Možnosti iskanja
Home Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Leto 2020 na kratko

Gospodarstvo v euroobmočju je leta 2020 prizadel izjemen in hud šok zaradi pandemije koronavirusa (COVID-19). Gospodarska aktivnost je v prvi polovici leta strmo upadla zaradi ukrepov za omejitev gibanja in povečane nenaklonjenosti tveganju. V drugi polovici leta se je aktivnost stabilizirala ob pomoči močnega in koordiniranega odziva denarne in javnofinančne politike v kombinaciji s pozitivnimi novicami o cepivih. V celem letu 2020 je BDP v euroobmočju upadel za 6,6%. Skupna medletna inflacija se je znižala z 1,2% v letu 2019 na 0,3% v letu 2020, kar je bilo v veliki meri posledica zmanjševanja cen energentov, vendar so bili prisotni tudi dejavniki, povezani s pandemijo. V drugi polovici leta so k upadu inflacije denimo prispevali sektorji, ki jih je kriza najbolj prizadela, kot sta promet in gostinstvo.

ECB je znatno zrahljala naravnanost denarne politike, da bi preprečila negativen vpliv pandemije na gospodarstvo v euroobmočju, in sicer s celovitim sklopom ukrepov, ki so bili tekom leta na novo kalibrirani. Med temi so bili: uvedba novega, začasnega izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji, ublažitev kriterijev glede primernosti finančnega premoženja in zavarovanja terjatev ter ponudba novih operacij dolgoročnejšega refinanciranja. Odziv denarne politike je bil ključni stabilizacijski dejavnik na trgih in je pomagal preprečiti resna tveganja zaradi pandemije, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike, gospodarske obete v euroobmočju in nenazadnje tudi cilj ECB, da vzdržuje stabilnost cen. Poleg tega je bila makrobonitetna politika usmerjena v ohranjanje toka kreditov gospodarstvu, medtem ko je bančni nadzor v ECB uvedel mikrobonitetne ukrepe, da bi ublažil posledice krize in spodbujal odpornost evropskega bančnega sektorja.

Svet ECB je januarja začel pregled strategije denarne politike ECB, s čimer želi zagotoviti, da bo ta še naprej služila svojemu namenu. Cilj je temeljito analizirati posledice korenitih sprememb, do katerih je prišlo od zadnjega pregleda strategije v letu 2003. Med temi so vztrajno zniževanje inflacije in ravnotežnih obrestnih mer ter vpliv globalizacije, digitalizacije in podnebnih sprememb. Pregled bo ugotavljal, ali bi morala ECB v odziv na ta dogajanja prilagoditi strategijo denarne politike, zaključen pa bo predvidoma v drugi polovici leta 2021.

ECB raziskuje vse možne načine, kako bi lahko v okviru svojega mandata prispevala k omejevanju potencialno precejšnjih gospodarskih in družbenih posledic podnebnih sprememb. Mednje sodi temeljita analiza vseh relevantnih področij politike, trajnostno in odgovorno investiranje v pokojninskem portfelju in portfelju lastnih sredstev ter spremljanje ogljičnega odtisa same ECB. ECB je nedavno ustanovila center za podnebne spremembe s ciljem, da oblikuje in usmerja podnebno agendo.

Eurosistem je razvil celovito strategijo plačil malih vrednosti, s katero želi izkoristiti inovacijski potencial digitalizacije, osredotočal pa se je na uvedbo takojšnjih plačil, razvoj vseevropske plačilne rešitve in proučitev morebitne uvedbe digitalnega eura. Oktobra 2020 se je začelo javno posvetovanje o digitalnem euru, katerega cilj je zagotoviti, da javnost zaupa morebitni novi obliki denarja in načinu plačevanja, ki bi ju ponudil Eurosistem.

ECB je leta 2020 okrepila komuniciranje in delo z javnostjo, da bi se spoprijela z izzivi, ki jih je povzročala pandemija, ter bolje razumela gospodarske skrbi in potrebe evropskih državljanov. Uvedla je tudi blog ECB. Leta 2020 je bilo objavljenih 19 blogov, pri čemer so se številni osredotočali na odziv ECB na krizo. Oktobra 2020 je potekal prvi dogodek v okviru pobude ECB, da prisluhne javnosti, na portalu »ECB vas posluša« pa je bilo oddanih skoraj 4.000 pripomb o strategiji denarne politike.

Leto 2020 je bilo leto intenzivnega in urgentnega ukrepanja, ki je potekalo v tesnem sodelovanju z evropskimi institucijami ter tudi z drugimi centralnimi bankami po svetu, da bi se skupaj uspešno spoprijeli z ogromnim eksogenim šokom, ki je prizadel svetovno gospodarstvo. ECB je odigrala svojo vlogo.

Frankfurt na Majni, april 2021

Christine Lagarde

Predsednica

Leto 2020 v številkah

1 Gospodarstvo je prizadel izjemen in hud šok zaradi pandemije

V letu 2020 je svetovno gospodarstvo ob izzivih, ki so doslej brez primere, zapadlo v globoko recesijo. Vendar je bil šok zaradi pandemije COVID-19 bolj eksogene narave kot dejavniki, ki so vplivali na prejšnje krize v letu 2008 ter v letih 2011 in 2012. Medtem ko so imele v prejšnjih krizah osrednjo vlogo specifične težave v finančnem sektorju, je temeljni vzrok za recesijo v letu 2020 izviral zunaj gospodarstva. Širjenje koronavirusa je imelo zelo hude posledice za gospodarsko aktivnost, najprej na Kitajskem in nato po vsem svetu. Mednarodna trgovinska menjava se je močno skrčila, delovanje globalnih vrednostnih verig je bilo hudo prizadeto, negotovost na svetovnih finančnih trgih pa se je strmo povečala.

Hude posledice pandemije je utrpelo tudi gospodarstvo v euroobmočju. Pokazale so se denimo v potrošnji, ki je v prvi polovici leta močno upadla zaradi razširjene uporabe ukrepov za zajezitev pandemije in povečane nenaklonjenosti tveganju. Zaradi pomanjkanja povpraševanja in zaradi omejitev, ki so ovirale poslovanje, je izrazito upadla tudi gospodarska aktivnost, zlasti v storitvenih dejavnostih, zato se je realni BDP v drugem četrtletju leta izredno hitro zmanjševal. Hkrati so se nosilci denarne in javnofinančne politike na padec povpraševanja in veliko negotovost odzvali s hitrim in odločnim ukrepanjem, med drugim tako, da so zagotovili ugodne in stabilne pogoje financiranja ter nadaljnji dostop do likvidnosti. Od nastopa krize zaradi COVID-19 je na pričakovanja o globini in trajanju recesije močno vplivala možnost odkritja medicinskih rešitev, zlasti cepiva. Zaradi odločnega in usklajenega ukrepanja ekonomskih politik ter pozitivnih novic pozno jeseni o napredku pri razvoju cepiva se je zaupanje postopno obnovilo. Čeprav je bilo gibanje rasti v drugi polovici leta, ko se je pojavil nov val pandemije, še vedno volatilno, so se pričakovanja o rasti utrdila in stabilizirala. Pandemija je močno vplivala tudi na gibanje cen. Zaradi vse manjšega povpraševanja, nižjih cen nafte in šibke aktivnosti se je inflacija, merjena z indeksom HICP, med letom zniževala ter se od avgusta gibala v negativnem območju. Inflacijo so navzdol potiskali tudi drugi dejavniki, kot je začasno znižanje stopnje DDV v Nemčiji v drugi polovici leta. Hkrati so pričakovanja o močnem okrevanju v letu 2021 in odprava začasnih dejavnikov, kot je znižanje stopnje DDV v Nemčiji, spodbudno vplivala na možnosti, da bi se inflacija zvišala. Odločno ukrepanje ekonomskih politik je prispevalo k temu, da so bili pogoji kreditiranja in financiranja še naprej spodbudni, kar je večinoma odtehtalo zaostrovanje kreditnih standardov bank, ki je bilo posledica poslabšanja tveganj. Čeprav so se zaradi motenj na trgih, ki jih je povzročil pandemični šok, finančne razmere v marcu močno zaostrile, je hitro ukrepanje ekonomskih politik prispevalo k splošnemu zmanjšanju donosnosti državnih obveznic v euroobmočju leta 2020 ter k postopnemu zviševanju tečajev delnic v euroobmočju v drugi polovici leta, potem ko so bili med pandemijo rekordno nizki. Obdobje velike negotovosti je vplivalo tudi na pospešitev rasti obsega denarja in kreditov zaradi močnega zanimanja podjetij in gospodinjstev za likvidnost ter kopičenja likvidnosti.

1.1 Pandemija je povzročila globok gospodarski upad

Koronavirus je povzročil največji upad svetovnega gospodarstva po veliki depresiji, vendar se je zaradi pozitivnih novic o razvoju cepiva zaupanje postopno obnovilo.

Potek pandemije COVID-19 ter spremljajoči ukrepi za zajezitev virusa in podpora s strani politik za ublažitev gospodarskih posledic pandemije so bili ključni dejavniki rasti na svetovni ravni. Svetovno gospodarstvo je prizadel močan zunanji šok, vlade pa so se nanj na splošno odzvale z okrepljeno podporo s strani politik, da bi ublažile gospodarske posledice pandemije. Potem ko je svetovno gospodarstvo v drugem četrtletju 2020 zaradi ukrepov za zajezitev virusa doseglo dno, je v tretjem četrtletju ob popuščanju pandemije in sproščanju zajezitvenih ukrepov ter pojavu novic o učinkovitih cepivih začelo okrevati. Vendar pa se je zaradi drugega vala pandemije in ponovne uvedbe strogih zajezitvenih ukrepov v nekaterih razvitih gospodarstvih rast v zadnjem četrtletju leta precej upočasnila (glej graf 1). V velikih nastajajočih tržnih gospodarstvih je bila četrtletna rast v prvi polovici leta 2020 negativna, v drugi polovici pa je močno okrevala.

Graf 1

Rast svetovnega BDP

(medletne spremembe v odstotkih; četrtletni podatki)

Viri: Haver Analytics, nacionalni viri in izračuni ECB.
Opombe: Regionalni agregati so izračunani na podlagi BDP, ki je prilagojen glede na uteži paritete kupne moči. Polne črte označujejo podatke, ki zajemajo obdobje do zadnjega četrtletja 2020. Prekinjene črte označujejo dolgoročno povprečje (med prvim četrtletjem 1999 in zadnjim četrtletjem 2020). Zadnji podatki se nanašajo na 25. februar 2021.

K izrazitemu upadu svetovnega gospodarstva sta prispevala predvsem precejšnje zmanjšanje rasti v storitvenih dejavnostih, ki so bile močno prizadete zaradi ukrepov za zajezitev pandemije, ter upad trgovinske menjave in naložb. Rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je okrevala hitreje kot rast v storitvenih dejavnostih, k čemur so prispevali vladni načrti spodbud, večje povpraševanje po elektronskih izdelkih, računalniški opremi in medicinskih proizvodih ter hitrejša odprava ukrepov za zajezitev pandemije kot v storitvenih dejavnostih, ki so bolj odvisne od neposrednega stika med ponudnikom in stranko.

Trgovinska menjava in naložbe so v letu 2020 zaradi ukrepov za zajezitev virusa in trgovinskih motenj precej upadle.

Motnje in negotovost, povezane s pandemijo COVID-19, so se strmo povečale in ostale velike, zaradi česar se je svetovno gospodarstvo upočasnilo. Pandemija je povzročila motnje tudi v mednarodni trgovinski menjavi in svetovnih dobavnih verigah. Te motnje so v drugi polovici leta 2020 le rahlo popustile, saj so bili ukrepi za zajezitev virusa le delno odpravljeni. Kljub podpisu prve faze trgovinskega sporazuma med ZDA in Kitajsko so bile trgovinske napetosti med državama še vedno velike, kot je razvidno iz vrste različnih kazalnikov. Ob povečanih trgovinskih napetostih so udarec, ki ga je pandemija povzročila povpraševanju, in pred tem uvedene carine prispevali k strmemu upadu trgovinske menjave, medtem ko sta večja negotovost in vse slabša gospodarska klima zavirali rast naložb (glej graf 2).

Graf 2

Rast svetovne trgovinske menjave (obseg uvoza)

(medletne spremembe v odstotkih; četrtletni podatki)

Viri: Haver Analytics, nacionalni viri in izračuni ECB.
Opombe: Rast svetovne trgovinske menjave je opredeljena kot rast svetovnega uvoza, vključno z euroobmočjem. Polne črte označujejo podatke, ki zajemajo obdobje do zadnjega četrtletja 2020. Prekinjene črte označujejo dolgoročno povprečje (med zadnjim četrtletjem 1999 in zadnjim četrtletjem 2020). Zadnji podatki se nanašajo na 25. februar 2021.

Osnovna inflacija se je znižala manj kot skupna inflacija.

Svetovna inflacija se je v letu 2020 zaradi šibkega svetovnega povpraševanja, povezanega s pandemijo (glej graf 3), in strmega padca cen številnih surovin znižala. V državah OECD se je zaradi zniževanja cen energentov in upočasnjevanja rasti cen hrane skupna medletna rast cen življenjskih potrebščin od druge polovice leta 2019 do decembra 2020 znižala z okrog 2% na 1,2%. Osnovna inflacija (brez energentov in hrane) se je znižala manj kot skupna inflacija in je ob koncu leta 2020 znašala okrog 1,6%.

Graf 3

Inflacija, merjena s cenami življenjskih potrebščin, v državah OECD

(medletne spremembe v odstotkih; mesečni podatki)

Vir: Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Opomba: Zadnji podatki se nanašajo na januar 2021.

Cene nafte so nihale pod vplivom šibkega svetovnega povpraševanja.

Cene nafte so se v prvi polovici leta močno znižale po izrazitem upadu svetovnega povpraševanja, ki je bil zlasti posledica manjše porabe nafte zaradi omejitev potovanj in vse bolj razširjenega dela od doma. Cena mednarodne referenčne surove nafte Brent je v letu 2020 močno nihala med 20 USD (najnižja raven v dveh desetletjih) in 70 USD za sod. Cena ameriške referenčne nafte West Texas Intermediate (WTI) je bila v aprilu krajše obdobje nižja od nič.

Euro je v razmerju do valut trgovinskih partneric euroobmočja apreciiral.

Nominalni efektivni tečaj eura je med letom 2020 apreciiral za okrog 7%. Kar zadeva gibanje dvostranskih deviznih tečajev, je k temu prispevala okrepitev eura predvsem v razmerju do ameriškega dolarja. Tečaj eura se je zvišal v razmerju do britanskega funta, vendar je bil skozi vse leto 2020 precej volatilen predvsem zaradi spreminjajočih se pričakovanj glede brexita.

Tveganja za svetovno gospodarsko aktivnost so bila usmerjena navzdol, vendar bi se lahko z odkritjem medicinske rešitve gospodarsko okrevanje okrepilo.

Ob koncu leta 2020 se je ob pozitivnem razvoju dogodkov v zvezi s cepivi proti COVID-19 obetalo močno okrevanje svetovne gospodarske rasti v letu 2021. Vseeno so bili obeti precej negotovi, v celoti gledano pa so bila tveganja za svetovno gospodarsko aktivnost usmerjena navzdol, saj so na hitrost okrevanja vplivali veliko povečanje števila novih okužb in dodatni zajezitveni ukrepi v večjih gospodarstvih.[1]

1.2 Gospodarstvo v euroobmočju je tesno sledilo gibanjem svetovnega gospodarstva[2]

Po umiritvi gospodarske aktivnosti v letu 2019 se je realni BDP v euroobmočju leta 2020 skrčil za 6,6% (glej graf 4). Dramatični upad gospodarske aktivnosti in neenakomerno gibanje skozi vse leto 2020 sta bila posledica šoka zaradi pandemije COVID-19 in s tem povezanih ukrepov za omejitev gibanja, uvedenih zaradi zajezitve širjenja virusa. Prvi val pandemije je države euroobmočja prizadel zlasti med marcem in aprilom, in to s hitrostjo in intenzivnostjo brez primere, večina držav pa je zaradi tega sprejela stroge zajezitvene ukrepe v celotnem gospodarstvu. Zaradi teh ukrepov se je gospodarska aktivnost v euroobmočju v prvi polovici leta 2020 zmanjšala za skupno 15,3%. Ker je bila maja 2020 pandemija v večini držav zajezena, zajezitveni ukrepi pa odpravljeni, se je aktivnost v tretjem četrtletju spet močno povečala. Kljub temu je do jeseni ponovno začela upadati, zaradi ponovnega porasta okužb pa je bil v zadnjem četrtletju leta sprejet dodaten krog ukrepov za zajezitev pandemije, ki pa so bili bolj ciljno usmerjeni od tistih med prvim valom. Čeprav je bila pandemija predvsem skupen šok, ki je prizadel vsa gospodarstva, so bile njene gospodarske posledice v posameznih državah euroobmočja do določene mere različne, in sicer predvsem zaradi različne izpostavljenosti sektorjem, ki so jih ukrepi omejevanja fizičnih stikov najbolj prizadeli, pa tudi zaradi razlik v intenzivnosti same zdravstvene krize ter v obsegu in naravi izvedenih spodbujevalnih ukrepov. Do konca leta 2020 je bila gospodarska aktivnost v euroobmočju za 4,9% manjša kot pred pandemijo, med državami pa so bile precejšnje razlike, pri čemer je bila v Španiji manjša za 9,1% in na Nizozemskem za 3,0%.

Graf 4

Realni BDP v euroobmočju

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Vir: Eurostat.
Opomba: Zadnji podatki se nanašajo na zadnje četrtletje 2020.

V primerjavi z zadnjimi dolgotrajnimi recesijami, kot sta bili svetovna finančna kriza v letih 2008 in 2009 ali državna dolžniška kriza v euroobmočju v letih 2011 in 2012, je bila recesija, ki je spremljala pandemijo, v začetnih fazah globlja. Hkrati so se močni znaki in pričakovanja o okrevanju pojavili veliko prej kot v drugih krizah. To je bilo predvsem posledica eksogene narave šoka zaradi pandemije COVID-19, vloge pravočasnih in odločnih ukrepov denarne in fiskalne politike, napredka pri razvoju cepiv ter precej bolj omejenih povratnih zank med realnim gospodarstvom in finančnim sektorjem kot v prejšnjih krizah, k čemur so prispevali tudi ciljno usmerjeni ukrepi centralnih bank.

Zasebna potrošnja v euroobmočju se je v letu 2020 zmanjšala za 8,0%, pri čemer je predvsem zaradi ukrepov za zajezitev pandemije zlasti močno upadla v prvi polovici leta 2020. Ker so izgubo realnega razpoložljivega dohodka, nastalo zaradi zajezitvenih ukrepov, ublažili obsežni javni transferji, se je upad potrošnje odrazil tudi v strmem zvišanju stopnje varčevanja. Ker so bili zajezitveni ukrepi v tretjem četrtletju 2020 znatno sproščeni, se je zasebna potrošnja ponovno začela močno povečevati, vendar pa je bil ta trend v zadnjem četrtletju leta med drugim valom pandemije prekinjen. Do konca leta 2020 je zasebna potrošnja ob pretresih na trgih dela in veliki negotovosti ostala na nižji ravni kot pred pandemijo.

