Uporaba eura

Euro je bil uveden 1. januarja 1999, ko je postal skupna valuta za več kot 300 milijonov Evropejcev. Prva tri leta je bil neviden, saj se je uporabljal samo v računovodske namene, na primer v elektronskih plačilih. Gotovina je bila uvedena šele 1. januarja 2002, ko je euro po nespremenljivih menjalnih razmerjih nadomestil bankovce in kovance dotedanjih nacionalnih valut, kot sta npr. belgijski frank in irski funt.

Danes so bankovci in kovanci eura zakonito plačilno sredstvo v 19 od skupno 28 držav članic Evropske unije, vključno z njihovimi čezmorskimi departmaji, ozemlji in otoki, ki so bodisi del ali pridružen del držav euroobmočja. Te države skupaj tvorijo euroobmočje. Na podlagi uradnega dogovora z Evropsko skupnostjo euro uporabljajo tudi mikro države Andora, Monako, San Marino in Vatikan. Črna gora in Kosovo prav tako uporabljata euro, vendar brez uradnega dogovora. Danes gotovinska plačila v isti valuti opravlja 340 milijonov ljudi – bankovci in kovanci eura so tako postali otipljiv simbol evropskega povezovanja.

Z izjemo Danske in Združenega kraljestva, ki imata možnost zavrnitve, se od vseh držav članic pričakuje, da bodo takoj, ko izpolnijo konvergenčne kriterije, vstopile v denarno unijo in uvedle euro.

Interaktivni zemljevid euroobmočja

Albanija

Država nečlanica EU

Avstrija

Država članica EU, ki uporablja euro

Država članica EU od leta 1995

Euro od leta 1999 (gotovina od leta 2002)

Bosna in Hercegovina

Država nečlanica EU

Belgija

Država članica EU, ki uporablja euro

Ustanovna država članica EU leta 1957

Euro od leta 1999 (gotovina od leta 2002)

Bolgarija

Država članica EU, ki ne uporablja eura

Država članica EU od leta 2007

Švica

Država nečlanica EU

Ciper

Država članica EU, ki uporablja euro

Država članica EU od leta 2004

Euro od leta 2008

Češka

Država članica EU, ki ne uporablja eura

Država članica EU od leta 2004

Nemčija

Država članica EU, ki uporablja euro

Ustanovna država članica EU leta 1957

Euro od leta 1999 (gotovina od leta 2002)

Danska

Država članica EU, ki ne uporablja eura

Država članica EU od leta 1973

Estonija

Država članica EU, ki uporablja euro

Država članica EU od leta 2004

Euro od leta 2011

Španija

Država članica EU, ki uporablja euro

Država članica EU od leta 1986

Euro od leta 1999 (gotovina od leta 2002)

Finska

Država članica EU, ki uporablja euro

Država članica EU od leta 1995

Euro od leta 1999 (gotovina od leta 2002)

Francija

Država članica EU, ki uporablja euro

Ustanovna država članica EU leta 1957

Euro od leta 1999 (gotovina od leta 2002)

Združeno kraljestvo

Država članica EU, ki ne uporablja eura

Država članica EU od leta 1973

Grčija

Država članica EU, ki uporablja euro

Država članica EU od leta 1981

Euro od leta 2001 (gotovina od leta 2002)

Hrvaška

Država članica EU, ki ne uporablja eura

Država članica EU od leta 2013

Madžarska

Država članica EU, ki ne uporablja eura

Država članica EU od leta 2004

Irska

Država članica EU, ki uporablja euro

Država članica EU od leta 1973

Euro od leta 1999 (gotovina od leta 2002)

Islandija

Država nečlanica EU

Italija

Država članica EU, ki uporablja euro

Ustanovna država članica EU leta 1957

Euro od leta 1999 (gotovina od leta 2002)

Liechtenstein

Država nečlanica EU

Litva

Država članica EU, ki uporablja euro

Država članica EU od leta 2004

Euro od leta 2015

Luksemburg

Država članica EU, ki uporablja euro

Ustanovna država članica EU leta 1957

Euro od leta 1999 (gotovina od leta 2002)

Latvija

Država članica EU, ki uporablja euro

Država članica EU od leta 2004

Euro od leta 2014

Monako

Država nečlanica EU

Črna gora

Država nečlanica EU

Makedonija

Država nečlanica EU

Malta

Država članica EU, ki uporablja euro

Država članica EU od leta 2004

Euro od leta 2008

Nizozemska

Država članica EU, ki uporablja euro

Ustanovna država članica EU leta 1957

Euro od leta 1999 (gotovina od leta 2002)

Norveška

Država nečlanica EU

Poljska

Država članica EU, ki ne uporablja eura

Država članica EU od leta 2004

Portugalska

Država članica EU, ki uporablja euro

Država članica EU od leta 1986

Euro od leta 1999 (gotovina od leta 2002)

