Evropsko sodelovanje

Splošno

ECB je institucija Evropske unije, vendar ima zaradi svoje neodvisnosti in posebnih pristojnosti v institucionalnem okviru EU poseben položaj.

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) ji daje jasen mandat, da ohranja stabilnost cen (denarna politika), nalaga pa ji tudi vrsto drugih nalog (naloge ECB). Da bi ta mandat lahko izvajala, je ECB po Pogodbi popolnoma neodvisna od vsakršnega političnega vmešavanja (neodvisnost). Neodvisni položaj ECB in njena izključna pristojnost, da oblikuje in izvaja denarno politiko, vplivata tudi na naravo njenih odnosov z drugimi organi, ki oblikujejo politiko v EU. V skladu s Pogodbo ti odnosi ne smejo presegati nezavezujočega dialoga.

V praksi ECB vzdržuje tesne stike z drugimi organi EU in euroobmočja tako na najvišji ravni oblikovanja politik kot tudi na strokovnih ravneh. Za ECB predstavlja reden dialog z drugimi oblikovalci politik in socialnimi partnerji priložnost, da dobi informacije in boljši uvid v razmere ter pojasni svoje odločitve o denarni politiki, za sogovornike pa, da natančneje razumejo ukrepe ECB in mehanizme, po katerih njihovi lastni ukrepi sodelujejo v procesu oblikovanja cen. Tovrstno sodelovanje izboljšuje pretok informacij, olajšuje razumevanje političnih stališč drugih strani ter omogoča dialog o zadevah skupnega interesa, ne da bi katera koli institucija kršila pristojnosti drugih.

Na ostalih področjih, pri katerih si ECB pristojnost deli z drugimi institucijami in organi EU (npr. statistika), Pogodba izrecno poziva k sodelovanju. Med drugim je ECB udeležena tudi v zakonodajnem postopku (člen 282.5 PDEU), saj poda svoje mnenje k predlogom evropskih in nacionalnih zakonov, ki so povezani z ESCB (mnenja ECB). V posameznih primerih lahko tudi sama predlaga pravni akt EU ali deluje kot zakonodajalec EU (pravni okvir ECB).

Podrobnejši opis je v članku »The ECB’s relations with European Union institutions and bodies: trends and prospects«, Monthly Bulletin, ECB, januar 2010.

Odnosi z Evropskim svetom, Svetom EU, Euroskupino in pripravljalnimi odbori

V skladu s členom 284 PDEU se predsednik ECB udeležuje sej Sveta EU, na katerih se obravnavajo vprašanja, povezana s cilji in nalogami ESCB. Države članice na teh sejah navadno zastopajo ministri za gospodarstvo in finance. Ta sestava sveta, imenovana Ekonomsko-finančni svet, je glavni forum za usklajevanje gospodarskih politik držav članic. Poleg uradnih mesečnih srečanj se svet vsakih šest mesecev sestane tudi neformalno v razširjeni sestavi, v kateri so tudi guvernerji nacionalnih centralnih bank ESCB. Srečanja predstavljajo priložnost za odkrito in odprto razpravo in se jih udeležujeta tudi predsednik in podpredsednik ECB.

Predsednik ECB je redno vabljen na mesečna neformalna srečanja finančnih ministrov euroobmočja, imenovana Euroskupina, ki se jih udeležuje tudi evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve. V Euroskupini obravnavajo »vprašanja, povezana s posebnimi odgovornostmi, ki jih [članice euroobmočja] delijo v zvezi z enotno valuto« (člen 1 Protokola o Euroskupini, priloga Lizbonske pogodbe).

Odnosi ECB z drugimi institucijami EU so sčasoma postali tesnejši in se še posebej okrepili od začetka gospodarske in finančne krize. Tako se predsednik ECB na primer udeležuje sej Evropskega sveta ter srečanj na ravni predsednikov držav ali vlad članic euroobmočja, ko se obravnavajo za ECB relevantna vprašanja, na primer odziv EU na gospodarsko in finančno krizo.

V okviru splošnih prizadevanj za večjo usklajenost gospodarskih politik sodelujočih držav so se voditelji euroobmočja dogovorili, da se bodo vsaj dvakrat letno sestajali na vrhunskem zasedanju, da bi oblikovali strateške usmeritve za gospodarske in javnofinančne politike v euroobmočju. Glede na vlogo, ki jo imajo Euroskupina, Komisija in ECB pri vsakodnevnem upravljanju euroobmočja, so se poleg tega dogovorili, da se morajo vsaj enkrat mesečno sestati predsednik vrha držav euroobmočja, predsednik Komisije in predsednik Euroskupine, srečanja pa se lahko udeleži tudi predsednik ECB (usklajevanje gospodarskih politik na ravni euroobmočja).

ECB sodeluje tudi na sejah organov, ki pripravljajo zgornja srečanja oblikovalcev politik. Predvsem je članica Ekonomsko-finančnega odbora (člen 134.2 PDEU), v katerem so predstavniki finančnih ministrstev in centralnih bank EU ter Komisije in ki ima ključno vlogo pri pripravi sej Ekonomsko-finančnega sveta. Sej Ekonomsko-finančnega odbora se ECB udeležuje tudi takrat, ko ta zaseda v sestavi euroobmočja, torej kot t. i. delovna skupina Euroskupine, ki pripravlja srečanja Euroskupine. Nadalje sodeluje na sejah Odbora za ekonomsko politiko, še enega posvetovalnega telesa, ki sodeluje pri pripravi dela Ekonomsko-finančnega sveta in tesno sodeluje z Ekonomsko-finančnim odborom, osredotoča pa se predvsem na strukturne politike.