V prvi polovici leta 2020 so strmoglavile tudi podjetniške naložbe. Zaradi uvedenih ukrepov za zajezitev pandemije in posledičnega izrazitega upada prihodkov so podjetja odložila naložbene odločitve. Poleg tega sta naložbe še naprej zavirala oslabljeno svetovno in domače povpraševanje. V drugi polovici leta je obete glede podjetniških naložb zaznamovala še večja negotovost ob drugem valu pandemije in pričakovanju dolgotrajnejših umirjenih gibanj zaradi šibkega zunanjega okolja, zmernejšega končnega povpraševanja in poslabšanja bilanc podjetij.

V letu 2020 je bil negativen tudi neto prispevek zunanjega sektorja h gospodarski aktivnosti euroobmočja. Zaustavitev javnega življenja na Kitajskem, uvedena zaradi zatrtja bolezni COVID-19, je na začetku leta omajala trgovinsko menjavo v euroobmočju, zaradi ukrepov za zajezitev širjenja v Evropi pa sta v drugem četrtletju močno upadla uvoz in izvoz, pri čemer je bil zaradi začasnega zaprtja poslovnih dejavnosti najbolj prizadet izvoz. V poletnih mesecih so se s sprostitvijo omejitev trgovinski tokovi ponovno povečali, pri čemer je v sektorjih potovanj, turizma in gostinstva, ki jih je kriza najhuje prizadela, do izboljšanja prišlo z zamudo. Zaradi novega vala pandemije se je okrevanje trgovinske menjave v euroobmočju upočasnilo in ob koncu leta še ni bilo popolno.

Vpliv pandemije COVID-19 na rast proizvodnje je bil neenakomeren tudi med sektorji, pri čemer so k znižanju realne bruto dodane vrednosti najbolj prispevale storitvene dejavnosti zaradi njihove posebne izpostavljenosti ukrepom omejevanja fizičnih stikov in sektorske sestave gospodarstva euroobmočja (glej graf 5).

Graf 5

Realna bruto dodana vrednost po gospodarskih dejavnostih v euroobmočju

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Vir: Eurostat.
Opomba: Zadnji podatki se nanašajo na zadnje četrtletje 2020.

Razmere na trgih dela so se poslabšale, čeprav so vlade s svojimi politikami pomagale blažiti vpliv na brezposelnost

Zmanjševanje zaposlenosti je bilo v letu 2020 zaradi programov za ohranitev delovnih mest še vedno omejeno.

Čeprav je pandemija precej prizadela tudi rast zaposlenosti, so v letu 2020 rezultate na trgih dela v euroobmočju krojile politike trga dela (glej graf 6). V primerjavi z velikim in hitrim upadom gospodarske aktivnosti (za okrog 15% v prvi polovici leta 2020) je bilo zmanjšanje zaposlenosti manjše, še vedno pa zelo veliko. Skupno število zaposlenih se je v istem obdobju zmanjšalo za okrog 5 milijonov, zaradi česar se je zaposlenost vrnila na ravni iz obdobja pred letom 2018. Vladni podporni ukrepi v posameznih državah euroobmočja so prispevali k omejevanju odpuščanj (programi za ohranitev delovnih mest so obravnavani v okvirju 1). Drugače kot v prejšnjih gospodarskih in finančnih krizah so vlade držav v euroobmočju povečale število delavcev, vključenih v programe za ohranitev delovnih mest, s čimer so precej omejile odpuščanja in tako prispevale k ohranitvi človeškega kapitala podjetij in delavcev. Kljub temu se je med pandemično krizo stopnja delovne aktivnosti precej znižala, v prvi polovici leta 2020 pa je okrog 3 milijone ljudi izpadlo s trga dela. Sedanje prilagoditve na trgu dela so na delavce vplivale različno, in sicer zaradi pomena sedanje krize za storitvene dejavnosti in za podjetja, ki so jih ukrepi omejevanja fizičnih stikov in omejitve gibanja najbolj prizadeli. Nizkokvalificirana delovna sila se je tako zmanjšala za skoraj 7%, srednjekvalificirana pa za 5,4%, medtem ko se je visokokvalificirana delovna sila dejansko povečala za 3,3%.

Graf 6

Kazalniki trga dela

(odstotek delovne sile; medčetrtletna stopnja rasti; desezonirano)

Vir: Eurostat.
Opomba: Zadnji podatki se nanašajo na zadnje četrtletje 2020.

Stopnja brezposelnosti se je zvišala manj kot v prejšnjih recesijah.

Zaposlenost se je v letu 2020 zmanjšala za 1,9%, stopnja brezposelnosti pa se je zvišala na 8,4%. Stopnja brezposelnosti se je zvišala manj kot v prejšnjih recesijah, kot sta bili tisti v letih 2008 in 2009 ter v letih 2011 in 2012, tudi zaradi pravočasnega in obsežnega odziva vlad držav v euroobmočju. Hkrati je bila v letu 2020 povprečna rast produktivnosti dela na uro približno enoodstotna in je bila tudi posledica precejšnjega zmanjšanja števila opravljenih delovnih ur zaradi uporabe programov za ohranitev delovnih mest.

Okvir 1
Srednje- in dolgoročne gospodarske posledice pandemije COVID-19

Trgi dela v euroobmočju so se na gospodarske posledice pandemije COVID-19 odzvali precej prožno, pri čemer so jih podpirale ekonomske politike, kot so programi za ohranitev delovnih mest in poroštva za posojila, ki so prispevale k omejitvi upada zaposlenosti in preprečitvi nenadnega povečanja števila izstopov podjetij s trga zaradi pandemije. Da bi preprečili dolgoročne posledice krize in zaviranje potrebnega prestrukturiranja gospodarstva, bosta oblikovanje in časovna umestitev izhodnih strategij za te politike enako pomembna kot oblikovanje in časovna umestitev samih svežnjev podpornih ukrepov. Glede gibanj v prihodnosti bo zaradi dolgoročnih posledic pandemije za mobilnost delovne sile in zaradi vse intenzivnejšega uvajanja digitalizacije verjetno potrebno obsežno prerazporejanje delovnih mest in podjetij.

V nedavni anketi, opravljeni med vodilnimi podjetji v euroobmočju, je bil precejšen poudarek namenjen temu, kako je pandemija prispevala k hitrejšemu uvajanju digitalnih tehnologij in k povečanju produktivnosti, hkrati pa tudi k dolgoročnemu zmanjšanju zaposlenosti.[3] Anketiranci so bili zaprošeni, naj po pomembnosti razvrstijo in razložijo do tri pričakovane dolgoročne vplive pandemije na njihovo poslovanje, pri čemer so kot najpogostejša vpliva navedli več dela v »domači pisarni« in pospešeno uporabo digitalnih tehnologij. Velik delež anketirancev je izpostavil tudi trajnejše zmanjšanje števila poslovnih potovanj oziroma povečanje števila virtualnih sestankov ter povečanje elektronskega poslovanja (ali v segmentu medpodjetniškega poslovanja »virtualne prodaje«). Velika večina anketirancev se je strinjala, da bo njihovo podjetje zaradi spoznanj, pridobljenih med pandemijo, učinkovitejše oziroma odpornejše. Okrog tri četrtine jih je navedlo, da bo tudi v dolgoročnem obdobju na daljavo delal precej večji delež njihovih zaposlenih, hkrati pa se niso strinjali s trditvijo, da se bo zaradi dela na daljavo produktivnost njihovih zaposlenih zmanjšala. V zvezi s tem so anketiranci zmanjšano neformalno, osebno interakcijo sicer ocenili kot pomanjkljivost, vendar v delu na daljavo vidijo tudi številne prednosti, vključno s prihrankom časa zaradi manjših potreb po prevozu na delo in z njega, z možnostjo boljšega usklajevanja družinskih in delovnih obveznosti ter večjo povezljivostjo. Skladno s tem je več kot polovica anketirancev navedla, da se bo produktivnost v njihovem podjetju ali sektorju povečala, medtem ko jih je zanemarljivo malo menilo, da bo dolgoročna posledica pandemije tudi zmanjšana produktivnost. Nasprotno je več kot polovica anketirancev navedla, da pričakuje negativen dolgoročni vpliv na zaposlenost, medtem ko jih je le okrog 10% menilo, da bo dolgoročni vpliv na zaposlenost pozitiven. Mnenja o dolgoročnih vplivih na prodajo, cene, stroške in plače so bila bolj raznolika, a na splošno negativna.

Kriza zaradi pandemije je močno vplivala na trg dela v euroobmočju. Stopnja brezposelnosti v euroobmočju (glej modro črto v grafu A) se je v primerjavi z upadom gospodarske aktivnosti na krizo odzvala šibko, vplivov pandemije COVID-19 na trg dela pa ne odraža v celoti. Da bi dobili boljše merilo obsega neizkoriščenosti delovne sile med pandemično krizo, je mogoče standardno stopnjo brezposelnosti prilagoditi tako, da se upošteva število odvrnjenih iskalcev zaposlitve, ki so trenutno neaktivni (glej rumeno črto v grafu A). Poleg tega je bila za krizo zaradi pandemije posebej značilna razširjena uporaba programov za ohranitev delovnih mest, s katerimi so se zaščitila delovna mesta, hkrati pa skrajšal delovni čas in podpiral dohodek delavcev. Število delavcev, vključenih v programe za ohranitev delovnih mest, je aprila 2020 doseglo okrog 30 milijonov (približno 19% delovne sile). Če torej standardno stopnjo brezposelnosti združimo s številom odvrnjenih iskalcev zaposlitve in številom delavcev, vključenih v programe za ohranitev delovnih mest (glej rdečo črto v grafu A), dobimo bolj reprezentativno sliko stanja neizkoriščenosti delovne sile.

Graf A

Standardna in nestandardna merila brezposelnosti

(v odstotkih)

Viri: izračuni ECB na podlagi podatkov Eurostata.[4]

Na splošno je šok zaradi pandemije COVID-19 povzročil povečanje deleža ogroženih podjetij, kar bi lahko dodatno dolgoročno vplivalo na zmanjševanje zaposlenosti. Po močnem upadu gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju 2020 je okrevanje, do katerega je prišlo v tretjem četrtletju, nakazovalo, da bi bil lahko šok zaradi pandemije v veliki meri prehoden. Vendar pa se je z drugim valom zajezitvenih ukrepov povečalo tveganje dolgoročnih negativnih posledic za gospodarsko rast in delovna mesta. Šok zaradi pandemije COVID-19 je sektorje prizadel različno, pri čemer je bil vpliv na podjetja, ki hitreje uvajajo digitalne tehnologije, šibkejši, na podjetja, ki poslujejo predvsem na podlagi neposrednega stika s stranko, pa močnejši. Slednja bi bila lahko izpostavljena tveganju, da bodo morala izstopiti s trga, kar je odvisno od trajanja pandemije ter tega, ali bodo ukrepi nacionalnih politik uspešni pri omejevanju in premoščanju likvidnostnega primanjkljaja. Druga posebna značilnost šoka zaradi pandemije COVID-19 je njegova eksogena narava, kar pomeni, da je prizadel produktivna in tudi neproduktivna podjetja. Dejansko bo prečiščevalni učinek, povezan z izstopom manj produktivnih podjetij, ki so zaradi šoka v produktivnosti navadno bolj prizadeta, manjši kot v prejšnjih krizah, saj bi bila lahko ogrožena tudi bolj produktivna podjetja, ki se spopadajo z začasnimi likvidnostnimi težavami.[5]

1.3 Odziv fiskalne politike na krizo

Pandemija COVID-19 je javne finance postavila pred izzive, ki so doslej brez primere.

V letu 2020 je javne finance močno zaznamovala pandemija COVID-19, ki je vlade postavila pred izzive, ki so doslej brez primere, po drugi strani pa sprožila tudi močan odziv politik. Pandemija je javnofinančni položaj prizadela na obeh straneh državnega proračuna, in sicer s povečanjem izdatkov, potrebnih za spopadanje s krizo, ter z znižanjem javnofinančnih prihodkov zaradi hude recesije in ukrepov na strani odhodkov, usmerjenih v podjetja in gospodinjstva. Po makroekonomskih projekcijah strokovnjakov Eurosistema iz decembra 2020 se je stopnja javnofinančnega primanjkljaja v euroobmočju zvišala z 0,6% BDP v letu 2019 na 8,0% BDP v letu 2020 (glej graf 7). Zaradi močne državne podpore gospodarstvu je naravnanost fiskalne politike,[6] ki je bila v letu 2019 rahlo ekspanzivna, v letu 2020 postala zelo spodbujevalna in je znašala 4,8% BDP, čeprav je treba upoštevati, da sta bila obseg fiskalnega odziva in s tem naravnanost fiskalne politike med državami precej različna. Vendar pa sta hitrost in obseg podpore vlad držav euroobmočja na splošno dokazala, da je sposobnost odzivanja v časih krize velika in da je to odzivanje usklajeno. K temu je prispevala tudi aktivacija splošne odstopne klavzule v Paktu za stabilnost in rast.

Graf 7

Javnofinančni saldo in naravnanost fiskalne politike

(v odstotkih BDP)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.

Večina dodatne porabe se je nanašala bodisi na neposredne stroške reševanja zdravstvene krize bodisi na podporo gospodinjstvom in podjetjem.

Po ocenah Evropske komisije[7] so fiskalni ukrepi, sprejeti kot odgovor na pandemijo, v letu 2020 za celotno euroobmočje znašali 4,2% BDP. Večina dodatne porabe se je nanašala bodisi na neposredne stroške držav pri reševanju javnozdravstvene krize bodisi na podporne ukrepe, namenjene gospodinjstvom in podjetjem (glej graf 8). Glavni cilj podpornih ukrepov je bil ohraniti delovna mesta in proizvodne zmogljivosti, tako da bo lahko gospodarstvo hitro okrevalo, ko bo pandemija popustila. Skladno s tem ciljem je bila velika večina ukrepov podpore gospodinjstvom v obliki programov subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ali čakanja na delo, s katerimi naj bi preprečili množično brezposelnost, medtem ko je bil le manjši del v obliki neposrednih fiskalnih transferjev gospodinjstvom.[8] Proti koncu prvega vala pandemije so bili uvedeni nekateri bolj omejeni ukrepi, namenjeni podpori gospodarskemu okrevanju, med drugim znižanje posrednih davkov in povečanje javnih investicijskih projektov. Ker pa v letu 2020 pandemija še zdaleč ni bila odpravljena, jeseni pa je izbruhnil še drugi val, je verjetneje, da bodo v prihodnjem obdobju ti ukrepi imeli pomembno vlogo.

Graf 8

Ocenjena sestava ukrepov v zvezi s COVID-19 v letu 2020

Viri: izračuni ECB na podlagi osnutkov proračunskih načrtov za leto 2021.

Države so gospodarstvu zagotovile tudi obsežno likvidnostno podporo.

Poleg javnofinančne podpore gospodarstvu so države euroobmočja podjetjem, zlasti malim in srednje velikim, ki pogosto nimajo lahkega dostopa do zunanjega financiranja, zagotovile tudi obsežna poroštva za posojila, da bi okrepile njihov likvidnostni položaj. Likvidnostna podpora je prišla do posebnega izraza v kombinaciji politik v začetni fazi krize pred uvedbo drugih programov podpore. Poroštva so znašala skupno okrog 17% BDP celotnega euroobmočja.[9] Poroštva za posojila so pogojne obveznosti države, zato bodo povzročila dodatne javne izdatke v znesku, v katerem bodo uveljavljena. Poleg tega so številne vlade odobrile tudi odlog plačila davkov ter podjetjem zagotovile posojila in kapitalske injekcije. Take denarne injekcije in druga likvidnostna podpora v proračunskem saldu navadno niso zajete, se pa delno odražajo v javnem dolgu.

Kriza je negativno vplivala na zadolženost držav, vendar so bila tveganja za vzdržnost dolga še naprej dobro obvladovana.

Zaradi krize se je izrazito povečala tudi zadolženost držav v celotnem euroobmočju. To se je odrazilo v projekcijah strokovnjakov Eurosistema iz decembra 2020, po katerih naj bi se skupni delež javnega dolga v razmerju do BDP v letu 2020 povečal na 98,4%, kar je 14,5 odstotne točke več kot leta 2019. Države so poleg tega prevzele obsežne pogojne obveznosti v obliki poroštev za posojila. Čeprav bo do občutnega zmanjšanja zadolženosti preteklo še nekaj časa, trenutno nič ne kaže, da bi bila vzdržnost javnega dolga v euroobmočju vprašljiva. Ta ocena temelji na izboljšanih pričakovanjih glede okrevanja v letu 2021, zlasti po pozitivnem razvoju dogodkov v zvezi z več cepivi proti COVID-19, pa tudi, kar je še pomembneje, na pogojih financiranja, ki naj bi bili spodbudni tudi v bližnji prihodnosti. Poleg tega bi morali imeti usklajeni javnofinančni ukrepi, sprejeti na ravni EU, stabilizacijski učinek (zadnji primer je predstavljen v okvirju 4). Še vedno je pomembno, da države članice ponovno vzpostavijo zdrav javnofinančni položaj, ko bo gospodarska aktivnost okrevala.

1.4 Inflacija se je zaradi padca cen nafte in upada gospodarstva precej znižala[10]

Skupna inflacija v euroobmočju je leta 2020 v povprečju znašala 0,3%, potem ko je bila leta 2019 1,2-odstotna. Z vidika komponent harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin (HICP) je bilo znižanje skupne inflacije predvsem posledica manjšega prispevka inflacije v skupini energentov, v drugi polovici leta pa tudi inflacije brez energentov in hrane (glej graf 9). Z vidika dejavnikov je dezinflacijski proces potekal ob izrazitem krčenju gospodarske aktivnosti, kar je precej oslabilo povpraševanje potrošnikov in povzročilo resna tveganja, da se bodo gospodarski obeti poslabšali. K dezinflacijskim pritiskom so prispevali tudi nekateri dejavniki, specifični za gospodarske posledice pandemije COVID-19 in odzive nanjo. Nadaljnje znižanje inflacije v drugi polovici leta je bilo denimo delno posledica znižanja cen storitev, povezanih s potovanji (zlasti prevoznih in hotelskih storitev), ki jih je kriza najmočneje prizadela, in vpliva začasnega znižanja stopnje DDV v Nemčiji.

Graf 9

Inflacija in prispevki po skupinah

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.

Volatilne komponente indeksa HICP so se delno gibale v nasprotnih smereh.

K znižanju povprečne skupne inflacije v letu 2020 glede na leto 2019 je večinoma prispevalo gibanje inflacije v skupini energentov, ki je odražalo padec cen nafte na začetku pandemije. Nasprotno se je v letu 2020 prispevek skupne rasti cen hrane k skupni inflaciji rahlo povečal na 0,4 odstotne točke, tj. rahlo nad raven iz leta 2019, kar je bilo večinoma posledica tega, da se je med pandemijo začasno precej povečala zlasti rast cen nepredelane hrane (ki je v aprilu 2020 poskočila za 7,6%).[11]

Osnovna inflacija se je med letom 2020 znižala.

