Svetovna finančna arhitektura

Globalna finančna in gospodarska kriza je sprožila obširno razpravo o strukturi in delovanju mednarodnega denarnega in finančnega sistema. Na tej strani so opisani dogovori, ki so jih v zadnjih letih dosegli voditelji držav G20, in ukrepi, ki jih je sprejel Mednarodni denarni sklad (MDS).

G20

Po prvem srečanju novembra 2008 v Washingtonu so se voditelji držav ali vlad (»voditelji«) skupine G20 aprila 2009 v Londonu sestali na drugem zasedanju na vrhu, kjer so:

  • pozvali k ukrepom na področju finančne regulative in makroekonomskih politik;
  • izrazili svojo odločenost, da odprejo trge in omogočijo svobodno trgovino;
  • dosegli soglasje o ukrepih za financiranje in reformiranje mednarodnih finančnih institucij;
  • sklenili, da bodo Forum za finančno stabilnost razširili, okrepili njegov mandat in ga na novo ustanovili z močnejšo institucionalno strukturo in večjo sposobnostjo ukrepanja. Forum se je preimenoval v Odbor za finančno stabilnost (Financial Stability Board, FSB)

Na zasedanju v Pittsburghu septembra 2009 so voditelji G20:

  • potrdili svojo zavezanost mednarodnemu sodelovanju pri reševanju vprašanj svetovne politike. Ob tem so skupino G20 glede na pomembno vlogo, ki jo je imela pri odzivanju na svetovno finančno krizo, določili za osrednji forum za mednarodno gospodarsko sodelovanje;
  • predstavili okvir skupine G20 za močno, vzdržno in uravnoteženo rast. Namen okvira je omogočiti lažji prehod od odzivanja na krizo k močni, vzdržni in uravnoteženi dinamiki svetovne gospodarske rasti ter odpraviti svetovna neravnovesja, ki so prispevala k finančni krizi. Okvir predvideva proces vzajemnega ocenjevanja o tem, kako se nacionalne in regionalne politike ter okviri politik članic G20 ujemajo med seboj in ali so skladni s ciljem močne, vzdržne in uravnotežene rasti. Članice skupine G20 so vsaka svoj okvir politik predstavile v dogovorjeni predlogi, medtem ko so predsedstvo EU, Euroskupina, Evropska komisija in ECB predložile skupen prispevek euroobmočja in Evropske unije. Mednarodni denarni sklad bo na osnovi svojega znanja in izkušenj pri bilateralnem in multilateralnem nadzoru pomagal članicam G20 v procesu medsebojnega ocenjevanja, pri čemer se bo opiral na prispevke drugih mednarodnih organizacij, pri finančnih politikah med drugim na Odbor za finančno stabilnost;
  • potrdili, da je bil na različnih področjih regulative in nadzora dosežen velik napredek, ob tem pa priznali, da je treba narediti še dosti več. Na osnovi deklaracije ministrov in guvernerjev skupine G20 o nadaljnjih ukrepih za okrepitev mednarodnega finančnega sistema je predvideno nadaljnje delo na štirih ključnih področjih: ustvarjanje visoko kakovostnega kapitala in zmanjševanje procikličnosti; reformiranje praks nagrajevanja; izboljšanje prostih trgov z izvedenimi finančnimi instrumenti; saniranje čezmejnih kreditnih institucij v težavah in obravnavanje sistemsko pomembnih finančnih institucij. Vsi pomembnejši finančni centri G20 so se zavezali, da bodo do leta 2011 sprejeli kapitalski okvir Basel II.

