekonomisti temu pravijo kupna moč denarja. S časom se ta navadno zmanjšuje, saj cene zaradi inflacije naraščajo. Če upoštevamo inflacijo, vidimo, kakšni so realni stroški posojila oziroma realni prihodki od prihrankov. Izračunajo se takole:

realna obrestna mera = nominalna obrestna mera – inflacija

Kako to deluje v praksi? Ponazorimo s primerom

Varčevalec, ki na račun za eno leto položi 1.000 EUR, lahko dobi nominalno obrestno mero v višini 2,5% in ima tako čez eno leto 1.025 EUR. Toda če se v tem času cene zvišajo za 3%, bo potreboval 1.030 EUR, da bi kupil enake izdelke ali storitve kot pred enim letom, ko so stali samo 1.000 EUR. To pomeni, da bo realna donosnost prihrankov dejansko znašala –0,5%. To je realna obrestna mera. Izračuna se tako, da stopnjo inflacije (3%) odštejemo od nominalne obrestne mere (2,5%).

Gibanja nominalnih in realnih obrestnih mer v euroobmočju

Realne obrestne mere se s časom spreminjajo skladno z gibanjem nominalnih obrestnih mer in stopnje inflacije. Tako je bila denimo v začetku 1980-ih let povprečna nominalna obrestna mera sicer visoka, vendar je bila visoka tudi inflacija. Zato je bila povprečna realna obrestna mera nizka. Spodnji graf prikazuje gibanje povprečne nominalne in realne obrestne mere za kratkoročne bančne vloge v državah euroobmočja in stopnjo inflacije od leta 1981 dalje.

Opombe: v odstotkih. Viri: Eurostat, ECB, nacionalne centralne banke, ocene ECB.