Merila osnovne inflacije so se med letom 2020 znižala. Inflacija brez energentov in hrane je v povprečju znašala 0,7%, v primerjavi z 1,0% v letu 2019, pri čemer je bila v zadnjih štirih mesecih leta 2020 rekordno nizka. Šibka gibanja rasti cen industrijskih proizvodov razen energentov in rasti cen storitev so prispevala k umirjenemu gibanju inflacije brez energentov in hrane. Rast cen industrijskih proizvodov razen energentov je avgusta 2020 postala negativna in je v decembru 2020 dosegla rekordno nizko raven, rast cen storitev pa je rekordno nizko raven (0,4%) dosegla v oktobru 2020, čeprav se je nato rahlo povečala. Na gibanje teh dveh komponent je vplival običajen nabor dejavnikov, vendar v nekoliko različnem obsegu. Apreciacija eura v drugi polovici leta je na rast cen industrijskih proizvodov razen energentov vplivala nekoliko bolj kot na rast cen storitev. Enako velja za spremembe neposrednih davkov, saj so nekatere komponente storitev, kot so najemnine, oproščene plačila DDV. Ukrepi za zajezitev pandemije so na rast cen storitev vplivali močneje, kar se je zlasti pokazalo v znižanju rasti cen postavk, povezanih s potovanji in prostim časom. Vendar pa je, splošneje gledano, na rast cen industrijskih proizvodov razen energentov in rast cen storitev najbolj vplival strm upad povpraševanja, ki ga je sprožila pandemija prek večje negotovosti in nenaklonjenosti tveganju, zajezitvenih ukrepov ter izgube prihodkov in delovnih mest. To je močno odtehtalo določen navzgor delujoč vpliv motenj v ponudbi v nekaterih sektorjih. Poleg tega je bilo zaradi pandemije oteženo zbiranje podatkov o cenah v indeksu HICP. Zato se je delež pripisanih cen v indeksu HICP aprila močno povečal in nato upadel, pri čemer so se pripisane cene od julija do oktobra uporabljale samo za nekaj postavk. Delež pripisanih cen je bil v novembru in decembru ponovno velik, toda manjši kot spomladi.[12] Vpliv s strani povpraševanja in ponudbe je verjetno tudi pomenil, da so bili deleži posameznih proizvodov in storitev v potrošnji drugačni od tistih, na katerih je temeljila sestava indeksa HICP v letu 2020.

Domači stroškovni pritiski so se povečali.

Domači stroškovni pritiski, merjeni z rastjo deflatorja BDP, so v letu 2020 v povprečju rasli po stopnji, ki je bila rahlo višji od povprečja v letu 2019 (glej graf 10). Nasprotno se je medletna stopnja rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega v letu 2020 hitro znižala in je znašala −0,6%, kar je precej manj kot v letu 2019. Hkrati je še večji upad rasti produktivnosti pomenil precejšnje povečanje rasti stroškov dela na enoto proizvoda, kar je prispevalo k realizirani rasti deflatorja BDP. Rast stroškov dela na enoto proizvoda je v letu 2020 znašala 4,6%, potem ko je bila leta 2019 1,9-odstotna. Vendar je na gibanje rasti stroškov dela na enoto proizvoda, rasti produktivnosti in rasti sredstev za zaposlene v letu 2020 vplivala razširjena uporaba programov skrajšanega delovnega časa, kar je denimo pomenilo, da je bila zaposlenost še vedno precej bolj vztrajna kot gospodarska aktivnost ali dejansko opravljene delovne ure. Pojavile so se tudi težave, povezane s statističnim evidentiranjem teh meril, tako da je bil prispevek subvencij h gibanju domačih stroškov neobičajno velik, primerljivost najnovejših gibanj s preteklimi pa je bila otežena.[13] Na izdatkovni strani so se statistične težave na primer odrazile v strmem povišanju stopnje rasti deflatorja državne potrošnje v drugem četrtletju.

Graf 10

Razčlenitev deflatorja BDP

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.

Dolgoročnejša inflacijska pričakovanja so ostala na zgodovinsko nizkih ravneh.

Dolgoročnejša inflacijska pričakovanja na podlagi ankete ECB o napovedih drugih strokovnjakov so v letu 2020 ostala na zgodovinsko nizkih ravneh, doseženih v prejšnjem letu, gibala pa so se med 1,6% in 1,7%. Inflacijska pričakovanja čez pet let so v zadnjem četrtletju 2020 v omenjenih anketah znašala 1,7%, kar je enako kot v zadnjem četrtletju 2019. Tržna merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj, zlasti obrestna mera v 5-letnih obrestnih zamenjavah na inflacijo čez pet let, so bila skozi vse leto izrazito volatilna. Obrestna mera v 5-letnih obrestnih zamenjavah na inflacijo čez pet se je na začetku pandemije izrazito znižala in ob koncu prvega četrtletja 2020 dosegla rekordno nizko vrednost (23. marca je znašala 0,7%), nato pa se je proti koncu leta zvišala in stabilizirala blizu ravni pred pandemijo (31. decembra je znašala 1,3%). Glede na to so tržni kazalniki dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj ostali zelo nizki.

1.5 Zaradi odločnega ukrepanja politik so bili pogoji kreditiranja in financiranja še naprej spodbudni

Ob odločnem odzivu denarne in fiskalne politike na krizo se je leta 2020 donosnost državnih obveznic v euroobmočju zmanjšala.

Zaradi pandemije COVID-19 so se svetovni in domači gospodarski obeti hitro poslabšali, razmiki v donosnosti državnih obveznic pa so se ob splošnem zaostrovanju pogojev financiranja strmo povečali. Denarna in fiskalna politika sta se ob soočenju s tveganji za finančno stabilnost in nemoteno delovanje transmisije denarne politike ter z namenom, da ublažita vpliv pandemičnega šoka na gospodarstvo in inflacijo, odzvali hitro in odločno (glej razdelek 2.1). Tako so se oblasti učinkovito odzvale na zaostrovanje pogojev financiranja, ki ga je povzročil šok, ter prispevale predvsem k znižanju dolgoročnih netveganih obrestnih mer in k temu, da so se razmiki v donosnosti 10-letnih obveznic držav euroobmočja glede na obrestno mero v 10-letnih obrestnih zamenjavah na indeks transakcij čez noč zmanjšali, potem ko so bili med pandemijo rekordno veliki. Zato se je povprečna donosnost 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju, tehtana z BDP, od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020 zmanjšala za 50 bazičnih točk na −0,23% (glej graf 11).

Graf 11

Donosnost dolgoročnih obveznic v euroobmočju in ZDA

(v odstotkih na leto; dnevni podatki)

Viri: Bloomberg, Thomson Reuters Datastream in izračuni ECB.
Opombe: Podatki za euroobmočje se nanašajo na povprečno donosnost 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju, tehtano z BDP, in obrestno mero v 10-letnih obrestnih zamenjavah na indeks transakcij čez noč. Zadnji podatki se nanašajo na 31. december 2020.

Čeprav so se tečaji delnic v euroobmočju glede na rekordno nizke vrednosti, dosežene med pandemijo, zvišali, so bili še vedno nižji kot na začetku leta 2020.

Po padcu sredi marca so tečaji delnic postopno, a vztrajno okrevali zaradi odboja gospodarske aktivnosti in okrepljenih pričakovanj o rasti, na katera sta spodbudno vplivali denarna in fiskalna politika, ter zaradi spodbudnih novic o možnih cepivih, kar je verjetno prispevalo k znižanju premije za tveganje lastniškega kapitala in podpiralo tržna pričakovanja o izboljšanju dobička. To gibanje je bilo popolnoma drugačno od večje in predvsem dolgotrajnejše korekcije na delniških trgih po finančni krizi v letih 2008 in 2009. Hkrati so se tečaji delnic v euroobmočju med sektorji močno razlikovali, če jih primerjamo z vrednostmi s konca leta 2019. Širši indeks tečajev delnic nefinančnih družb v euroobmočju je bil do konca leta rahlo višji kot ob koncu leta 2019, medtem ko so se tečaji bančnih delnic v euroobmočju znižali bolj in so bili nižji za okrog 24% (glej graf 12).

Graf 12

Delniški indeksi v euroobmočju in ZDA

(indeks: 1. januar 2019 = 100)

Viri: Bloomberg, Thomson Reuters Datastream in izračuni ECB.
Opombe: Za euroobmočje sta prikazana indeks EURO STOXX za banke in tržni indeks Datastream za nefinančne družbe, za ZDA pa indeks S&P za banke in tržni indeks Datastream za nefinančne družbe. Zadnji podatki se nanašajo na 31. december 2020.

Zadolževanje nefinančnih družb pri bankah in izdajanje dolžniških vrednostnih papirjev sta se povečala.

Tokovi zunanjega financiranja v nefinančne družbe so se leta 2020 glede na leto prej povečali, vendar so bili še vedno manjši kot leta 2017, ko so dosegli zadnjo najvišjo vrednost (glej graf 13). Posojilne obrestne mere bank so med letom 2020 skladno z gibanjem tržnih obrestnih mer ostale približno stabilne blizu rekordno nizkih ravni. Hkrati je bila rast zadolževanja nefinančnih družb pri bankah in izdajanja dolžniških vrednostnih papirjev močna, k čemur so prispevale izjemno velike likvidnostne potrebe zaradi precejšnjega upada gospodarske aktivnosti ter močnega zmanjševanja prodaje in denarnih tokov podjetij. Neto izdajanje delnic, ki kotirajo na borzi, je bilo negativno, kar je mogoče pojasniti predvsem z umikom delnic z borze v drugem četrtletju 2020. V nasprotju s tem je bilo neto izdajanje delnic, ki ne kotirajo na borzi, in drugega lastniškega kapitala močno, tudi ob upoštevanju vpliva omenjenega umika z borze, kar je bilo verjetno tudi posledica kapitalskih injekcij ob izgubah. Uporaba drugih virov financiranja, vključno z medpodjetniškimi posojili in komercialnimi krediti, je bila po drugi strani večinoma stabilna.

Graf 13

Neto tokovi zunanjega financiranja v nefinančne družbe v euroobmočju

(letni tokovi; v milijardah EUR)

Viri: Eurostat in ECB.
Opombe: »Druga posojila« obsegajo posojila iz nedenarnih sektorjev (drugih finančnih posrednikov, pokojninskih skladov in zavarovalnic) in iz tujine. »Posojila denarnih finančnih institucij (DFI)« in »druga posojila« so prilagojena za prodajo in listinjenje posojil. »Drugo« je razlika med »skupaj« in instrumenti, prikazanimi v grafu, ter vključuje medpodjetniška posojila in komercialne kredite. Zadnji podatki se nanašajo na tretje četrtletje 2020.

Rast denarja in posojil se je pospešila kot odziv na krizo zaradi COVID-19.

Rast širokega denarja se je zaradi koronavirusne krize močno povečala (glej graf 14), k čemur je prispeval predvsem ožji denarni agregat M1. Povečanje rasti je bilo posledica kopičenja likvidnostnih rezerv v podjetjih in gospodinjstvih zaradi povečane negotovosti, pa tudi – pri gospodinjstvih – prisilnega varčevanja zaradi omejenih priložnosti za trošenje. Na ustvarjanje denarja je spodbudno vplivala rast domačega kreditiranja zasebnega sektorja in držav, pri čemer je bila rast kreditiranja držav predvsem posledica Eurosistemovih nakupov vrednostnih papirjev. Denarni, javnofinančni in nadzorni organi so s pravočasnimi in obsežnimi ukrepi zagotovili kreditiranje gospodarstva euroobmočja po ugodnih pogojih.

Graf 14

Agregat M3 in posojila zasebnemu sektorju

(medletne spremembe v odstotkih; desezonirano in prilagojeno za število delovnih dni)

Viri: Eurostat in ECB.
Opomba: Zadnji podatki se nanašajo na december 2020.

Ocene bank, da je tveganje povečano, so vplivale na zaostrovanje kreditnih standardov.

Čeprav so bili pogoji najemanja bančnih posojil med letom na splošno spodbudni, je anketa o bančnih posojilih v euroobmočju pokazala, da so banke v drugi polovici leta 2020 zaostrile kreditne standarde (kriterije za odobritev) za posojila podjetjem. K temu so prispevale predvsem ocene bank, da je tveganje povečano, kar je bilo povezano z vplivom pandemije na obete glede kreditne kakovosti posojilojemalcev. Hkrati so banke poročale, da so nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji ter tretja serija ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, zlasti po njihovi ponovni kalibracij v marcu in aprilu, prispevali k izboljšanju likvidnostnega položaja bank in pogojev tržnega financiranja. Ti ukrepi so skupaj z ukrepi, ki so jih uvedle vlade, na primer poroštva za posojila in moratoriji, preprečili še močnejšo zaostritev kreditnih standardov.

2 Denarna politika: ohranjanje ugodnih pogojev financiranja

ECB je med letom 2020 znatno zrahljala naravnanost denarne politike, da bi preprečila negativen vpliv pandemije COVID-19 na gospodarstvo v euroobmočju. Celovit sklop ukrepov je skupaj s kasnejšo ponovno kalibracijo instrumentov (i) zmanjšal grožnjo likvidnostnega in kreditnega krča z ohranjanjem razmer obsežne likvidnosti v bančnem sistemu, (ii) zaščitil tok kreditov realnemu gospodarstvu ter (iii) ohranil spodbujevalno naravnanost denarne politike s preprečitvijo procikličnega zaostrovanja pogojev financiranja. Odziv denarne politike v letu 2020 je bil ključni stabilizacijski dejavnik na trgih in je pomagal preprečiti resna tveganja zaradi hitrega širjenja virusa, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike, gospodarske obete v euroobmočju in nenazadnje tudi cilj ECB, da vzdržuje stabilnost cen. Velikost bilance stanja Eurosistema je v letu 2020 dosegla rekordno vrednost na ravni 7 bilijonov EUR, kar je 2,3 bilijona EUR več kot ob koncu prejšnjega leta. Ob koncu leta 2020 so imetja za namene denarne politike predstavljala 79% skupnih sredstev v Eurosistemovi bilanci stanja. Tveganja, povezana z veliko bilanco stanja, so se še naprej zmanjševala s pomočjo okvira ECB za upravljanje tveganj.

2.1 Z odzivanjem denarne politike ECB na izredne razmere zaradi pandemije je bila zagotovljena ključna podpora gospodarskemu okrevanju in inflacijskim obetom[14]

Začetni odziv ECB na pandemijo COVID-19

Previdno optimistično razpoloženje na začetku leta je silovito prekinila pandemija COVID-19.

Na začetku leta so najnovejše informacije nakazovale nadaljnjo, vendar zmerno rast gospodarstva v euroobmočju. Medtem ko je šibka mednarodna trgovinska menjava v okolju globalne negotovosti še vedno zavirala rast, so gospodarstvo v euroobmočju spodbujali rast zaposlenosti v povezavi z naraščanjem plač, rahlo ekspanzivne javnofinančne politike v euroobmočju in nadaljnja – čeprav nekoliko počasnejša – rast svetovne gospodarske aktivnosti. Inflacijska gibanja so na splošno ostala umirjena, vendar so bili prisotni določeni znaki, da se je osnovna inflacija v skladu s pričakovanji zmerno okrepila. Ukrepi denarne politike, sprejeti med letom 2019, so podpirali ugodne pogoje financiranja, s čimer so spodbujali gospodarsko rast v euroobmočju, krepitev domačih cenovnih pritiskov in približevanje inflacije srednjeročnemu cilju Sveta ECB.

Svet ECB je na seji januarja 2020 sklenil, da bo začel pregled strategije denarne politike ECB. Od zadnjega pregleda strategije sta gospodarstvo euroobmočja in svetovno gospodarstvo doživela korenite strukturne spremembe. Vse nižja trendna rast zaradi upočasnjevanja rasti produktivnosti in staranja prebivalstva kakor tudi posledice finančne krize potiskajo obrestne mere navzdol, kar Evropski centralni banki in drugim centralnim bankam zmanjšuje manevrski prostor, da ob soočanju z neugodnimi cikličnimi gibanji sprostijo denarno politiko s konvencionalnimi instrumenti. Poleg tega se spopadanje z nizko inflacijo razlikuje od preteklega izziva, ki je bil spopadanje z visoko inflacijo. Okolje, v katerem deluje denarna politika, vključno z inflacijsko dinamiko, so dodatno preoblikovale grožnje okoljski trajnosti, hitra digitalizacija, globalizacija in spreminjanje strukture finančnih trgov. Zaradi teh izzivov je Svet ECB sklenil, da začne pregled strategije denarne politike, pri čemer v celoti upošteva mandat ECB, določen v Pogodbi, da ohranja stabilnost cen (glej okvir 2).

Previdno optimistično razpoloženje na začetku leta sta konec februarja silovito prekinila izbruh in globalno širjenje COVID-19. Čeprav sta bila velikost in trajanje navzdol popravljenih obetov glede gospodarske rasti negotova, je postalo vse bolj jasno, da bo pandemija pomembno vplivala na gospodarstvo v euroobmočju. Medtem ko naj bi motnje v svetovnih dobavnih verigah povzročale določene pritiske na rast inflacije v euroobmočju, je po pričakovanjih večjo vlogo odigralo šibkejše povpraševanje, ki je zaviralo inflacijo. Poleg tega je izrazito poslabšanje ocen o tveganju povzročilo hudo zaostritev finančnih pogojev in pogojev bančnega financiranja, kar bi lahko skupaj z zmerno apreciacijo tečaja eura okrepilo pritiske na znižanje inflacije.

Potreben je bil celovit sveženj ukrepov denarne politike.

V takšnih razmerah je Svet ECB na seji o denarni politiki 12. marca 2020 sklenil, da je potreben celovit sveženj ukrepov denarne politike. Cilj svežnja je bil po eni strani zmanjšati grožnjo likvidnostnega in kreditnega krča z ohranjanjem razmer obsežne likvidnosti v bančnem sistemu ter zaščititi tok kreditov realnemu gospodarstvu, po drugi strani pa ohraniti spodbujevalno naravnanost denarne politike s preprečitvijo procikličnega zaostrovanja pogojev financiranja.

Tako je Svet ECB sprejel odločitev o dodatnih operacijah dolgoročnejšega refinanciranja po obrestni meri, ki je enaka obrestni meri za odprto ponudbo mejnega depozita. Sklenil je tudi, da bo v obdobju od junija 2020 do junija 2021 v vseh operacijah v okviru tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) uporabil bistveno ugodnejše pogoje. Obrestna mera v operacijah CUODR III je bila znižana za 25 bazičnih točk in bi bila lahko v obdobju od junija 2020 do junija 2021 celo 25 bazičnih točk nižja od povprečne obrestne mere za mejni depozit v vseh operacijah CUODR III, ki so bile v tem obdobju nedospele. Poleg tega je bil največji skupni znesek, ki so si ga lahko nasprotne stranke izposodile v operacijah CUODR III, povišan na 50% njihovega obsega primernih posojil. Tako so dodatne operacije dolgoročnejšega refinanciranja bankam omogočile, da takoj izkoristijo prednosti zelo ugodnih pogojev financiranja, ter učinkovito premostile čas do začetka izvajanja na novo kalibriranih operacij CUODR III, katerih cilj je bil bolj vzdržno ublažiti pogoje financiranja za banke, s čimer bi se spodbudili kreditni tokovi prizadetim sektorjem in preprečilo zaostrovanje ponudbe posojil.

Svet ECB je tudi sklenil, da v obdobju do konca leta doda začasen sveženj dodatnih neto nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev v višini 120 milijard EUR, s čimer bo zagotovljen velik prispevek programov nakupa vrednostih papirjev zasebnega sektorja. Veljalo je, da je omejitev dodatnih nakupov na tekoče koledarsko leto ustrezen odziv na šok, ki je bil ocenjen kot začasen. Cilj dodatnih nakupov je bil skupaj z obstoječim programom nakupa vrednostnih papirjev v času povišane negotovosti spodbujati ugodne pogoje financiranja za realno gospodarstvo.