Na četrtem zasedanju na vrhu v Torontu junija 2010 so voditelji G20:

  • pregledali uresničevanje zavez iz prejšnjega srečanja v Pittsburghu in dokončali prvo fazo v procesu medsebojnega ocenjevanja, predvidenega v okviru G20. Sprejeli so vrsto konkretnih obveznosti, na primer da bodo države z velikim primanjkljajem sprejele ukrepe za povečanje varčevanja v državi, države s presežkom pa bodo izvedle reforme za zmanjšanje svoje odvisnosti od zunanjega povpraševanja in se bolj osredotočale na domače vire rasti. Nastajajoča tržna gospodarstva s presežkom so se zavezala, da bodo izvedla reforme za učvrstitev socialne varnostne mreže ter tako zmanjšale obseg previdnostnega varčevanja in spodbudile zasebno potrošnjo. Poleg tega bodo sprejele reforme za večjo fleksibilnost deviznega tečaja, ki naj odraža temeljne gospodarske dejavnike. Vse članice skupine G20 so se zavezale, da bodo pripravile strukturne reforme za pospešitev gospodarske rasti;
  • potrdili, da je bil dosežen precejšen napredek na področjih, kot so bonitetni nadzor, upravljanje s tveganji in preglednost delovanja, s čimer se je povečala trdnost globalnega finančnega sistema. Obenem so priznali, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za to, da se zaveze iz prejšnjih treh zasedanj na vrhu prevedejo v prakso, ter določili štiri stebre programa reform finančne regulative (nov kapitalski okvir, učinkovit nadzor, obravnava sistemsko pomembnih finančnih institucij ter pregledno mednarodno ocenjevanje in medsebojno pregledovanje).

Na petem zasedanju na vrhu v Seulu novembra 2010 so voditelji G20:

  • sprejeli seulski akcijski načrt s konkretnimi političnimi zavezami za hitrejše doseganje ciljev okvira G20;
  • potrdili rezultate na številnih pomembnih delovnih področjih, ki so bili doseženi med pripravami na vrh, zlasti kar zadeva reformo kvot in vodenja MDS ter ključne gradnike pri preoblikovanju finančnega sistema z odpravo temeljnih vzrokov za krizo (eden od gradnikov je delo, ki ga je opravil Baselski odbor za bančni nadzor);
  • potrdili spoznanje, da se mora skupina G20 lotiti tudi vprašanj, ki zadevajo veliko skupino držav v razvoju z nizkim nacionalnim dohodkom, ki v tem forumu niso zastopane.

Na zasedanju v Cannesu 3. in 4. novembra 2011 so voditelji G20 ponovno potrdili odločenost, da bodo še naprej sodelovali ter usklajevali svoje politike. Med drugim so:

  • dosegli dogovor o canneskem akcijskem načrtu za rast in zaposlovanje, ki opredeljuje kratkoročne in srednjeročne ukrepe politik za posamezne države, da bi svetovno gospodarstvo doseglo močnejšo ter bolj vzdržno in uravnoteženo gospodarsko rast;
  • sprejeli ukrepe za večjo odpornost mednarodnega denarnega sistema. Potrdili so sporazum finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank o (i) koherentnih zaključkih glede usmeritev pri upravljanju kapitalskih tokov, (ii) skupnih načelih za sodelovanje med MDS in regionalnimi finančnimi strukturami ter o (iii) akcijskem načrtu za trge obveznic v lokalnih valutah. Poleg tega so voditelji podprli odločitev MDS, da odpre novo preventivno in likvidnostno linijo, s katero bo državam s trdnimi politikami in močnim gospodarstvom, ki so jih prizadeli eksogeni šoki, glede na konkretne razmere zagotavljal fleksibilno kratkoročno likvidnost;
  • dosegli nadaljnji napredek pri reformi finančnega sektorja. Voditelji so odobrili izvedbo obsežnega sklopa ukrepov za obvladovanje tveganj, ki jih v svetovnem finančnem sistemu ustvarjajo sistemsko pomembne finančne institucije, ter potrdili urnik izvedbe teh ukrepov. Posebni ukrepi obravnavajo globalne sistemsko pomembne finančne institucije, nad katerimi se bo izvajal poostren nadzor, zanje pa bodo veljali novi mednarodni standardi za primer stečaja ter dodatne kapitalske zahteve. Poleg tega so voditelji pozvali posamezne jurisdikcije, da v skladu s svojimi zavezami v celoti in dosledno uvedejo okvir Basel II kot tudi dodatne zahteve Basel II-5 ter kapitalske in likvidnostne standarde Basel III.