Romunija

Država članica EU, ki ne uporablja eura

Država članica EU od leta 2007

Švedska

Država članica EU, ki ne uporablja eura

Država članica EU od leta 1995

Slovenija

Država članica EU, ki uporablja euro

Država članica EU od leta 2004

Euro od leta 2007

Slovaška

Država članica EU, ki uporablja euro

Država članica EU od leta 2004

Euro od leta 2009

San Marino

Država nečlanica EU

Srbija

Država nečlanica EU

Nespremenljiva menjalna razmerja med nacionalnimi valutami in eurom

EUR Valuta
1 40,3399 BEF (belgijskega franka)
1 1,95583 DEM (nemške marke)
1 15,6466 EEK (estonske krone)
1 0,787564 IEP (irskega funta)
1 340,750 GRD (grške drahme)
1 166,386 ESP (španske pezete)
1 0,585274 CYP (ciprskega funta)
1 6,55957 FRF (francoskega franka)
1 1936,27 ITL (italijanske lire)
1 0,702804 LVL (latvijskega latsa)
1 3,45280 LTL (litovskega litasa)
1 40,3399 LUF (luksemburškega franka)
1 0,429300 MTL (malteške lire)
1 2,20371 NLG (nizozemskega guldna)
1 13,7603 ATS (avstrijskega šilinga)
1 200,482 PTE (portugalskega eskuda)
1 239,640 SIT (slovenskega tolarja)
1 30,1260 SKK (slovaške krone)
1 5,94573 FIM (finske marke)

Gotovinski tokovi v euroobmočju

Zaradi turizma, poslovnih potovanj, čezmejnega nakupovanja in drugih dejavnikov eurski bankovci (in kovanci) zelo radi »potujejo« po euroobmočju. Pred uvedbo eura so preko meja – sicer precej manj – potovali tudi nacionalni bankovci, ki jih je bilo treba nato prek poslovnih bank »vrniti v domovino« k centralni banki, ki jih je izdala. Od uvedbe eura to ni več potrebno. Ker pa veliko eurskih bankovcev ne ostane v državi, ki jih je izdala, ampak se porabijo v drugih državah euroobmočja, jih morajo centralne banke prerazporediti, da bi se izognile primanjkljaju v eni in presežku v drugi državi. Te prerazporeditve velikega obsega usklajuje in financira ECB.

Pomen gotovine in njene značilnosti

Število in skupna vrednost eurskih bankovcev v obtoku se od uvedbe eura kot gotovine v letu 2002 stalno povečujeta. Gotovina je po številu transakcij v trgovini na drobno daleč najpogosteje uporabljen plačilni instrument v euroobmočju, čeprav imajo gotovinske transakcije po vrednosti precej manjši delež. Vseeno se v zadnjih desetletjih pomen gotovine v obeh pogledih postopno zmanjšuje, uporaba debetnih in kreditnih kartic pa povečuje. Ta trend se bo predvidoma nadaljeval tudi v prihodnje.

Kot plačilni instrument ima gotovina nekaj posebnih lastnosti:

  • je plačilni instrument, ki ga je mogoče najhitreje in na največ mestih uporabiti za plačila malih vrednosti. Je tudi najpomembnejši plačilni instrument za nenačrtovane izdatke;
  • je najcenejši instrument za plačila malih vrednosti – povprečni skupni stroški na transakcijo so nižji kot pri primerljivih elektronskih plačilnih instrumentih;
  • je »vključujoča«, saj plačevanje omogoča tudi ljudem, ki nimajo bančnega računa, imajo do njega omejen dostop ali ne morejo uporabljati elektronskih oblik plačevanja;
  • omogoča boljši pregled nad porabo denarja;
  • je hkrati plačilni instrument in hranilec vrednosti;
  • je dokazano varna pred goljufijami in ponarejanjem.

Zaradi vseh teh značilnosti se ljudje niso pripravljeni odreči gotovini, ki bo še mnoga leta ostala nepogrešljivo plačilno sredstvo.

Stališče Eurosistema do gotovine kot plačilnega sredstva

Ena temeljnih nalog Eurosistema po Pogodbi o delovanju EU je, da podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov. Eurosistem je nevtralen do različnih plačilnih instrumentov in nobenemu ne daje prednosti pred drugimi. Vseeno so centralne banke Eurosistema odgovorne za gotovino, saj so uradne izdajateljice bankovcev eura. Poleg tega jih večina v obtok daje tudi kovance eura, ki jih sicer izdajajo države članice EU. Zato Eurosistem podpira gotovino kot splošno dostopno, preprosto, zanesljivo in učinkovito plačilno sredstvo za plačila malih vrednosti. V okviru svojih pristojnosti Eurosistem spremlja in ves čas izboljšuje varnost, zanesljivost in učinkovitost gotovinskih ciklov v euroobmočju.