V tednu po seji Sveta ECB marca 2020 se je stanje zaradi hitrega širjenja COVID-19 precej poslabšalo, pri čemer so skoraj vse države v euroobmočju sprejele daljnosežne zajezitvene ukrepe. Finančni trgi so izkazovali izjemno veliko volatilnost, pojavljali pa so se tudi znaki hudih motenj zaradi nelikvidnosti in zamrznitve trgov ter vse večje fragmentacije. To je privedlo do velikega zaostrovanja pogojev financiranja, kar bi lahko oviralo nemoteno transmisijo denarne politike ECB v vseh državah euroobmočja in ogrozilo stabilnost cen.

Zaradi hitrega poslabševanja razmer je Svet ECB 18. marca 2020 sklenil, da je potreben nadaljnji odločen odziv denarne politike, da bi stabiliziral trge in preprečil veliko zaostrovanje finančnih pogojev. Cilj tega ukrepanja je bil preprečiti resna tveganja, ki jih je pandemija predstavljala za gospodarske obete v euroobmočju, transmisijski mehanizem denarne politike in nenazadnje tudi za cilj ECB, da vzdržuje cenovno stabilnost. Svet ECB je napovedal naslednje dodatne ukrepe.

Svet ECB je sklenil uvesti nov začasen program nakupa vrednostnih papirjev: izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji.

Prvič, Svet ECB je sklenil uvesti nov začasen program nakupa vrednostnih papirjev – izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP). Ta program v višini 750 milijard EUR naj bi vključeval vse kategorije finančnega premoženja, ki je primerno v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. Poleg tega je Svet ECB razširil tudi nabor primernega finančnega premoženja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, in sicer z vključitvijo komercialnih zapisov nefinančnega sektorja, tako da so za nakup postali primerni vsi tržni dolžniški instrumenti z originalno zapadlostjo pod enim letom, če je bila njihova preostala zapadlost v času nakupa vsaj 28 dni. Z razširitvijo primernega finančnega premoženja naj bi se podprlo financiranje podjetij in tako zagotovila ključna pomoč delu gospodarstva, ki so ga posledice virusa močno prizadele. Svet ECB je tudi sklenil, da pri nakupih v okviru izrednega programa ob pandemiji odobri opustitev zahtev glede primernosti v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih je izdala Helenska republika. Poleg tega je Svet ECB sklenil, da bodo v okviru izrednega programa ob pandemiji (zaradi njegove začasne narave) primerni tudi vrednostni papirji javnega sektorja s preostalim časom do zapadlosti, ki krajši kot eno leto, vendar daljši od 70 dni.

Namen izrednega programa ob pandemiji je bil izpolniti dvojno vlogo. Prvič, skupaj z drugimi komponentami okvira denarne politike je bil cilj programa zagotoviti, da denarna politika ostane spodbujevalno naravnana ter tako s spodbujanjem gospodarskega okrevanja po krizi zaradi pandemije zaščiti stabilnost cen v srednjeročnem obdobju. Drugič, nakupi v okviru izrednega programa ob pandemiji se opravljajo fleksibilno, tako da lahko razporeditev tokov nakupov niha v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah. S fleksibilnostjo, vgrajeno v zasnovo programa, je lahko program učinkovito opravljal vlogo stabilizacije trga, še posebno glede na veliko negotovost, ki je spremljala vpliv pandemije na različne trge finančnega premoženja in države v euroobmočju.

Poleg tega je Svet ECB na isti seji napovedal, da bo začasno ublažil standarde glede zavarovanja, pri čemer je prilagodil glavne parametre tveganja v sistemu zavarovanja terjatev, da bi nasprotne stranke lahko še naprej v celoti izkoristile kreditne operacije Eurosistema. Tako je Svet ECB zatem sprejel dva svežnja začasnih ukrepov za ublažitev zahtev glede zavarovanja. Namen prvega sklopa ukrepov, napovedanega 7. aprila 2020, je bil izboljšati razpoložljivost primernega finančnega premoženja, ki ga nasprotne stranke Eurosistema lahko uporabijo kot zavarovanje, tako da bi lahko te v celoti izkoristile operacije povečevanja likvidnosti, na primer operacije CUODR III. Svet ECB je 22. aprila 2020 sklenil, da bodo tržno finančno premoženje in njegovi izdajatelji, ki so 7. aprila 2020 izpolnjevali minimalne zahteve glede kreditne kvalitete, še naprej primerni tudi v primeru znižanja bonitetnih ocen, če te ocene ostanejo nad določeno ravnijo kreditne kvalitete in so vse druge zahteve glede primernosti še vedno izpolnjene. Cilj tega ukrepa je bil zmanjšati vpliv morebitnega znižanja bonitetnih ocen na razpoložljivost zavarovanja in preprečiti potencialno prociklično dinamiko.

V času seje Sveta ECB o denarni politiki aprila 2020 so se gospodarske razmere še vedno hitro poslabševale, saj se je gospodarska aktivnost krčila, razmere na trgih dela pa so se vidno slabšale. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja virusa se je gospodarska aktivnost v vseh državah euroobmočja in drugod po svetu večinoma ustavila. Čeprav je bilo še vedno težko predvideti celoten obseg in trajanje posledic pandemije za gospodarstvo, je bilo zdaj jasno, da se gospodarstvo v euroobmočju približuje upadu gospodarske aktivnosti, ki je po velikosti in hitrosti v novejši zgodovini brez primere.

Poslabševanje gospodarskih obetov je skupaj s strmim padcem cen nafte in vse nižjimi inflacijskimi pričakovanji povzročilo precejšnje tveganje, da se bo inflacija v euroobmočju znižala. Svet ECB je zato aprila 2020 sklenil, da dodatno okrepi podporo denarne politike gospodinjstvom in podjetjem. Tako je Svet ECB dodatno ublažil pogoje v operacijah CUODR III z znižanjem obrestne mere za operacije, izvedene v obdobju od junija 2020 do junija 2021, na raven 50 bazičnih točk pod povprečno obrestno mero, ki v tem obdobju velja za Eurosistemove operacije glavnega refinanciranja. Poleg tega je za nasprotne stranke, katerih primerno neto posojanje je doseglo prag obsega posojanja, obrestna mera v obdobju od junija 2020 do junija 2021 za 50 bazičnih točk nižja od povprečne obrestne mere, ki v tem obdobju velja za odprto ponudbo mejnega depozita. Svet ECB je tudi sklenil, da bo izvedena nova serija izrednih neciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja ob pandemiji (PELTRO), katerih namen je podpreti likvidnostne razmere v finančnem sistemu euroobmočja in prispevati k nemotenemu delovanju denarnih trgov z vzpostavitvijo učinkovitega likvidnostnega varovala. Tekom marca in aprila 2020 je ECB vzpostavila tudi začasne linije zamenjav in linije repo poslov s centralnimi bankami zunaj euroobmočja ter junija 2020 uvedla začasno ponudbo repo poslov Eurosistema centralnim bankam (EUREP), da bi izboljšala ponudbo eurske likvidnosti zunaj euroobmočja in preprečila prelivanje negativnih posledic na finančne trge v euroobmočju.

Ponovna kalibracija naravnanosti denarne politike v juniju

Najnovejše informacije so potrdile, da se euroobmočje sooča s krčenjem gospodarstva, ki je brez primere.

Najnovejše informacije so junija potrdile, da se gospodarstvo v euroobmočju zaradi pandemije in ukrepov za njeno zajezitev sooča z doslej največjim upadom. Zaradi velikega izpada delovnih mest in dohodka ter zaradi povišane negotovosti glede gospodarskih obetov so se potrošnja gospodinjstev in investicije precej zmanjšale. Čeprav so anketni podatki in sprotni kazalniki gospodarske aktivnosti kazali določene znake, da so dosegli najnižjo točko, ukrepi za zajezitev epidemije pa so se postopoma sproščali, je bilo dotedanje izboljšanje šibko v primerjavi s tem, kako hitro so kazalniki strmoglavili v prejšnjih dveh mesecih. Junijske makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema je sicer spremljala izjemna negotovost, vendar so predvidevale, da se bo gospodarska aktivnost v drugem četrtletju leta zmanjševala z rekordno dinamiko. Cenovni pritiski naj bi predvidoma ostali oslabljeni zaradi strmega upada realnega BDP in s tem povezanega precejšnjega povečanja neizkoriščenega gospodarskega potenciala. V junijskih projekcijah so bili raven gospodarske aktivnosti in inflacijski obeti v celotnem obdobju projekcij znatno popravljeni navzdol. Tako je bila inflacija popravljena navzdol z 1,6% ob koncu obdobja projekcij v makroekonomskih projekcijah strokovnjakov Eurosistema iz decembra 2019 na 1,3% v projekcijah iz junija 2020.

Svet ECB je sklenil povečati obseg nakupov v okviru programa PEPP za 600 milijard EUR na skupno 1.350 milijard EUR.

V takšnih razmerah je Svet ECB sprejel sklop nadaljnjih ukrepov denarne politike, da bi podprl gospodarstvo med njegovim postopnim odpiranjem ter ohranil cenovno stabilnost v srednjeročnem obdobju. Tako je sklenil povečati obseg nakupov v okviru izrednega programa ob pandemiji za 600 milijard EUR na skupno 1.350 milijard EUR, podaljšati obdobje neto nakupov v okviru tega programa vsaj do konca junija 2021 ter podaljšati ponovno investiranje glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, vsaj do konca leta 2022.[15] Namen ponovne kalibracije izrednega programa ob pandemiji je bil nadalje zrahljati naravnanost denarne politike in s tem podpreti ugodne pogoje financiranja za vse sektorje in države ter nenazadnje tudi zagotoviti, da se inflacija vzdržno giblje v smeri cilja Sveta ECB.

Med poletjem so najnovejše informacije nakazovale močan odboj gospodarske aktivnosti, in sicer predvsem zaradi sprostitve zajezitvenih ukrepov. Toda okrevanje je bilo asimetrično, saj je bolj napredovalo v predelovalnih dejavnostih kot v storitvenem sektorju, aktivnost pa je ostala precej nižja od ravni pred pandemijo. Skupno inflacijo so še naprej slabili nizke cene energentov in šibki cenovni pritiski v okolju umirjenega povpraševanja in precejšnjega neizkoriščenega potenciala na trgu dela.

Ponovna kalibracija naravnanosti denarne politike v decembru

Po močnem – čeprav delnem in neenakomernem – odboju aktivnosti v poletnem času je gospodarsko okrevanje v euroobmočju izgubljalo zagon.

Jeseni je postalo vse bolj jasno, da je gospodarsko okrevanje v euroobmočju po močnem – čeprav delnem in neenakomernem – odboju gospodarske aktivnosti v poletnih mesecih izgubljalo zagon hitreje, kot je bilo sprva pričakovano. Ponovno naraščanja števila okužb s COVID-19 in ukrepi za zajezitev pandemije so prinesli nove izzive za javno zdravje ter za gospodarsko rast v euroobmočju in po svetu. Inflacija je ostala zelo nizka v okolju šibkega povpraševanja ter precejšnjih prostih zmogljivosti na trgu dela in trgu proizvodov. Najnovejši podatki so na splošno nakazovali izrazitejši vpliv pandemije na gospodarstvo v bližnji prihodnosti ter dolgotrajnejše obdobje šibke inflacije, kot je bilo sprva predvideno. Svet ECB je zato oktobra 2020 nakazal, da bo instrumente ponovno ustrezno kalibriral na naslednji seji, ki bo decembra 2020, s čimer se bo odzval na razvoj dogodkov in zagotovil, da pogoji financiranja ostanejo ugodni ter tako podpirajo okrevanje gospodarstva in preprečijo negativen vpliv pandemije na napovedano gibanje inflacije.

Na decembrski seji Sveta ECB so najnovejši podatki in makroekonomske projekcije nakazovali izrazitejši vpliv pandemije na gospodarstvo v bližnji prihodnosti ter dolgotrajnejše obdobje šibke inflacije, kot je bilo sprva predvideno. Zopet intenzivnejša pandemija je precej zavrla gospodarsko aktivnosti po svetu in v euroobmočju, ki naj bi v zadnjem četrtletju 2020 upadla. Skupna inflacija naj bi ostala negativna dlje, kot je bilo sprva pričakovano, merila osnovne inflacije so se zniževala, inflacijski pritiski pa naj bi ostali umirjeni zaradi šibkega povpraševanja, nižjih plačnih pritiskov in apreciacije eura spomladi in poleti 2020.

Ob gospodarskem izpadu zaradi ponovnega izbruha pandemije je Svet ECB na novo kalibriral instrumente denarne politike.

Svet ECB je sklenil povečati obseg nakupov v okviru programa PEPP za 500 milijard EUR na skupno 1.850 milijard EUR.

Svet ECB je sklenil povečati obseg nakupov v okviru izrednega programa ob pandemiji za 500 milijard EUR na skupno 1.850 milijard EUR, podaljšati obdobje neto nakupov v okviru tega programa vsaj do konca marca 2022 ter podaljšati ponovno investiranje glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, vsaj do konca leta 2023. Nakupi se bodo še naprej izvajali fleksibilno v skladu s tržnimi razmerami ter v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah, njihov cilj pa je preprečiti zaostrovanje pogojev financiranja, ki ne bi bilo skladno s preprečevanjem vpliva pandemije na predvideno gibanje inflacije, ter podpreti nemoteno transmisijo denarne politike. Svet ECB je obenem napovedal, da obsega nakupov ni treba izkoristiti v celoti, če bo mogoče ugodne pogoje financiranja ohranjati s tokovi nakupov, ki ne izčrpajo celotnega zneska v času izvajanja neto nakupov v okviru izrednega programa ob pandemiji. Podobno je mogoče obseg nakupov povečati, če bi bilo potrebno, da se ohranijo ugodni pogoji financiranja, ki bodo prispevali k preprečitvi vpliva pandemije na gibanje inflacije.

Poleg tega je Svet ECB sklenil, da na novo kalibrira tudi pogoje v operacijah CUODR III. Tako je napovedal, da bo podaljšal obdobje, v katerem veljajo precej bolj ugodni pogoji, in sicer za dvanajst mesecev do junija 2022, ter da bo v letu 2021 izvedel tri dodatne operacije in zvišal skupni znesek, ki si ga nasprotne stranke lahko izposodijo, in sicer s 50% na 55% obsega primernih posojil.

Svet ECB je še sklenil, da do junija 2022 podaljša trajanje sklopa ukrepov za ublažitev zahtev glede zavarovanja, sprejetih aprila 2020, da leta 2021 ponudi štiri dodatne operacije PELTRO, da do marca 2022 podaljša vse začasne linije zamenjav in linije repo poslov s centralnimi bankami zunaj euroobmočja kakor tudi ponudbo repo poslov EUREP ter da redne operacije refinanciranja še naprej izvaja v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo po sedanjih pogojih in tako dolgo, kot bo potrebno.

Cilj sprejetih ukrepov denarne politike je bil ohranjati ugodne pogoje financiranja v obdobju pandemije.

Cilj vseh sprejetih ukrepov denarne politike je bil, da bodo prispevali k ohranjanju ugodnih pogojev financiranja v času pandemije, s čimer bodo spodbujali tok kreditov vsem sektorjem gospodarstva, podpirali gospodarsko aktivnost in varovali srednjeročno cenovno stabilnost. Obenem je ostala negotovost velika, tudi kar zadeva dinamiko pandemije, časovnico uvedbe cepiva, ter gibanje tečaja eura. Svet ECB je zato nakazal svojo pripravljenost, da ustrezno prilagodi vse svoje instrumente in tako v skladu z zavezanostjo simetriji zagotovi, da se inflacija vzdržno giblje proti ciljni ravni.

Če povzamemo, med letom 2020 je bila spodbujevalna naravnanost denarne politike znatno okrepljena, s čimer so se preprečile negativne posledice pandemije. Celovit sklop ukrepov je bil skupaj s kasnejšo ponovno kalibracijo instrumentov ključni stabilizacijski dejavnik na trgih in je pomagal prekiniti zaostrovanje finančnih pogojev, ki je bilo zabeleženo na začetku leta. Ukrepi so bili učinkoviti pri obvladovanju donosnosti državnih obveznic (glej graf 15), ki služi kot podlaga za stroške financiranja gospodinjstev, podjetij in bank. Ohranjali so tudi zelo ugodne stroške financiranja za banke med pandemijo (glej graf 16). Poleg tega so zagotovili, da gospodinjstva in podjetja lahko izkoristijo prednosti ugodnih pogojev financiranja, pri čemer so posojilne obrestne mere dosegle zgodovinsko nizko raven (1,32% oziroma 1,46%) (glej graf 17). Tako so bili z odzivanjem denarne politike v letu 2020 zagotovljeni ugodni pogoji financiranja, ki so podpirali gospodarsko okrevanje in preprečevali negativen vpliv pandemije na predvideno gibanje inflacije, s čimer se je spodbujalo vzdržno približevanje inflacije cilju Sveta ECB.

Graf 15

Donosnost 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju, tehtana z BDP

(v odstotnih točkah)

Vir: izračuni ECB.
Opombe: Zadnji podatki se nanašajo na 31. december 2020. OIS: obrestna zamenjava na indeks transakcij čez noč.

Graf 16

Skupni stroški dolžniškega financiranja za banke

(skupni stroški financiranja z vlogami in nezavarovanega tržnega dolžniškega financiranja; v odstotkih na leto)

Viri: ECB, Markit iBoxx in izračuni ECB.
Opombe: Skupni stroški vlog so izračunani kot povprečje obrestnih mer za vloge čez noč, vezane vloge in vloge na odpoklic z odpovednim rokom pri novih poslih, tehtano s stanjem. Zadnji podatki se nanašajo na december 2020.

Graf 17

Skupne bančne obrestne mere za posojila nefinančnim družbam in gospodinjstvom

(v odstotkih na leto)

Vir: ECB.
Opombe: Skupne bančne posojilne obrestne mere so izračunane z agregiranjem kratkoročnih in dolgoročnih obrestnih mer z uporabo 24-mesečne drseče sredine obsega novih poslov. Zadnji podatki se nanašajo na december 2020.

2.2 Dinamika Eurosistemove bilance stanja v zahtevnih časih

Eurosistem je od začetka svetovne finančne krize v letih 2007–2008 sprejel celo vrsto standardnih in tudi nestandardnih ukrepov denarne politike, ki so sčasoma neposredno vplivali na velikost in sestavo Eurosistemove bilance stanja. Med nestandardnimi ukrepi so bile operacije refinanciranja, s katerimi je bilo nasprotnim strankam zagotovljeno financiranje z originalno zapadlostjo do štirih let, ter nakupi vrednostnih papirjev, ki so jih izdali zasebni in javni subjekti (v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev). Leta 2020 je ECB v odziv na izbruh COVID-19 in poleg že obstoječih nestandardnih ukrepov sprejela celovit sveženj dopolnilnih ukrepov denarne politike, ki so pomembno vplivali na Eurosistemovo bilanco stanja. Marca 2020 je ECB programu nakupa vrednostnih papirjev dodala začasen sveženj dodatnih nakupov v letu 2020 ter uvedla izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), oboje pa je privedlo do povečanja imetij dokončno kupljenih vrednostnih papirjev. Poleg tega je ECB med marcem in aprilom 2020 (dvakrat) ublažila pogoje v ciljno usmerjenih operacijah dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) ter spremenila sistem zavarovanja terjatev in okvir za obvladovanje tveganj. Ti dopolnilni ukrepi so skupaj povzročili občutno povečanje posredništva s strani Eurosistema.[16] Gledano v celoti se je med letom 2020 Eurosistemova bilanca stanja zaradi omenjenih nestandardnih ukrepov (s katerimi je bilo bančnemu sistemu zagotovljena dodatna likvidnost v višini 2,2 bilijona EUR) še naprej povečevala, tako da je do konca leta 2020 dosegla doslej največji obseg, tj. 7 bilijonov EUR, kar je 49% (2,3 bilijona EUR) več kot ob koncu leta 2019.