Mednarodni denarni sklad (MDS): nedavna dogajanja

MDS je z okrepljenim nadzorom in svetovanjem ter finančno pomočjo še naprej podpiral svetovna prizadevanja za odziv na finančno krizo.

  • Reformirani in razširjeni Novi sporazum o izposojanju (New Arrangements to Borrow, NAB) je začel veljati marca 2011. Sporazum temelji na zavezah o povečanju sredstev za mednarodne finančne institucije, ki so jih voditelji G20 sprejeli aprila 2009 na zasedanju na vrhu v Londonu. Sodelovanje v NAB je bilo razširjeno s 26 na 40 članic, celotni obseg teh kreditnih linij skladu pa se je povečal s 34 milijard SDR na 369,9 milijarde SDR. Večina dvostranskih sporazumov o izposojanju in nakupu zadolžnic, ki so jih od leta 2009 z MDS podpisale države članice in skupaj znašajo 196 milijard SDR, naj bi bila sčasoma prenesena v NAB.
  • Novembra 2011 je MDS v odziv na likvidnostne potrebe držav z zdravim gospodarstvom, ki jih je prizadela okužba, potrdil dodatne spremembe svojih posojilnih instrumentov. Tako je sklenil povečati fleksibilnost preventivne kreditne linije, uvedene avgusta 2010, tako da jo lahko uporabijo članice z dejanskimi plačilnobilančnimi potrebami, poleg obstoječih eno- in dvoletnih aranžmajev pa je dopustil tudi šestmesečne aranžmaje. Zaradi teh sprememb je bila preventivna kreditna linija preimenovana v preventivno in likvidnostno linijo.
  • G20 in Izvršilni odbor MDS sta v letu 2011 izmenjala tudi stališča o sestavi košarice valut, ki določa vrednost posebnih pravic črpanja (SDR). Potrjeno je bilo, da mora košarica še naprej odražati relativno vlogo valut v svetovni trgovinski menjavi in finančnem sistemu ter da načela za vrednotenje SDR, vključno s stabilnostjo glavnih valut, ostajajo ustrezna, vendar pa je treba natančneje določiti pravila za uvrstitev valute v košarico. V sedanji štirivalutni košarici SDR je bil prispevek eura 1. januarja 2011 določen na ravni 42,3 eurskih centov, kar pomeni 37,4%.
  • Ena glavnih dejavnosti MDS, nadzor, je bila v letu 2011 deležna rednega letnega pregleda. V tem postopku so bile upoštevane lekcije, ki jih je na področju nadzora prinesla svetovna finančna kriza, ter napredek, ki je bil dosežen od leta 2008 (med drugim zgoraj omenjena nova poročila o prelitjih ter izvajanje sklepa o dvostranskem nadzoru politik članic iz leta 2007). Zaradi teh vprašanj je bil pregled še posebej strog in obsežen. Sprejet je bil dogovor, da mora biti okvir nadzora notranje bolj povezan, uravnotežen in učinkovit, da bi lahko bolje odkrival tveganja za gospodarsko in finančno stabilnost, vključno s tveganji prelitja, ter ponudil rešitve. Akcijski načrt, ki ga je predstavil generalni direktor MDS, vsebuje usmeritve za nadaljnje delo na šestih področjih, kjer so potrebne nadaljnje izboljšave: (i) medsebojna povezanost, (ii) ocenjevanje tveganj, (iii) finančna stabilnost, (iv) zunanja stabilnost, (v) pravni okvir in (vi) spoštovanje priporočil MDS glede politik držav članic.