Kakšna je razlika med nominalno in realno obrestno mero?

25. maj 2016

Obrestna mera je cena kredita ali donos od prihrankov. Če si nekdo sposodi denar od banke, je obrestna mera cena, ki jo plača za posojilo. Če varčuje v banki, je obrestna mera donos, ki ga prejme od svojih prihrankov.

Ekonomisti razlikujejo med »nominalno« in »realno« obrestno mero, toda v čem je razlika med njima in zakaj je pomembna?

Nominalna obrestna mera je tista, ki je dogovorjena in plačana. To je na primer obrestna mera, ki jo lastnik stanovanja ali hiše plačuje za stanovanjsko posojilo, ali pa donos, ki ga varčevalec prejema od svojih prihrankov. Posojilojemalci plačujejo nominalno obrestno mero, varčevalci pa jo prejemajo.

Vendar pa za posojilojemalce in varčevalce ni pomemben samo nominalni znesek, ampak tudi to, koliko blaga, storitev ali drugih stvari lahko kupijo s svojim denarjem. Ekonomisti to imenujejo kupna moč denarja. Ta se s časom navadno zmanjšuje, saj se cene zaradi inflacije zvišujejo.

Z odštetjem izgube kupne moči od nominalne obrestne mere lahko posojilojemalci in varčevalci izračunajo realno obrestno mero za posojila in prihranke.

Primer

Varčevalec, ki na račun za eno leto položi 1000 EUR, lahko dobi nominalno obrestno mero v višini 2,5% in ima tako čez eno leto 1025 EUR. Toda če se v tem času cene zvišajo za 3%, bo potreboval 1030 EUR, da bi kupil blago ali storitve, ki so pred enim letom stale 1000 EUR. To pomeni, da bo njegov realni donos dejansko znašal –0,5%. To je realna obrestna mera. Izračuna se tako, da stopnjo inflacije (3%) odštejemo od nominalne obrestne mere (2,5%).

Nominalna in realna obrestna mera za kratkoročne bančne vloge v državah euroobmočja

(v odstotkih)

Viri: Eurostat, ECB, nacionalne centralne banke, ocene ECB.