Ob koncu leta 2020 so sredstva, povezana z denarno politiko, znašala 5,5 bilijona EUR oziroma 79% skupnih sredstev v Eurosistemovi bilanci stanja, kar pomeni zvišanje s 70% ob koncu leta 2019. Sredstva, povezana z denarno politiko, zajemajo posojila kreditnim institucijam v euroobmočju, ki so predstavljala 26% skupnih sredstev (13% ob koncu leta 2019), in vrednostne papirje, kupljene za namene denarne politike, ki so predstavljali okoli 53% skupnih sredstev (56% ob koncu leta 2019) (glej graf 18). Druga finančna sredstva v bilanci stanja so obsegala predvsem tujo valuto in zlato v imetju Eurosistema ter eurske portfelje, ki niso povezani z denarno politiko.

Na strani obveznosti sta skupni znesek rezervnih imetij nasprotnih strank in uporaba odprte ponudbe mejnega depozita porasla na 3,5 bilijona EUR (2 bilijona EUR ob koncu leta 2019) ter sta predstavljala 50% vseh obveznosti ob koncu leta 2020 (39% ob koncu leta 2019). Vrednost bankovcev v obtoku je zaradi močnega povečanja v marcu 2020 porasla po stopnji, ki je presegala zgodovinski trend rasti, ter je ob koncu leta 2020 predstavljala 21% obveznosti (28% ob koncu leta 2019). Druge obveznosti, vključno s kapitalom in računi prevrednotenja, so se povečale na 2,1 bilijona EUR (1,6 bilijona EUR ob koncu leta 2019) in so predstavljale 30% vseh obveznosti (34% ob koncu leta 2019) (glej graf 18). Povečanje drugih obveznosti je v glavnem izhajalo iz povečanja vlog države z 0,2 bilijona EUR na 0,5 bilijona EUR, kar je predstavljalo 25% drugih obveznosti (11% ob koncu leta 2019).

Graf 18

Gibanje Eurosistemove konsolidirane bilance stanja

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.
Opombe: Pozitivne številke se nanašajo na sredstva, negativne številke pa na obveznosti. Črta, ki ponazarja presežno likvidnost, je prikazana na pozitivni strani, čeprav se nanaša na vsoto naslednjih postavk obveznosti: imetja na tekočih računih, ki presegajo obvezne rezerve, in mejni depozit.

Zapadlost portfelja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa ob pandemiji ter porazdelitev po vrstah finančnega premoženja in po jurisdikcijah

Program nakupa vrednostnih papirjev sestavljajo štirje aktivni programi: tretji program nakupa kritih obveznic, program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Izredni program ob pandemiji je bil uveden leta 2020, vse kategorije finančnega premoženja, ki so primerne v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, pa so primerne tudi v novem programu. Pri nakupih v okviru izrednega programa ob pandemiji je bila odobrena opustitev zahtev glede primernosti v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih je izdala Helenska republika. Poleg tega je bila marca 2020 razširjena primernost nefinančnih komercialnih zapisov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, tako da so primerni tudi vrednostni papirji s preostalo zapadlostjo najmanj 28 dni.

Imetja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev so ob koncu leta 2020 znašala 2,9 bilijona EUR.

Imetja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev so ob koncu leta 2020 znašala 2,9 bilijona EUR (merjeno po odplačni vrednosti). Program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev je ob koncu leta predstavljal 1% (29 milijard EUR), tretji program nakupa kritih obveznic 10% (288 milijard EUR) in program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja 9% (250 milijard EUR) skupnih imetij v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. Kar zadeva programe nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja, je k rasti imetij v celotnemu programu v letu 2020 največ prispeval program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, v okviru katerega so neto nakupi znašali 66 milijard EUR. Nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja se izvajajo na podlagi referenčne vrednosti, ki odraža tržno kapitalizacijo vseh primernih podjetniških obveznic.

Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je predstavljal 80% skupnih imetij v okviru celotnega programa.

Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je predstavljal največji delež imetij v celotnem programu nakupa vrednostnih papirjev in je ob koncu leta 2020 znašal 2,3 bilijona EUR oziroma 80% skupnih imetij v okviru programa (82% ob koncu leta 2019). V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja se nakupi razporejajo po jurisdikcijah v skladu s kapitalskim ključem ECB na podlagi stanj. Poleg tega so nekatere nacionalne centralne banke kupovale vrednostne papirje, ki so jih izdale nadnacionalne institucije EU. Tehtana povprečna zapadlost programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je konec leta 2020 znašala 7,3 leta, kar je nekoliko več kot konec leta 2019, ko je znašala 7,12 leta, pri čemer so bile med jurisdikcijami določene razlike.[17]

Imetja v okviru izrednega programa ob pandemiji so ob koncu leta 2020 znašala 753,7 milijarde EUR.

Imetja v okviru izrednega programa ob pandemiji so ob koncu leta 2020 znašala 753,7 milijarde EUR (merjeno po odplačni vrednosti). Imetja kritih obveznic so predstavljala manj kot 1% (3,1 milijarde EUR), imetja podjetniških obveznic 6% (43,2 milijarde EUR) in imetja obveznic javnega sektorja 94% (707,4 milijarde EUR) vseh imetij v izrednem programu ob pandemiji ob koncu leta.

Ko gre za nakupe vrednostnih papirjev javnega sektorja v okviru izrednega programa ob pandemiji, so referenca (na podlagi stanj) pri razporejanju nakupov po jurisdikcijah prispevki nacionalnih centralnih bank h kapitalu ECB. Obenem so se nakupi opravljali fleksibilno, tako da je razporeditev tokov nakupov v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah nihala. Tehtana povprečna zapadlost vrednostnih papirjev javnega sektorja v okviru izrednega programa ob pandemiji je konec leta 2020 znašala 7,0 leta z nekaj razlikami med jurisdikcijami.

Eurosistem je ponovno investiral glavnico zapadlih vrednostnih papirjev v portfeljih programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa ob pandemiji. Unovčenja v okviru programov nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja so v letu 2020 znašala 80,2 milijarde EUR, medtem ko so unovčenja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja znašala 229,4 milijarde EUR. Vrednostni papirji, kupljeni v okviru programov nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in podjetniškega sektorja ter v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic, so bili še naprej na voljo za posojanje,[18] da bi podprli likvidnost trgov obveznic in repo pogodb.[19] Vrednostni papirji v okviru izrednega programa ob pandemiji so ravno tako na voljo za posojanje, in sicer pod enakimi pogoji kot v programu nakupa vrednostnih papirjev. Novembra 2020 je Eurosistem prilagodil cenovne pogoje posojanja vrednostnih papirjev, tako da je ta ponudba postala ugodnejša za nasprotne stranke in ostala učinkovit varovalni mehanizem.

Gibanje Eurosistemovih operacij refinanciranja

Stanje Eurosistemovih operacij refinanciranja se je od konca leta 2019 povečalo za 1,2 bilijona EUR in je ob koncu leta 2020 znašalo 1,8 bilijona EUR. K temu je v veliki meri prispevala dodelitev v višini 1,75 bilijona EUR v seriji operacij CUODR III ter dodelitev v višini 26,6 milijarde EUR v operacijah PELTRO. Povečanje stanja operacij so le v majhni meri izravnala prostovoljna odplačila v višini 192 milijard EUR in zapadli zneski v višini 303 milijard EUR v okviru serije operacij CUODR II. Banke so dobile možnost, da nedospele zneske iz prejšnjih operacij CUODR prenesejo v operacije CUODR III, izvedene v juniju, septembru in decembru 2020. Tehtana povprečna zapadlost nedospelih Eurosistemovih operacij refinanciranja se je zvišala s približno 1,2 leta ob koncu leta 2019 na približno 2,4 leta ob koncu leta 2020.

Ukrepi ECB za ublažitev zahtev glede zavarovanja

Začasni ukrepi ECB za ublažitev zahtev glede zavarovanja, ki so bili napovedani aprila 2020 in podaljšani decembra 2020, so bili eden glavnih elementov odzivanja denarne politike ECB na pandemijo. Osrednji element teh ukrepov je bil, da se začasno razširi sprejemanje bančnih posojil kot zavarovanje, zlasti z možnostjo razširitve okvira za dodatna bančna posojila. V skladu s spremenjenim začasnim okvirom lahko nacionalne centralne banke kot zavarovanje med drugim sprejemajo posojila malim in srednje velikim podjetjem ali samozaposlenim, ki so zaradi COVID-19 dobili državno poroštvo.

Za preprečitev morebitne prociklične dinamike, ki bi izhajala iz znižanja bonitetnih ocen, je Svet ECB poleg tega sklenil, da začasno ohrani primernost tržnega finančnega premoženja in izdajateljev, ki so 7. aprila 2020 izpolnjevali minimalne zahteve glede kreditne kvalitete. Tako Eurosistem kot zavarovanje še naprej sprejema tržno finančno premoženje, ki je bilo na referenčni dan primerno za uporabo v likvidnostnih operacijah, pod pogojem, da bonitetna ocena ostane nad določeno ravnijo kreditne kvalitete in so še vedno izpolnjene vse druge zahteve glede primernosti.

Poleg tega je ECB sprejela odločitev o začasnem splošnem znižanju odbitkov pri vrednotenju zastavljenega premoženja za fiksnih 20% pri vseh kategorijah primernega finančnega premoženja, s čimer začasno dopušča večje tveganje v Eurosistemovi bilanci stanja. Obenem je Svet ECB sklenil zvišati mejo koncentracije pri nezavarovanih bančnih obveznicah z 2,5% na 10% ter znižati neenotni najnižji prag velikosti domačih bančnih posojil s 25.000 EUR na 0 EUR, da bi omogočil lažjo mobilizacijo posojil malim podjetjem kot zavarovanje. Svet ECB je kot del odzivanja denarne politike na gospodarski šok zaradi pandemije tudi sklenil, da začasno opusti zahteve glede minimalne bonitetne ocene v primeru tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih je izdala Helenska republika.

Znesek primernega tržnega finančnega premoženja se je povečal za 1.493 milijard EUR in je ob koncu leta 2020 dosegel 15.657 milijard EUR (glej graf 19). Največji razred finančnega premoženja so še naprej predstavljali vrednostni papirji centralne države (8.385 milijard EUR). Drugi razredi finančnega premoženja zajemajo nezavarovane bančne obveznice (1.667 milijard EUR), krite obveznice (1.640 milijard EUR) in podjetniške obveznice (1.872 milijard EUR). Obveznice regionalne države (552 milijard EUR), listinjeni vrednostni papirji (584 milijard EUR) in drugo tržno finančno premoženje (958 milijard EUR) pa so imeli razmeroma majhen delež v celotnem obsegu primernega finančnega premoženja.

Graf 19

Finančno premoženje, primerno kot zavarovanje

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.
Opombe: Vrednost finančnega premoženja je v nominalnih zneskih. Za vsako časovno obdobje je prikazano povprečje podatkov ob koncu meseca.

Znesek finančnega premoženja, mobiliziranega kot zavarovanje, se je znatno povečal, in sicer s 1.543 milijard EUR na 2.595 milijard EUR (glej graf 20). K povečanju so prispevala predvsem bančna posojila (vključno z dodatnimi bančnimi posojili), pri katerih so se mobilizirani zneski več kot podvojili, in sicer s 378 milijard EUR na 825 milijard EUR. Krite bančne obveznice so predstavljale drugi najpomembnejši razred finančnega premoženja, predloženega kot zavarovanje (629 milijard EUR). Pomemben vir mobiliziranega zavarovanja so bile tudi obveznice centralne države (383 milijard EUR) in listinjeni vrednostni papirji (387 milijard EUR). V manjši meri pa so se uporabljale nezavarovane bančne obveznice (145 milijard EUR), regionalne državne obveznice (90 milijard EUR) in podjetniške obveznice (78 milijard EUR).

Graf 20

Finančno premoženje, mobilizirano kot zavarovanje

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.
Opombe: Od prvega četrtletja 2013 je »netržno finančno premoženje« razdeljeno na »bančna posojila« ter »vezane depozite in vloge«. Pri finančnem premoženju je za vsako časovno obdobje prikazano povprečje podatkov ob koncu meseca, vrednosti pa so po vrednotenju in odbitkih. Pri bančnih posojilih se uporabljajo dnevni podatki.

2.3 Finančna tveganja, povezana z izrednim programom ob pandemiji in programom nakupa vrednostnih papirjev, se zmanjšujejo z ustreznim okvirom

Program nakupa vrednostnih papirjev in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji se dopolnjujeta in zasledujeta različne cilje denarne politike.

Glavni cilj neto nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev je spodbujati zanesljivo približevanje inflacije srednjeročnemu cilju Sveta ECB. Ta program se dopolnjuje z izrednim programom nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji, katerega cilj je preprečiti resna tveganja za transmisijski mehanizem denarne politike in za gospodarske obete v euroobmočju, ki jih povzroča pandemija COVID-19.

Učinkovitost na področju tveganj je ključno načelo Eurosistemove funkcije upravljanja tveganj.

Vsi instrumenti denarne politike, vključno z dokončnimi nakupi vrednostnih papirjev, sami po sebi prinašajo finančna tveganja, ki jih upravlja in obvladuje Eurosistem. Če je za izpolnitev ciljev denarne politike na voljo več izvedbenih možnosti, naj bi bila izbrana možnost učinkovita tako z operativnega vidika kot tudi z vidika tveganj. Tako si Eurosistemova funkcija upravljanja tveganj prizadeva doseči učinkovitost na področju tveganj: uresničiti cilje denarne politike z najmanjšo ravnijo tveganja za Eurosistem.[20]

Dokončni nakupi vrednostnih papirjev terjajo poseben okvir za obvladovanje tveganj.

Dokončni nakupi vrednostnih papirjev terjajo poseben okvir za obvladovanje finančnih tveganj, ki je odvisen od ciljev denarne politike ter od značilnosti in profila tveganosti vključenega finančnega premoženja. Okvir sestavljajo kriteriji primernosti, ocena kreditnega tveganja in postopki skrbnega pregleda, vrednotenje, referenčne vrednosti nakupov ter omejitve. Okvir za obvladovanje tveganj v zvezi s programom nakupa vrednostnih papirjev in izrednim programom ob pandemiji se uporablja pri nakupu dodatnih vrednostnih papirjev, pri ponovnem investiranju glavnice zapadlih instrumentov ter pri imetjih v programih, dokler se nahajajo v bilanci stanja Eurosistema.

Okvir za obvladovanje tveganj ne služi samo zmanjševanju finančnih tveganj, ampak prispeva tudi k uspešnemu doseganju ciljev denarne politike z diverzificiranim tržno nevtralnim razporejanjem nakupov vrednostnih papirjev čim bolj v skladu z zadanim ciljem. Poleg tega se v zasnovi okvira za obvladovanje tveganj upoštevajo tudi nefinančna tveganja, kot so pravna in operativna tveganja ter tveganja izgube ugleda.

V nadaljevanju je opisan sedanji okvir za obvladovanje finančnih tveganj, ki ureja izvajanje programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa ob pandemiji.[21] V tabeli 1 so povzeti glavni elementi veljavnega okvira.

Tabela 1

Glavni elementi okvira za obvladovanje tveganj v zvezi s programom nakupa vrednostnih papirjev in izrednim programom ob pandemiji

Vir: ECB.
Opombe: CAC – klavzula o skupnem ukrepanju; stopnja kreditne kvalitete, kot izhaja iz Eurosistemove harmonizirane lestvice bonitetnih ocen (glej bonitetni okvir Eurosistema).
1) Listinjeni vrednostni papirji z bonitetno oceno pod stopnjo kreditne kvalitete 2 morajo izpolnjevati dodatne zahteve, med katerimi so: (i) v kritnem skladu listinjenega vrednostnega papirja ob izdaji ne sme biti nedonosnih posojil oziroma v času trajanja vrednostnega papirja ne smejo biti dodani; (ii) finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in predstavlja kritje listinjenim vrednostnim papirjem, ne sme biti strukturirano, sindicirano ali vzvodeno; (iii) veljati morajo določbe o neprekinjenem servisiranju.

2) Glej stran o vidikih izvajanja programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na spletnem mestu ECB.

Zahteve glede primernosti pri dokončnih nakupih vrednostnih papirjev

Pri vseh razredih finančnega premoženja se uporabljajo kriteriji primernosti.

Načeloma je za dokončne nakupe potencialno primerno samo tržno finančno premoženje, ki se sprejema kot zavarovanje v Eurosistemovih kreditnih operacijah. Kriteriji primernosti premoženja, ki se uporablja kot zavarovanje v Eurosistemovih kreditnih operacijah, so določeni v splošnem okviru o instrumentih denarne politike. Primerno finančno premoženje mora med drugim izpolnjevati visoke standarde kreditne kvalitete, saj mora imeti vsaj eno bonitetno oceno[22] zunanje bonitetne institucije, ki je sprejeta v bonitetnem okviru Eurosistema, ocena pa mora ustrezati stopnji kreditne kvalitete 3 ali višje (stopnji kreditne kvalitete 1 in stopnji kreditne kvalitete 2) na Eurosistemovi harmonizirani lestvici bonitetnih ocen. Pri tržnih dolžniških vrednostnih papirjih, ki jih je izdala Helenska republika, je ta zahteva začasno opuščena v primeru nakupov v okviru izrednega programa ob pandemiji, obenem pa veljajo ukrepi za ublažitev zahtev glede zavarovanja terjatev kot odziv na pandemijo COVID-19. Poleg tega mora biti finančno premoženje denominirano v eurih ter izdano in poravnano v euroobmočju.

Poleg zgoraj opisanih kriterijev primernosti se uporabljajo tudi specifični kriteriji primernosti, ki so odvisni od programa. V okviru programov nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja, podjetniškega sektorja in izrednega programa ob pandemiji veljajo omejitve glede najkrajše in najdaljše zapadlosti. V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja za nakup niso primerni vrednostni papirji, ki so jih izdale kreditne institucije ali izdajatelji, katerih nadrejena družba je kreditna institucija. Poleg tega so v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, tretjega programa nakupa kritih obveznic in programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev iz nakupov izključeni vrednostni papirji, ki so jih izdali subjekti za prenehanje in družbe za upravljanje premoženja. V tretjem programu nakupa kritih obveznic mora finančno premoženje izpolnjevati nujne pogoje, da je sprejemljivo kot zavarovanje v lastni uporabi v Eurosistemovih kreditnih operacijah, tj. kot zavarovanje ga lahko uporabi kreditna institucija izdajateljica.[23] V primeru listinjenih vrednostnih papirjev morajo biti dolžniki, do katerih so terjatve v kritnem skladu, večinoma locirani v euroobmočju.

Ocena kreditnega tveganja in postopki skrbnega pregleda

Stalno se izvajajo ocene kreditnega tveganja in postopki skrbnega pregleda.