Po drugi strani Pogodba omogoča oblikovalcem politik v EU, da sodelujejo na sejah Sveta ECB, vendar brez glasovalne pravice. V skladu s členom 284 PDEU predsednik Sveta EU (ter član Evropske komisije, glej spodaj) lahko sodelujeta na sejah Sveta ECB, kjer lahko tudi predlagata vprašanja za razpravo. V praksi se sej v imenu predsednika Sveta EU udeležuje predsednik Euroskupine.

Odnosi z Evropsko komisijo

Evropska komisija je kot varuhinja Pogodb EU in predlagateljica zakonodaje EU druga ključna partnerica za ECB. Dialog med Komisijo in ECB je posebej pomemben prvič zaradi pomembne vloge Evropske komisije pri usklajevanju gospodarskih politik ter drugič zaradi dejstva, da je Evropski komisiji zaupanih nekaj specifičnih nalog v zvezi z ekonomsko in monetarno unijo (npr. nadzor proračunskih gibanj in makroekonomskih neravnovesij ter s tem povezano poročanje Svetu EU, ocena stanja konvergence v državah članicah EU z odstopanjem). Poleg tega Komisija skrbi za to, da se skupna pravila EU pravilno izvajajo, in po potrebi njihovo izvajanje doseže pred Evropskim sodiščem.

Komisar za ekonomske in monetarne zadeve ter euro, ki je hkrati podpredsednik Komisije, se lahko udeležuje sej Sveta ECB, vendar ne more glasovati. Dodatni stiki so možni ob robu zgoraj naštetih srečanj organov EU in euroobmočja, na katerih sodelujeta tako Komisija kot ECB. Ti dve instituciji sta razvili tesne delovne odnose ter vrsto rednih in priložnostnih stikov na delovni ravni (npr. na področju statistike ali plačilnih sistemov).

Stiki z Evropskim parlamentom

V demokratičnih družbah je politična neodvisnost povezana z obveznostjo poročanja. V skladu s tem načelom mora ECB dokazati, da deluje v okviru pooblastil, ki jih ima po Pogodbi. Evropski parlament, ki ga neposredno izvolijo državljani EU, ima glavno vlogo pri preverjanju, ali ECB spoštuje te zahteve. Več informacij o tem, kako ECB izvaja obveznost poročanja, je v razdelku o odgovornosti.

Poleg tega Evropski parlament sodeluje v postopku imenovanja članov Izvršilnega odbora ECB, kjer poda svoje mnenje o kandidatih, ki jih priporoči Svet EU (člen 283.2 PDEU).

Stiki s socialnimi partnerji v EU

Poleg zgoraj opisanih oblik sodelovanja vzdržuje ECB stike tudi s socialnimi partnerji v EU, predvsem v okviru t. i. makroekonomskega dialoga, ki ga je junija 1999 vzpostavil Svet EU. Dialog omogoča ECB, da predstavi svoje politike in tako prispeva k zasidranju inflacijskih pričakovanj ter od socialnih partnerjev iz prve roke dobi informacije o vprašanjih skupnega interesa.

Vloga ECB v reformirani strukturi finančnega nadzora

ECB je odločno podpirala prizadevanja za vzpostavitev bolj sistematičnega zakonodajnega in nadzornega okvira za vse države članice, predvsem z ustanovitvijo evropskih nadzornih organov (ESA) in Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB). V skladu z zakonodajo, ki sta jo sprejela Evropski parlament in Svet EU, ima ECB nalogo, da vzpostavi sekretariat in odboru ESRB tako zagotavlja analitično, administrativno in logistično podporo.

Za več podrobnosti glej spletno stran ESRB.

Vloga ECB v okviru kriznega upravljanja

ECB sodeluje v nekaterih operacijah Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM), Evropske družbe za finančno stabilnost (EFSF) in prihodnjega Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) na področjih, kot so analiza vzdržnosti dolga, priprava programov makroekonomskih prilagoditev za države članice, ki zaprosijo za finančno pomoč, nadzor izvajanja programov, pa tudi kot zastopnik pri dejavnostih EFSF na sekundarnem trgu (za več informacij glej politike v okviru EMU).

Drugi stiki, upravljanje in vodenje

Finančno upravljanje ECB in spoštovanje predpisov na tem področju se redno preverjata. Statut ESCB in ECB tako predvideva dve plasti zunanjih kontrol: po eni strani neodvisen zunanji revizor opravi revizijo letnih računovodskih izkazov ECB (člen 27.1 Statuta ESCB). Po drugi strani pa Evropsko računsko sodišče preverja učinkovitost upravljanja ECB (člen 27.2 Statuta ESCB). Poleg tega ECB sodeluje v sistemu EU za boj proti goljufijam. Glej upravljanje ECB.

Tako kot za ostale institucije EU veljajo sodbe Evropskega sodišča tudi za ECB.