Pri programih nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja Eurosistem stalno izvaja ustrezno ocenjevanje kreditnega tveganja in postopke skrbnega pregleda na celotnem kupnem fondu. Vzdržuje se okvir spremljanja, v katerem se uporabljajo določeni kazalniki tveganja. Omenjeno ocenjevanje in postopki sledijo načelu sorazmernosti, pri čemer je bolj tvegano finančno premoženje podvrženo bolj poglobljeni analizi. Če je upravičeno, se lahko uporabijo dodatni ukrepi upravljanja tveganj, za katere ravno tako velja načelo sorazmernosti. Mednje sodijo zlasti omejitev ali prekinitev nakupov ter v izjemnih primerih tudi prodaja finančnega premoženja, kar pa mora od primera do primera oceniti Svet ECB.

Okvir vrednotenja

Z okvirom vrednotenja se zagotavlja, da so nakupi opravljeni po tržnih cenah.

Z okvirom vrednotenja se pri programu nakupa vrednostnih papirjev in izrednem programu ob pandemiji zagotavlja, da so nakupi opravljeni po tržnih cenah, s čimer se zmanjšuje izkrivljanje trga in omogoča lažje doseganje učinkovitosti na področju tveganj. V okviru se upoštevajo razpoložljive tržne cene, kakovost takšnih cen in poštene vrednosti. Izvaja se tudi ex post preverjanje cen, da bi se ocenilo, ali so transakcijske cene odraz tržnih cen v času transakcije.

V okviru vseh programov nakupa vrednostnih papirjev so dovoljeni nakupi primernih dolžniških instrumentov z negativno donosnostjo do dospetja, vključno z instrumenti, katerih donosnost je pod obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita, če bi bilo to potrebno.

Referenčne vrednosti nakupov

Z referenčnimi vrednostmi nakupov se zagotavlja razpršenost.

Z referenčnimi vrednostmi nakupov se zagotavlja oblikovanje razpršenega portfelja in zmanjšujejo tveganja. Referenčne vrednosti nakupov v programih nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja določa tržna kapitalizacija celotnega kupnega fonda, tj. nominalni znesek primernega finančnega premoženja, ki izpolnjuje pogoje glede tveganja. V primeru nakupov vrednostnih papirjev javnega sektorja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in izrednega programa ob pandemiji pa razporejanje nakupov po jurisdikcijah na podlagi stanj določa kapitalski ključ ECB. Vseeno se nakupi v okviru izrednega programa ob pandemiji opravljajo fleksibilno, tako da lahko razporeditev tokov nakupov niha v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah.

Omejitve

Omejitve deleža v posamezni izdaji in omejitve izpostavljenosti do posameznega izdajatelja so uspešno orodje pri omejevanju koncentracije tveganj.

Za program nakupa vrednostnih papirjev je vzpostavljen okvir omejitev. Pri umerjanju omejitev deleža v izdaji in omejitev izpostavljenosti do izdajatelja[24] se upoštevajo operativni in pravni vidiki ter vidiki, povezani z denarno politiko in upravljanjem tveganj. Omejitve so natančneje umerjene glede na razred finančnega premoženja, pri čemer se razlikuje med vrednostnimi papirji javnega in zasebnega sektorja. Svet ECB je ob napovedi izrednega programa ob pandemiji pojasnil, da bo v primerih, kadar bi lahko posamezne omejitve, ki jih je sam določil, ovirale ukrepe, ki jih mora Eurosistem izvesti za izpolnjevanje svojega mandata, proučil možnost spremembe teh omejitev, kolikor bi bilo potrebno, da bodo njegovi ukrepi sorazmerni nastalim tveganjem.

V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja se omejitve deleža v izdaji in omejitve izpostavljenosti do izdajatelja uporabljajo za to, da se zaščiti delovanje trga in oblikovanje cen, da se zagotovi sorazmernost, da se omeji koncentracija tveganj ter da Eurosistem ne postane dominanten kreditodajalec državam v euroobmočju. Omejitev deleža v izdaji pri nadnacionalnih obveznicah, primernih za nakup v okviru tega programa, znaša 50% stanja izdanih vrednostnih papirjev. Pri vseh ostalih obveznicah, primernih za nakup v okviru omenjenega programa, je omejitev deleža v izdaji določena na ravni 33% celotnega obsega izdaje, pri čemer se od primera do primera preverja, da Eurosistem ne bi pridobil manjšine, ki bi lahko blokirala klavzulo o skupnem ukrepanju. Sicer pa omejitev deleža v izdaji znaša 25%. Omejitev izpostavljenosti do izdajatelja je pri nadnacionalnih izdajateljih določena na ravni 50% celotnega obsega primernega finančnega premoženja, ki ga je izdala zadevna institucija, pri ostalih primernih izdajateljih pa je na ravni 33%.

V programu nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, v tretjem programu nakupa kritih obveznic in v programu nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja imetja Eurosistema na izdajo ne smejo presegati 70%. V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja se v posebnih primerih uporablja manjša omejitev deleža v izdaji, na primer pri vrednostnih papirjih, ki so jih izdala javna podjetja, saj se ti obravnavajo enako kot v primeru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja. Poleg omejitev deleža v izdaji se v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic in programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja uporabljajo tudi omejitve izpostavljenosti do izdajatelja. Pri programu nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja so omejitve izpostavljenosti do izdajatelja določene na podlagi referenčne razporeditve, ki je povezana s tržno kapitalizacijo skupine izdajatelja, s čimer se zagotavlja diverzificirano razporejanje nakupov. Poleg tega se lahko uporabljajo nižje omejitve, če je to potrebno na podlagi rezultatov ocene kreditnega tveganja in postopkov skrbnega pregleda, kot je pojasnjeno zgoraj.

Okvir 2
Pregled strategije denarne politike ECB

Strategija denarne politike se začne z določitvijo ciljev, ki jih sprejmejo denarne oblasti oziroma so oblastem dodeljeni, nato določa, kako doseči te cilje, ter izbere primeren sklop instrumentov, kazalnikov in vmesnih ciljev denarne politike. Strategija denarne politike ima dva glavna namena: prvič, oblikovalcem politike daje skladen analitičen okvir, ki dejanska ali pričakovana gospodarska gibanja prevaja v odločitve o denarni politiki, ter drugič, služi tudi kot sredstvo za komuniciranje z javnostjo. Če pogledamo daljše časovno obdobje, so se strategije denarne politike vedno razvijale postopoma v skladu s teoretičnimi in empiričnimi ugotovitvami in izkušnjami, hkrati pa so odražale tudi glavne izzive denarne politike v določenem času.

Glavni smerokazi, ki jim sledi sedanja strategije denarne politike ECB, izhajajo iz prvotne usmeritve strategije k cenovni stabilnosti, ki je bila objavljena leta 1998 in izpopolnjena med zadnjim pregledom strategije v letu 2003.[25] Namen strategije je ohranjati stabilnost cen v euroobmočju, s čimer se izpolnjuje mandat, ki ga je Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti dodelila Evropskemu sistemu centralnih bank. Dodelitev poglavitnega cilja – vzdrževanja stabilnosti cen – neodvisni centralni banki temelji na prepričanju, da lahko denarna politika, ki verodostojno in trajno ohranja stabilnost cen, največ prispeva k izboljšanju gospodarskih obetov in zviševanju življenjskega standarda.

Od leta 2003, ko je ECB nazadnje izvedla pregled strategije, so se gospodarstvo v euroobmočju in svetovno gospodarstvo korenito spremenili. Zadnje desetletje je zaznamovalo vztrajno zniževanje inflacije in ravnotežne obrestne mere, kar odraža dolgotrajne in še vedno prisotne vplive globalizacije, digitalizacije in staranja prebivalstva, te trende pa še dodatno krepi zapuščina finančne krize. Zaradi izjemno nizkih obrestnih mer centralne banke težje dodatno rahljajo denarno politiko, ko je inflacija pod ciljno ravnijo, gospodarska rast pa je šibka. Z uvajanjem negativnih obrestnih mer denarne politike so se ECB in druge centralne banke približale efektivni spodnji meji obrestnih mer, tj. meji, onkraj katere nadaljnje znižanje obrestnih mer ne more več zagotavljati dodatnih gospodarskih spodbud. Zaradi tega so številne centralne banke, med drugim tudi ECB, razširile sklop instrumentov denarne politike, na primer z uvedbo programov nakupa vrednostnih papirjev in z zagotavljanjem novih oblik dolgoročnega financiranja bančnemu sektorju. V zadnjem času pa so se kot zlovešča in vztrajna grožnja prihodnji gospodarski in družbeni blaginji po vsem svetu pojavile tudi podnebne spremembe, medtem ko je treba verjetne posledice za denarno politiko šele ugotoviti.

V takšnih razmerah je Svet ECB januarja 2020 začel pregled strategije denarne politike. Cilj pregleda je temeljito analizirati sile, ki poganjajo vsa omenjena strukturna gibanja, in proučiti, ali in kako bi morala ECB prilagoditi svojo strategijo denarne politike, da bi ta še naprej služila svojemu namenu. S pregledom se ne spreminja mandat, določen s Pogodbo. Zaradi pandemije se je pregled nekoliko zavlekel in bo predvidoma zaključen v drugi polovici leta 2021.

Obseg in proces pregleda strategije

Pregled strategije načeloma zajema vse pomembne vidike denarne politike ECB v okviru njenega mandata. Teme je mogoče razporediti glede na poglavitni cilj ECB in druge relevantne vidike. V zvezi s poglavitnim ciljem je treba proučiti in obravnavati naslednje elemente. Kako najbolje meriti inflacijo? Kaj spodbuja gibanje inflacije? Kako uspešni in učinkoviti so instrumenti denarne politike ECB, tako posamično kot tudi skupaj, pri usmerjanju inflacije? Kako kvantificirati cilj stabilnosti cen? Kako najbolje obveščati javnost o denarni politiki? V zvezi z drugimi relevantnimi vidiki je glavno vprašanje, v kolikšni meri in pod kakšnimi pogoji lahko denarna politika upošteva tudi gibanja v realnem gospodarstvu (tj. poslovni cikel in zaposlenost), tveganja za finančno stabilnost in okoljsko trajnost (podnebne spremembe), ko se izvaja denarna politika, usmerjena v stabilnost cen. Zato pregled strategije zajema tudi interakcijo denarne politike z javnofinančno in makrobonitetno politiko. Za poglobljeno razumevanje vseh teh ključnih vprašanj je ECB vzpostavila 13 delovnih skupin (glej sliko A). V teh skupinah tesno sodelujejo zaposleni v Eurosistemu, ki prihajajo iz ECB in nacionalnih centralnih bank, njihov cilj pa je skupaj pripraviti analize v podporo razpravam v Svetu ECB.

Slika A

Delovne skupine v okviru pregleda strategije

Vir: ECB.

»ECB vas posluša« kot ključni element v pregledu strategije

ECB je povabila širok krog zainteresiranih strani, da prispevajo k pregledu strategije, s čimer je želela zagotoviti splošno razumevanje in podporo strategiji denarne politike. V ta namen je organizirala številne izmenjave in aktivnosti, kjer je prisluhnila javnosti. Pregled strategije je bila pomembna tema v rednih in ad hoc izmenjavah s poslanci Evropskega parlamenta. Potekali so tudi dogodki z akademsko skupnostjo, pregled strategije pa je postal ena glavnih tem številnih konferenc in seminarjev z akademskimi krogi, tržnimi udeleženci, centralnobančno skupnostjo in mediji, vključno s prominentnim forumom ECB o centralnem bančništvu.

Državljani so imeli možnost, da svoje poglede predložijo na portalu »ECB vas posluša«. V obdobju osmih mesecev je približno 4.000 državljanov predložilo svoje poglede, ki so bili zbrani v poročilu in posredovani Svetu ECB v obravnavo. Med temami, ki so se jih dotaknili državljani, so bile stabilnost cen in njen pomen v vsakdanjem življenju, širok sklop gospodarskih tem, ki so segale od neenakosti, varčevanja, pokojnin, brezposelnosti in negotovosti zaposlitve do gospodarskih obetov in podnebnih sprememb.

Pregled strategije je bil tudi povod za nadaljnjo krepitev odnosov ECB z nevladnimi organizacijami. Tako sta prvi dogodek »ECB vas posluša« 21. oktobra 2020 gostila predsednica ECB Christine Lagarde in član Izvršilnega odbora Philip R. Lane. Na tem virtualnem dogodku je sodelovalo 22 predstavnikov iz 18 civilnodružbenih organizacij, ki so dejavne v devetih različnih sektorjih. Več organizacij je izpostavilo, da sedanja kriza predstavlja priložnost za prenovo strategije denarne politike ECB ob upoštevanju skrbi javnosti in civilne družbe. Povzetek prispevkov civilnodružbenih organizacij je na voljo na spletnem mestu ECB. Prejeti prispevki skupaj s komentarji z drugih dogodkov, kjer smo prisluhnili javnosti, bodo pripomogli k posvetovanjem Sveta ECB.

ECB in nacionalne centralne banke bodo med celotnim procesom pregleda strategije pa tudi pozneje še naprej organizirale dogodke, na katerih bodo prisluhnile javnosti, s čimer bodo pritegnile vse zainteresirane strani in tako zagotovile splošno razumevanje nove strategije denarne politike, ki bo nastala.

3 Evropski finančni sektor: povečana tveganja zaradi pandemije

Na okolje finančne stabilnosti je med letom 2020 precej vplivalo širjenje pandemije COVID-19. Pandemija ni bila samo javnozdravstvena kriza, ampak je na vseh trgih in v vseh sektorjih povzročila tudi strmo povečanje ranljivosti na področju finančne stabilnosti. Centralne banke, vlade in drugi organi so sprejeli obsežne podporne ukrepe ekonomskih politik, ki so pomagali zmanjšati neposredna tveganja za finančno stabilnost. Vseeno pa so srednjeročne ranljivosti ostale povečane, pri čemer so bili najbolj zaskrbljujoči naraščajoča ranljivost za popravke cen premoženja, vse večji izzivi podjetij, gospodinjstev in držav pri servisiranju dolga, nadaljnje zmanjšanje dobičkonosnosti bank ter kreditna in likvidnostna tveganja v nebankah. V takšnem okolju je ECB sprejela ukrepe za ublažitev finančnih šokov, ki izhajajo iz pandemije. Tako se bili ukrepi makrobonitetne politike usmerjeni v ohranjanje toka kreditov gospodarstvu, medtem ko so bili mikrobonitetni ukrepi, ki jih je sprejel bančni nadzor v ECB, usmerjeni v blaženje posledic krize in spodbujanje odpornosti evropskega bančnega sektorja. ECB je v letu 2020 še naprej prispevala k obravnavi strukturnih vprašanj, vključno z dokončanjem unije kapitalskih trgov in spopadanjem z vse večjimi izzivi, ki jih tveganja v zvezi s podnebnimi spremembami lahko predstavljajo za finančni sistem euroobmočja.

3.1 Okolje finančne stabilnosti v letu 2020

Zahtevno okolje finančne stabilnosti za banke in nebanke.

Pandemija koronavirusa je okrepila obstoječe ranljivosti na področju finančne stabilnosti, ki jih je ECB ugotovila v prejšnjih letih. Ključni dejavniki, ki so leta 2020 vplivali na tveganja za finančno stabilnost, so bili pandemija, negotovost v zvezi z njenim prihodnjim potekom in njenim vplivom na gospodarske obete ter zadolženost držav, podjetij in gospodinjstev. Zaradi izrazitega zvišanja zadolženosti podjetij in držav, predvsem v državah, ki so bile že pred krizo močno zadolžene, so bile gospodarske posledice krize precejšnje v vseh državah euroobmočja, pri čemer je bil vpliv na rast dodane vrednosti po državah in sektorjih heterogen. Zaradi neenakomernega okrevanja po sektorjih in državah so se povečala tveganja fragmentacije. Z večjimi tveganji so se soočale tudi banke, kar je odraz možnega poslabšanja kakovosti aktive, ki je povezano z upadom gospodarske aktivnosti. Zunaj bančnega sektorja so investicijski skladi, vključno s skladi denarnega trga, marca zabeležili odlive v obsegu, ki je bil nazadnje zabeležen med svetovno finančno krizo, zato so se okrepili pretresi na finančnih trgih. Skladi so postali vse bolj ranljivi za obsežne odlive, ker so se v zadnjih letih zaradi okolja nizke donosnosti preusmerili k bolj tveganim in bolj nelikvidnim finančnim instrumentom. Tudi zavarovalnice so si prizadevale povečati donose v še posebej zahtevnem okolju nizkih obrestnih mer in vse večjega števila zavarovalnih zahtevkov zaradi pandemije.

Ugotovljene so bile štiri ključne ranljivosti na področju finančne stabilnosti.

Tveganja za finančno stabilnost, ki so nastala zaradi pandemije, je kratkoročno zmanjšala ogromna in pravočasna podpora ekonomskih politik. Ker so ukrepi ekonomskih politik pomembni za omejevanje vpliva pandemije na gospodarstvo in finančno stabilnost, je enako pomembno tudi obvladovanje izhoda iz podpornih ukrepov. ECB je tekom leta 2020 ugotovila štiri ključne ranljivosti na področju finančne stabilnosti v euroobmočju v obdobju dveh let, ki so obravnavane v polletnem pregledu finančne stabilnosti, ki ga objavlja ECB (glej sliko 1):

Slika 1

Ključne ranljivosti na področju finančne stabilnosti v euroobmočju

Vir: ECB.
Opombe: Ocena finančne stabilnosti na dan 25. novembra 2020. ROE: donosnost lastniškega kapitala.

  • Prvič, zaradi visokih cen finančnega premoženja in ponovnega prevzemanja tveganj so nekateri trgi postali vse bolj izpostavljeni popravkom. Po pretresih v marcu je bil znaten, a neenakomeren odboj na finančnih trgih tekom poletja v nasprotju s šibkimi gospodarskimi temelji, pri čemer so vlagatelji verjetno večjo pozornost namenjali manj izrazitim navzdol usmerjenim ekonomskim tveganjem tekom leta in uvedbi podpornih ukrepov ekonomskih politik. Tako je močna rast na nekaterih delniških trgih povzročila zaskrbljenost zaradi izgube povezave z osnovnimi gospodarskimi temelji. Kreditni razmiki so se vrnili na ravni pred pandemijo v vseh bonitetnih razredih in so bili zaradi gospodarskih obetov nizki, predvsem v visokodonosnem segmentu trga podjetniških obveznic.
  • Drugič, ranljivosti so se povečale v nefinančnem zasebnem in javnem sektorju. Države v celotnem euroobmočju so v odziv na pandemijo uvedle širok nabor ukrepov javnofinančne podpore, kar je leta 2020 privedlo do občutnih proračunskih primanjkljajev. Obenem so podjetja za pokrivanje likvidnostnih potreb črpala kreditne linije in izdajala velike zneske obveznic. Zaradi višjih ravni javnega dolga in zadolženosti podjetij se v prihodnosti lahko ponovno poveča zaskrbljenost glede vzdržnosti dolga. Pandemija je na bilance gospodinjstev vplivala le zmerno zaradi državnih shem dohodkovne podpore. Vseeno pa bi nenadna ukinitev ukrepov lahko privedla do manjše sposobnosti gospodinjstev, da odplačajo posojila, in nadaljnje oslabitve že tako šibkih gospodarskih temeljev v podjetniškem sektorju. V letu 2020 se je povečalo tudi tveganje popravkov na trgih stanovanjskih in poslovnih nepremičnin, pri čemer so bili vse bolj vidni znaki previsokega vrednotenja v euroobmočju kot celoti, aktivnost na trgu poslovnih nepremičnin pa je nenadno in vztrajno upadla.
  • Tretjič, banke v euroobmočju so se istočasno soočale z vse večjo zaskrbljenostjo glede kakovosti aktive, z vztrajnimi strukturnimi problemi in z dolgotrajnimi pritiski na dobičkonosnost. Dobičkonosnost bank naj bi po pričakovanjih ostala šibka in naj bi le zelo postopno okrevala na ravni, zabeležene pred izbruhom pandemije. Poleg tega so bili med letom 2020 zabeleženi prvi znaki poslabšanja kakovosti aktive, kar bo sčasoma privedlo do kreditnih izgub in nedonosnih posojilih.
  • Četrtič, v nebančnem finančnem sektorju so se še naprej kopičile ranljivosti zaradi ponovnega prevzemanja tveganj. Potem ko so se obnovili prilivi v investicijske sklade euroobmočja, so skladi zmanjšali delež imetja likvidnih finančnih instrumentov in povečali dolžniške izpostavljenosti do nefinančnih podjetij, ki so dolgoročnejše in imajo nižje bonitetne ocene. Zato so investicijski skladi postali ranljivi za velike odlive ob morebitnih prihodnjih pretresih. Obenem so se zavarovalnice soočale z izzivi glede dobičkonosnosti, ki so bili posledica manjšega števila sklenjenih zavarovanj in višjih rezervacij za zavarovalne zahtevke zaradi pandemije in razmeroma velikega števila naravnih nesreč v letu 2020.

Možnost, da bi se te ranljivosti uresničile istočasno in bi se po možnosti medsebojno krepile, še dodatno povečuje tveganja za finančno stabilnost.

Ne smemo pozabiti na dolgoročnejša tveganja.

ECB je med letom 2020 izpostavila tudi druge ranljivosti onkraj kratkoročnega in srednjeročnega obdobja, ki bi potencialno lahko negativno vplivale na finančni sektor, predvsem tveganja za finančno stabilnost, ki jih predstavljajo podnebne spremembe (glej okvir 3), in operativna tveganja, ki izhajajo iz kibernetskih ranljivosti.

Okvir 3
ECB in podnebne spremembe

Spopadanje z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe, je postalo osrednja prednostna naloga za oblikovalce politik po vsem svetu – in tudi za centralne banke. Potencialne posledice fizičnega tveganja in tveganja zaradi prehoda v nizkoogljično gospodarstvo, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, so raznolike in zato vplivajo na številna področja dela – tudi znotraj ECB in bančnega nadzora v ECB. ECB raziskuje vse možnosti, kako bi lahko v okviru svojega mandata prispevala k omejevanju tveganj zaradi podnebnih sprememb. Ob tem je pred kratkim ustanovila center za podnebne spremembe s ciljem, da oblikuje in usmerja podnebno agendo ECB ob upoštevanju vseh vidikov, ki so relevantni za centralno bančništvo.

Prispevek ECB k razpravam o politikah v zvezi s podnebnimi spremembami

Zaposleni v ECB z več zornih kotov natančno spremljajo vpliv podnebnih sprememb. Začelo se je vključevati podnebna tveganja v modele in metode napovedovanja, ki jih uporablja ECB, ter ocenjevati posledice za izvajanje denarne politike, finančno stabilnost in lastne naložbene portfelje. V programih nakupov vrednostnih papirjev so zelene obveznice postale pomembnejše, natančno pa se spremljajo tudi nove vrste podnebno povezanih finančnih instrumentov. Nadzorniki dejavno sodelujejo z bankami, da bi povečali ozaveščenost o tveganjih, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, in tako zagotovili, da se ta tveganja v strategijah bank ustrezno upoštevajo in upravljajo. V tem okvirju torej predstavljamo glavne aktivnosti ECB na tem ključnem področju, med katerimi so osrednje politike – finančna stabilnost ter skrbno in varno poslovanje, makroekonomska analiza in denarna politika, operacije na finančnih trgih in upravljanje tveganj, infrastruktura finančnih trgov in plačila, raziskave in statistika – ter politike in finančna regulacija v EU. Opisane so glavne aktivnosti, ki potekajo interno, znotraj Eurosistema in v mednarodnih forumih, izpostavljeno pa je tudi prihodnje delo in glavni izzivi, na katere se bodo v prihodnjih letih osredotočali zaposleni v ECB.

Kar zadeva finančno stabilnost, se ECB skupaj z Odborom Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) za finančno stabilnost in v tesnem sodelovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) ukvarja z najsodobnejšimi načini spremljanja in ocenjevanja podnebnih tveganj. Pri tem se opira na rezultate iz prvega leta prizadevanj, ki so bili junija 2020 objavljeni v poročilu ESRB. Projektna skupina si v drugem letu prizadeva razviti pregledno ploščo za spremljanje tveganj s strani finančnih posrednikov ter raziskati nove pristope k modeliranju, s katerimi bi zajeli dolgoročne kompromise v zvezi s podnebnimi tveganji. V posebnih okvirjih v publikaciji ECB Financial Stability Review se je še naprej analizirala izpostavljenost finančnih posrednikov podnebnim tveganjem. ECB razvija tudi podnebni stresni test »od zgoraj navzdol« z zajetjem celotnega gospodarstva, ki bo temeljil na izredno podrobnih informacijah o ranljivosti podjetij na podnebna tveganja in o izpostavljenostih v bankah. To bo prispevalo k javni razpravi o pomembnosti tveganja v zvezi z zelenim prehodom in fizičnega tveganja v 30-letnem obdobju na podlagi scenarijev, usmerjenih v prihodnost, ter pripravilo teren za morebitne ukrepe makrobonitetne politike na tem področju.

Bančni nadzor v ECB je novembra 2020 objavil Vodnik o podnebnih in okoljskih tveganjih, v katerem so določena nadzorniška pričakovanja v sedanjem bonitetnem okviru. V vodniku je predstavljeno, kako naj institucije po pričakovanjih ECB obravnavajo podnebna in okoljska tveganja, ko oblikujejo in izvajajo poslovno strategijo, okvir za upravljanje institucije in okvir za upravljanje tveganj. Poleg tega je pojasnjeno, kako naj institucije z razširitvijo razkritij o podnebnih in okoljskih tveganjih postanejo bolj transparentne. ECB je ocenila tudi razkritja o podnebnih in okoljskih tveganjih v vseh institucijah pod njenim neposrednim nadzorom. Čeprav se je to od prejšnjega leta nekoliko izboljšalo, poročilo ugotavlja, da so razkritja le redko utemeljena z relevantnimi kvantitativnimi in kvalitativnimi informacijami ter da večina institucij še ne razkriva izčrpno svojega profila tveganosti.

Poleg tega se ECB ukvarja z makroekonomskim vplivom podnebnih tveganj. Tako denimo proučuje makroekonomska tveganja, ki izhajajo neposredno iz podnebnih sprememb ter posredno iz politik, katerih cilj je zmanjšati podnebna tveganja in se jim prilagoditi. Zaposleni v ECB ocenjujejo tudi nujnost prilagajanja makroekonomskih modelov in makroekonomskih projekcij, na katerih temeljijo sklepi o denarni politiki. ECB je analizirala makroekonomske posledice podnebnih sprememb za izvajanje denarne politike. Doslej se je osredotočala na posledice, ki jih imajo podnebne spremembe in politike prehoda v zeleno gospodarstvo za: (i) transmisijo denarne politike in ponudbo kreditov, (ii) naravno obrestno mero in manevrski prostor denarne politike, (iii) izvajanje denarne politike v kontekstu povečane intenzivnosti in volatilnosti makroekonomskih šokov. V pregledu strategije denarne politike je bila pozornost namenjena temu, kako bi lahko podnebne spremembe vplivale na izvajanje denarne politike, ob upoštevanju naloge ohranjanja cenovne stabilnosti in v podporo splošnim ekonomskim politikam v Uniji z namenom prispevati k doseganju ciljev Unije iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji. Poleg tega je v členu 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije določeno, da je treba zahteve varstva okolja vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja.

ECB razmišlja tudi o tem, kako obravnavati podnebne spremembe znotraj okvira Eurosistema za izvajanje denarne politike in upravljanje tveganj. Za to analizo bi bilo treba izboljšati razpoložljive informacije o izpostavljenosti gospodarskih subjektov podnebnim tveganjem in priložnostim. Trenutno razpoložljivi podatki namreč niso konsistentni, večinoma niso primerljivi in včasih niso zanesljivi. ECB zato poziva k bolj standardiziranemu in širšemu razkrivanju informacij o podnebnih spremembah. Ob tem želi ECB kot uporabnica bonitetnih ocen tudi razumeti, kako so tveganja v zvezi s podnebnimi spremembami vključena v proces oblikovanja bonitetnih ocen. Čeprav so bonitetne agencije sprejele nekatere korake, da bi okoljska tveganja vključile v bonitetne ocene, so na tem področju še vedno potrebne bistvene izboljšave, zlasti v zvezi z razkrivanjem relevantnosti in pomembnosti podnebnih tveganj v bonitetnih ocenah.

V pokojninskem skladu za zaposlene, ki ga pasivno upravljata dva zunanja upravljavca premoženja, ECB zasleduje splošno politiko trajnostnih in odgovornih naložb, ki temelji na smernicah v zvezi s selektivnim izvzemanjem naložb in glasovanjem s pooblastilom, ki vključujejo okoljske, socialne in upravljavske standarde. Leta 2020 so bili vsi konvencionalni referenčni delniški indeksi, ki jih zasleduje pokojninski sklad za zaposlene, nadomeščeni z nizkoogljičnimi indeksi, s čimer se je precej zmanjšal ogljični odtis delniških portfeljev. V prihodnje namerava ECB raziskati možnost razširitve nizkoogljičnih indeksov na razrede finančnega premoženja s fiksno donosnostjo. ECB v portfelju lastnih sredstev uporablja tematsko strategijo trajnostnih in odgovornih naložb, katere cilj je povečati delež zelenih vrednostnih papirjev. Ta strategija se izvaja postopoma z neposrednimi nakupi zelenih obveznic na sekundarnih trgih, to pa naj bi dopolnjevale izpostavljenosti, pridobljene prek drugih naložbenih oblik.

Visoko kakovostna podnebna statistika in podatki so predpogoj za utemeljeno analizo podnebnih sprememb in s tem povezanih tveganj, ki so relevantni za namene centralnega bančništva. Za izpolnitev teh potreb je Odbor ESCB za statistiko pripravil sistematičen pregled obstoječih virov podatkov, potreb uporabnikov, metodoloških izzivov in vrzeli v podatkih, ki jih je treba zapolniti. V okolju, kjer se potrebe uporabnikov spreminjajo, se bo statistično delo najprej osredotočalo na razvoj niza kazalnikov (sprva eksperimentalno), ki zajemajo znesek zelenih finančnih instrumentov, ogljični odtis finančnih institucij ter njihovo izpostavljenost podnebnim fizičnim tveganjem.

Zaposleni v ECB izvajajo vse več raziskovalnih projektov na področju podnebnih sprememb. V seriji delovnih zvezkov ECB je že bilo objavljenih več raziskav, med katerimi so študija o vplivu naravnih nesreč na inflacijo,[26] analiza vloge finančnih trgov pri zelenem prehodu,[27] študija o optimalnem obdavčenju ogljika[28] ter analiza povezav med okužbami s COVID-19 in lokalnimi okoljskimi razmerami.[29] Med tekočimi raziskavami pa so med drugim analiza izpostavljenosti velikih bank tveganjem, vloga bank pri pospeševanju podnebnih sprememb, vrednotenje zelenih obveznic, vpliv sistema EU za trgovanje z emisijami na onesnaževanje podjetij, vrzel v zavarovanju pred podnebnimi spremembami, vpliv podnebnih sprememb na vrednotenje delnic ter vpliv ogljičnih davkov na razogljičenje.

V zvezi z infrastrukturo finančnih trgov in plačili je ECB v sodelovanju z drugimi centralnimi bankami v euroobmočju zagnala dve delovni področji: namen prvega je razumeti, kako najbolje proučevati okoljski odtis negotovinskih plačil, namen drugega pa razumeti, kako podnebna tveganja vplivajo na infrastrukturo finančnih trgov, pri čemer se najprej osredotočamo na centralne nasprotne stranke. Na področju bankovcev si je ECB skupaj s centralnimi bankami v Eurosistemu ter akreditiranimi izdelovalci še naprej prizadevala, da bi eurski bankovci postali bolj zeleni. Med naslednjimi dogovorjenimi cilji sta prehod na okolju prijaznejše surovine ter izvedba posebnih projektov za zmanjšanje vpliva bankovcev na okolje med proizvodnjo, uporabo in ob koncu življenjske dobe.

ECB je še naprej prispevala k razvoju regulativnega okvira v forumih EU in mednarodnih forumih. K razpravam o politikah v EU je prispevala z objavo izčrpnega odgovora Eurosistema na javno posvetovanje Evropske komisije o prenovljeni strategiji trajnostnega financiranja in o reviziji direktive o nefinančnem poročanju. Kot članica strokovne skupine o trajnostnem financiranju in njene naslednice – platforme o trajnostnem financiranju – je ECB podpirala pobude EU, povezane s taksonomskim okvirom in izboljšanjem uporabnosti za bančni sektor. ECB je nedavno prispevala k pripravam za morebitno oblikovanje standardov EU za nefinančno poročanje. ECB je tudi v mednarodnih forumih (na primer v skupinah G7 in G20 ter v Baselskem odboru za bančni nadzor (BCBS)) opozarjala na pomen razvoja mednarodno skladnih regulativnih okvirov in preprečevanja regulativne fragmentacije.

ECB je kot članica mreže za ozelenitev finančnega sistema (NGFS) dejavno vključena v spodbujanje nemotenega prehoda v nizkoogljično gospodarstvo, pri čemer pomembno prispeva k vsem petim delovnim področjem, v katere je organizirana mreža (mikrobonitetno področje in nadzor; makrofinančno področje; povečevanje zelenega financiranja; premoščanje podatkovnih vrzeli; raziskave). ECB se je zaradi svoje aktivne vloge in prispevka v letu 2020 pridružila izvršilnemu organu mreže, tj. usmerjevalnemu odboru. ECB prispeva tudi k projektni skupini BCBS na visoki ravni za finančna tveganja v zvezi s podnebnimi spremembami (TFCR), ki pripravlja dve analitični poročili: eno o transmisijskih kanalih podnebnih tveganj in drugo o metodologijah merjenja.

Okoljska trajnost in uspešnost ECB

Leta 2020 je ECB praznovala 10. obletnico certificiranega sistema okoljskega ravnanja, ki se izvaja v skladu s sistemom EU za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) in standardom ISO 14001. V zadnjem desetletju so prizadevanja za izboljšanje okoljske uspešnosti ECB prinesla vidne rezultate. Med letoma 2008 in 2019 se je ogljični odtis ECB zmanjšal za 38% kljub znatnemu povečanju obsega poročanja in števila delovnih mest. V istem obdobju so se izpusti ogljikovega dioksida na delovno mesto zmanjšali za 75%, k čemur so prispevali predvsem zmanjšanje porabe energije, nakup električne energije iz obnovljivih virov ter zmanjšanje izpustov, povezanih s prevozom na delo (tj. pred prehodom na delo na daljavo leta 2020). Nadaljnje podrobnosti o okoljski uspešnosti ECB so na voljo v dopolnitvi okoljske izjave ECB iz leta 2020.

ECB je v letu 2020 kljub izzivom zaradi pandemije COVID-19 izvedla več aktivnosti, da bi izboljšala okoljsko uspešnost rednega poslovanja. Nameščeni so bili panji, hoteli za žuželke ter ptičje hišice in hišice za netopirje, s čimer smo dodatno spodbujali biotsko raznovrstnost na zemljišču ECB, pogostost namakanja pa je bila prilagojena, da bi dodatno zmanjšali porabo vode v ECB. Čeprav so higienske zahteve vplivale na sistem ravnanja z odpadki v ECB, se bodo prizadevanja za zmanjšanje ostalih odpadkov nadaljevala z uvedbo sistema ponovne uporabe, kjer bo to mogoče, in z izboljšanjem infrastrukture za odpadke v pisarniških nadstropjih. V letu 2020 so aktivnosti za večjo ozaveščenost in angažiranost zaposlenih potekale izključno v spletnih formatih v obliki predavanj in delavnic o zmanjševanju okoljskega vpliva dela od doma. Med temi aktivnostmi so bile sodelovanje v pobudi WWF »Ura za Zemljo«, na dnevu ekološkega dolga, v evropskem tednu mobilnosti in v evropskem tednu zmanjševanja odpadkov.

Ker se je zaradi pandemije zmanjšalo število poslovnih potovanj in povečalo število spletnih sestankov, potekajo razprave o trajnejšem zmanjšanju števila poslovnih potovanj na dolgi rok in o razvoju sistematičnega pristopa k trajnostnim sestankom in dogodkom, tako fizično kot tudi prek spleta.

ECB si bo v prihodnje zastavila še ambicioznejše okoljske cilje v skladu z vodilnimi mednarodnimi prizadevanji v boju proti podnebnim spremembam, hkrati pa bo skupaj z vse večjim številom evropskih institucij še naprej izboljševala metode izračunavanja izpustov ogljikovega dioksida in načine kompenziranja preostalih izpustov ogljikovega dioksida. ECB namerava od leta 2022 dalje celovito poročati o svoji okoljski trajnosti, s čimer bo še nadgradila svojo okoljsko uspešnost.

3.2 Makrobonitetna politika za zmanjšanje procikličnosti v bančnem sektorju in za podporo gospodarskemu okrevanju

Makrobonitetne politike so glavno orodje za odpravljanje ranljivosti na področju finančne stabilnosti.

Ranljivosti v finančnem sistemu, ki lahko privedejo do sistemskih tveganj, se lahko odpravijo z makrobonitetnimi politikami. Z uredbo o EMN so bili ECB na tem področju dodeljeni pomembna vloga in posebna pooblastila. Naloga ECB je, da oceni predvidene makrobonitetne ukrepe za banke, ki jih določa zakonodaja EU in so jih sprejeli nacionalni organi v državah, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora (EMN), obenem pa ima ECB tudi pooblastila, da uporabi strožje ukrepe, kot so sprejeti na nacionalni ravni. V odziv na izbruh koronavirusa v letu 2020 so nacionalni organi v euroobmočju ob posvetovanju z ECB sprejeli pomembne ukrepe makrobonitetne politike, da bi zagotovili finančno stabilnost in ublažili gospodarske posledice šoka zaradi pandemije.

Proaktivna makrobonitetna politika za podporo gospodarstvu in ohranjanje finančne stabilnosti

ECB je proaktivno podpirala ukrepe, ki so jih sprejeli makrobonitetni organi v celotnem euroobmočju.

ECB je bila proaktivna in je na področju makrobonitetne politike hitro ukrepala, zato je pomembno prispevala k podpori realnemu gospodarstvu in obenem zagotavljala finančno stabilnost. Spodbujala in podpirala je ukrepe, ki so jih sprejeli makrobonitetni organi v vseh sodelujočih državah v EMN, in zaradi katerih so banke lahko kapital uporabile za pokrivanje izgub ter za podporo kreditiranju gospodinjstev in podjetij. Nacionalni organi so sprostili zahteve glede kapitalskih blažilnikov v znesku več kot 20 milijard EUR,[30] predvsem s polno ali delno sprostitvijo proticikličnih kapitalskih blažilnikov.

Za učinkovitost makrobonitetne politike je ključnega pomena zagotoviti, da je kapitalske blažilnike mogoče uporabiti. Zato je ECB spodbujala banke, da svoje kapitalske in likvidnostne blažilnike uporabijo za posojanje in pokrivanje izgub ter tako pripomorejo k stabilizaciji realnega gospodarstva. Možnost uporabe blažilnikov je bila še dodatno podprta z odločitvijo, da se bankam do konca leta 2022 dovoli poslovanje pod ravnijo zahteve po skupnem blažilniku, ne da bi to samodejno sprožilo nadzorne ukrepe. Poleg tega je ECB poudarila, da od bank ne bo zahtevala, da morajo začeti obnavljati svoje kapitalske blažilnike, preden dosežejo skrajne točke zmanjšanja kapitala, vsekakor pa ne pred koncem leta 2022.

Zaželeno je, da se z blažilniki, ki jih je mogoče sprostiti, ustvarja manevrski prostor za makrobonitetno politiko.

Kar zadeva prihodnje obdobje, se krepi zavedanje, da je uravnoteženje med strukturnimi in cikličnimi kapitalskimi zahtevami srednjeročno zaželeno, da bi se ustvaril manevrski prostor za makrobonitetno politiko. Iz dogajanja v letu 2020 je razvidno, da so poleg skupne ravni kapitala bank pomembni tudi blažilniki, ki jih je mogoče sprostiti in se oblikujejo v dobrih časih, s čimer v času upada podpirajo kritje izgub in posojanje. Manevrski prostor za makrobonitetno politiko je bil ob začetku pandemije omejen, ker je proticiklični kapitalski blažilnik, ki ga je mogoče v celoti sprostiti, predstavljal le majhen delež kapitala bank v euroobmočju (0,11% v primerjavi s količnikom navadnega lastniškega temeljnega kapitala v višini 14,9%).[31] To je bil predvsem odraz počasnega okrevanja finančnega cikla po finančni in državni dolžniški krizi. Kar zadeva prihodnje obdobje, ko se bodo razmere normalizirale, bi bilo treba pregledati okvir blažilnikov, da se oceni, ali uravnoteženje med strukturnimi in cikličnimi blažilniki lahko prispeva k temu, da je za odziv na gospodarski upad na voljo dovolj fleksibilnosti v obliki blažilnikov, ki jih je mogoče sprostiti.

Obenem je ECB še naprej izboljševala obveščanje o temah v zvezi z makrobonitetno politiko in tako povečevala poučenost javnosti, saj je bilo tekoče delo in razmišljanje ECB na tem področju bolj transparentno.[32] V pregledu finančne stabilnosti iz novembra 2020 je bil razdelek, v katerem je bila prikazana prihodnja makrobonitetna perspektiva o dopolnjevanju kapitalskih blažilnikov. Poleg govorov, sporočil za javnost in drugih publikacij, kot so na primer občasni zvezki, je ECB še naprej objavljala polletni makrobonitetni bilten, v katerem so predstavljeni napredek na področju analitike in ocene aktualnih makrobonitetnih vprašanj. Na podlagi izkušenj, pridobljenih med krizo, se je zadnja številka v letu 2020 osredotočala na makrobonitetne kapitalske blažilnike in obravnavala njihov vpliv na posojanje, možne ovire pri njihovi uporabi in pomen manevrskega prostora za makrobonitetno politiko. ECB je na svojem spletnem mestu še naprej objavljala tudi seznam trenutno veljavnih makrobonitetnih ukrepov v državah, ki sodelujejo v bančnem nadzoru.

Odločitve o makrobonitetni politiki v letu 2020

ECB je leta 2020 v skladu z zakonskim pooblastilom ocenjevala obvestila nacionalnih organov iz euroobmočja v zvezi z izvajanjem makrobonitetne politike. Ocenila je 116 odločitev o makrobonitetnih instrumentih, ki so obravnavali ciklična in strukturna sistemska tveganja, in o drugih ukrepih, določenih v členu 458 uredbe o kapitalskih zahtevah (CRR). Med temi so bila tudi obvestila centralnih bank Българска народна банка (Bolgarska narodna banka) in Hrvatska narodna banka, potem ko je bilo 1. oktobra 2020 vzpostavljeno tesno sodelovanje. Večina obvestil se je nanašala na določanje proticikličnih kapitalskih blažilnikov ali na ugotavljanje globalnih in drugih sistemsko pomembnih kreditnih institucij ter na umerjanje njihovih kapitalskih blažilnikov. Svet ECB ni ugovarjal nobeni od odločitev o makrobonitetni politiki, ki so jih nacionalni organi priglasili v letu 2020.

Po izbruhu koronavirusa so bili številni ukrepi, ki so bili priglašeni ECB, namenjeni blaženju posledic, ki jih je imel šok zaradi pandemije za stabilnost finančnega sistema in realno gospodarstvo. Zato se je več nacionalnih organov odločilo, da sprostijo nekatere kapitalske blažilnike, ki so bili oblikovani v predhodnih letih.

Od sedmih držav euroobmočja, ki so aktivirale proticiklični kapitalski blažilnik, se jih je šest odločilo, da v celoti ali delno sprostijo proticiklični kapitalski blažilnik in prekličejo predhodno napovedano povečanje blažilnika. Cilj je bil bankam omogočiti, da s sproščenim kapitalom še naprej podpirajo realno gospodarstvo prek posojanja gospodinjstvom in podjetjem ter pokrijejo morebitne kreditne izgube. V času priprave poročila sta bila Luksemburg in Slovaška edini državi euroobmočja, ki sta še vedno vzdrževali pozitivno stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika.

ECB je v zvezi z makrobonitetnimi instrumenti, ki obravnavajo druga tveganja, ocenila odločitve nacionalnih organov o blažilnikih za druge sistemsko pomembne institucije, o blažilnikih sistemskih tveganj in o makrobonitetnih ukrepih v skladu s členom 458 CRR. Nekaj držav se je v odziv na šok zaradi pandemije koronavirusa odločilo, da v celoti ali delno sprostijo blažilnik sistemskih tveganj in prilagodijo blažilnike za druge sistemsko pomembne institucije, ki bi bile sicer omejene pri črpanju blažilnika sistemskih tveganj zaradi vzajemnega delovanja dveh zahtev iz člena 131 direktive o kapitalskih zahtevah.

Nekaj držav pa se je odločilo, da odložijo postopno uvajanje ali sprejetje napovedanih ukrepov, na primer postopno uvajanje blažilnikov za druge sistemsko pomembne institucije in sprejetje napovedanega ukrepa v skladu s členom 458 CRR.

Sodelovanje z Evropskim odborom za sistemska tveganja

ECB je sekretariatu Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), ki je odgovoren za redno poslovanje ESRB, še naprej zagotavljala analitično, statistično, logistično in administrativno podporo. ESRB je pristojen za makrobonitetni nadzor finančnega sistema v EU ter za preprečevanje in zmanjševanje sistemskih tveganj.

Leto 2020 je zaznamovala pandemija COVID-19. V odziv na dinamično spreminjanje tveganj je ESRB aprila in maja 2020 prešel v »krizni način delovanja« in povečal število sej, na katerih je razpravljal o politikah. Evropski sistem centralnih bank (ESCB) je aktivno sodeloval in pomagal pri odzivanju ESRB na pandemijo ter pri tekočem ugotavljanju in spremljanju potencialnih sistemskih tveganj ter nudil splošno podporo pri delu, ki ga izvaja ESRB. Aktivno je na primer sodeloval pri delu ESRB, na podlagi katerega je bilo sprejetih več ukrepov v zvezi z naslednjimi vprašanji: (i) vpliv, ki ga imajo poroštvene sheme za posojila in drugi javnofinančni ukrepi za zaščito realnega gospodarstva na finančni sistem; (ii) nelikvidnost trga ter posledice za upravljavce premoženja in zavarovatelje; (iii) vpliv procikličnih znižanj bonitetnih ocen obveznic na trge in subjekte v celotnem finančnem sistemu; (iv) omejitve izplačil dividend, odkupov lastnih delnic in drugih izplačil v celotnem sistemu; (v) likvidnostna tveganja, ki izhajajo iz pozivov h kritju. ESCB je poleg tega sodeloval v razpravi znotraj ESRB o dolgoročnejših vprašanjih v zvezi z bančnim sektorjem EU ob pandemiji COVID-19. Namen tega je bil pripraviti pregled različnih izzivov, s katerimi bi se oblikovalci politik lahko soočali v prihodnosti.

Po postopni vrniti k rednemu ciklu tekom poletja je ECB s sekretariatom ESRB še naprej sodelovala pri delu v zvezi s spremljanjem posledic, ki jih imajo javnofinančni ukrepi za zaščito realnega gospodarstva ob pandemiji COVID-19 za finančno stabilnost. Junija 2020 je bila pod okriljem splošnega odbora ESRB ustanovljena strokovna skupina. Pooblaščena je, da na ravni EU redno spremlja posledice za finančno stabilnost, nastale zaradi začasnih ukrepov, ki so jih države sprejele v odziv na pandemijo COVID-19, s poudarkom na čezmejnih in medsektorskih posledicah.

ECB je prispevala tudi k nadaljnjemu razvoju meril tveganosti za nebanke. Tako je med drugim sodelovala pri peti izdaji publikacije o spremljanju tveganj v nebančnem finančnem posredništvu v EU, ki obsega pregled gibanj v nebančnem finančnem sektorju s poudarkom na ocenjevanju morebitnih tveganj za finančno stabilnost.

ECB je sodelovala z ESRB tudi pri razvoju in vzpostavitvi metodologij za izvedbo študije o tem, kako lahko različni scenariji podnebnih sprememb vplivajo na finančni sektor EU. ESRB je junija 2020 objavil poročilo, ki obravnava vzporejanje različnih metodologij, oceno razpoložljivosti podatkov in pregled tistih vrst izpostavljenosti finančnih institucij, ki jih je treba analizirati v okviru analize podnebnih tveganj.

Obenem je ECB aktivno sodelovala tudi v evropski sistemski skupini za kibernetska tveganja, ki razvija analitični okvir za ocenjevanje kibernetskih tveganj.

ECB je predsedovala tudi delovni skupini, ki je bila odgovorna za pripravo priporočila ESRB za nadaljnji napredek pri sprejemanju identifikatorja pravnih subjektov (LEI) v EU. Delo je bilo uspešno zaključeno septembra 2020, ko je bilo sprejeto priporočilo ESRB o identifikaciji pravnih subjektov.

Poleg tega je ECB predsedovala delovni skupini ESRB za stresno testiranje, ki je pripravila neugodne scenarije za stresne teste Evropskega bančnega organa in Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine v letu 2021. V ta namen je več generalnih direktoratov ECB delovni skupini ESRB nudilo ključno strokovno podporo in podporo pri modeliranju.

Podrobnejše informacije o ESRB so na spletnem mestu in v letnih poročilih odbora.

3.3 Mikrobonitetne aktivnosti za zagotavljanje trdnosti posameznih bank

Bolgarija in Hrvaška sta postali prvi državi članici zunaj euroobmočja, ki sta se pridružili evropskemu bančnemu nadzoru.

Leta 2020 je enotni mehanizem nadzora (EMN) sprejel dve novi članici. Bolgarija in Hrvaška sta postali prvi državi zunaj euroobmočja, ki sta se pridružili evropskemu bančnemu nadzoru v skladu z okvirom za tesno sodelovanje, ki je v uredbi o EMN predviden za države članice zunaj euroobmočja. Na podlagi sklepa Sveta ECB, da vzpostavi tesno sodelovanje[33] s centralnima bankama Българска народна банка (Bolgarska narodna banka)[34] in Hrvatska narodna banka,[35] se je število pomembnih institucij pod neposrednim nadzorom ECB oktobra 2020 povečalo za pet bank v Bolgariji in osem bank na Hrvaškem.[36] ECB je pristojna tudi za pregled nad nadzorom manj pomembnih institucij in za skupne postopke, ki se uporabljajo za vse nadzorovane subjekte v obeh državah. Bolgarska in hrvaška centralna banka imata v Nadzornem odboru ECB vsaka svojega predstavnika, ki ima enake pravice in obveznosti kot vsi ostali člani, vključno z glasovalno pravico.

Bančni nadzor v ECB je vzpostavil učinkovitejšo organizacijsko strukturo in povečal transparentnost.

V letu 2020 se je bančni nadzor v ECB preoblikoval v bolj zrelo in transparentno organizacijo. Nadzor nad posameznimi bankami je bil reorganiziran v skladu s poslovnimi modeli bank, podpirale pa so ga skupine strokovnjakov za tveganja ali posamezna področja. Uvedena je bila druga obrambna linija – nadzorna funkcija za tveganja – ki izvaja strateško načrtovanje, medtem ko je funkcija nadzora na kraju samem postala strukturno neodvisna. Z novo organizacijsko strukturo smo se preusmerili k bolj tveganju prilagojenem nadzoru ob zagotavljanju skladnosti rezultatov nadzora. Reorganizacija je okrepila tako vlogo ECB kot preudarnega, učinkovitega in transparentnega nadzornika kot tudi sodelovanje s pristojnimi nacionalnimi organi v EMN.

ECB je z namenom povečanja transparentnosti prvič objavila agregirane podatke po poslovnih modelih in informacije o zahtevah iz drugega stebra za vsako posamezno banko, in sicer eno leto prej, kot zahteva spremenjena uredba o kapitalskih zahtevah. Cilj objave zahtev iz drugega stebra za vsako posamezno banko je bil osvetliti stanje evropskih bank ter obenem omogočiti bankam, da svoj položaj primerjajo s položajem drugih bank, s čimer je vlagateljem na voljo večja transparentnost.

ECB je organizirala tudi javno posvetovanje o osnutku vodnika o nadzorniškem pristopu h konsolidaciji v bančnem sektorju. Z vodnikom naj bi se izboljšala transparentnost in predvidljivost nadzornih ukrepov, kreditne institucije pa bi lažje oblikovale bonitetno vzdržne projekte.

Evropski bančni nadzor se je s svežnjem nadzornih ukrepov pomoči hitro odzval na izbruh krize zaradi COVID-19.

Izkazalo se je, da je koronavirus šok, ki je doslej brez primere, vendar so evropske banke zaradi aktivne vloge EMN v zadnjih letih v krizo vstopile z veliko močnejšo kapitalsko in likvidnostno pozicijo ter mnogo boljšo kakovostjo aktive. ECB se je hitro odzvala in sprejela več nadzornih ukrepov pomoči, ki so bankam omogočili, da pokrijejo izgube in še naprej posojajo realnemu gospodarstvu. ECB je nadzorovane subjekte na primer spodbujala, da v celoti uporabijo kapitalske in likvidnostne blažilnike, vključno z napotki iz drugega stebra, obenem pa je trgom signalizirala, naj bank ne kaznujejo, če bodo izkoristile takšno fleksibilnost.[37] V zvezi z obravnavo slabih posojil je bila uvedena nadzorniška fleksibilnost, in sicer predvsem zato, da bi bankam omogočila, da v celoti izkoristijo poroštva in moratorije, ki so jih uvedli državni organi.[38] ECB je sprejela pragmatičen (tj. poenostavljen) pristop k ciklu procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) v letu 2020.[39] Z novim pristopom se je zmanjšalo breme za nadzorovane banke, hkrati pa se je ohranila jasna in natančna slika njihove trdnosti. Poleg tega smo banke istočasno spodbujali, naj ublažijo procikličnost, vgrajeno v njihove modele rezervacij za izgube iz naslova posojil v skladu z MSRP 9, in – če tega še niso storile – začnejo uporabljati prehodne ureditve za MSRP 9, ki so na voljo v skladu z uredbo o kapitalskih zahtevah.[40] ECB je podaljšala tudi roke za nekritične nadzorne ukrepe in za predložitev podatkov ter za izvajanje korektivnih ukrepov, ki so posledica inšpekcijskih pregledov na kraju samem in preverjanja notranjih modelov.

Potem ko je ECB analizirala ranljivost evropskih bank v prvih tednih krize zaradi COVID-19, je spremenila nekatere svoje odločitve. Prvotno priporočilo bankam o izplačilu dividend in odkupu delnic je na primer podaljšala do 1. januarja 2021. Pozneje je ECB banke pozvala, naj se do 30. septembra 2021 vzdržijo izplačil dividend ali naj izplačila omejijo. Da bi olajšala izvajanje denarne politike, je ECB bankam poleg tega dovolila, da iz količnika finančnega vzvoda izključijo nekatere izpostavljenosti do centralnih bank.[41]

Banke in javnost so bili o vseh nadzornih ukrepih pomoči obveščeni učinkovito in transparentno prek različnih kanalov, vključno z dopisi, nadzorniškim dialogom s skupnimi nadzorniškimi skupinami, pogostimi vprašanji, sporočili za javnost, blogi in govori.

Na začetku krize zaradi COVID-19 je ECB subjektom, ki so se pripravljali na brexit, do neke mere omogočila operativno fleksibilnost, pozneje pa se je nadzorniški dialog nadaljeval in okrepil. Številne banke so bodisi dosegle precejšen napredek bodisi so bile na dobri poti, da vzpostavijo ciljni model poslovanja za čas po brexitu, ki jim bo omogočil trgovanje, knjiženje in upravljanje tveganj v EU na način, ki zagotavlja preudarno upravljanje tveganj in učinkovit nadzor. ECB je banke še naprej opozarjala, da morajo biti ob koncu prehodnega obdobja pripravljene na vse možne izide. Nadzorniki so precejšnjo pozornost namenili tudi temu, da nadzorovane banke vzpostavijo ciljni model poslovanja v skladu s predhodno dogovorjeno časovnico. S tem se zagotavlja, da se vsa izredna srednjeročna tveganja zaradi brexita obravnavajo enotno in učinkovito.

Evropski bančni nadzor je še naprej izboljševal svoja orodja.

ECB je po zaključenem javnem posvetovanju pripravila končno različico vodnika, ki opredeljuje, kako ECB ocenjuje skladnost modelov kreditnega tveganja nasprotne stranke v bankah z regulativnimi zahtevami. Vodnik je pomemben za banke, ki vložijo zahtevo za razširitev ali spremembo notranjih modelov, in za stalno spremljanje takšnih modelov ali preverjanje notranjih modelov s strani ECB. ECB je sprejela in objavila tudi smernico o pragu pomembnosti za kreditne obveznosti v zamudi v zvezi z manj pomembnimi institucijami, ki zagotavlja skladnost s pravili, ki veljajo za pomembne institucije.[42]

Podrobnejše informacije o bančnem nadzoru v ECB so na voljo na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru in v Letnem poročilu ECB o nadzornih dejavnostih 2020.

3.4 Prispevek ECB k pobudam evropskih politik

Po svetovni finančni krizi je bil z regulativnimi reformami vzpostavljen bolj odporen finančni sektor.

Po svetovni finančni krizi je deset let pomembnih regulativnih reform prispevalo k temu, da je bil finančni sistem dobro pripravljen na šoke, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. Čeprav je bil dosežen znaten napredek, je še vedno treba premagati pomembne pravne in institucionalne izzive, preden bodo evropske banke lahko poslovale v zares integriranem okviru in bodo imeli od tega koristi tudi uporabniki finančnih storitev. Nadaljnja prizadevanja so potrebna tudi za razvoj kapitalskih trgov in obenem za krepitev regulativnega in nadzornega okvira za nebančni finančni sektor. V letu 2020 je tudi Evropska unija ukrepala na področju ekonomske politike, kot še nikoli doslej. Julija 2020 so se voditelji EU dogovorili, da bo Unija v odziv na skupni gospodarski šok prvič v svoji zgodovini izdala skupne dolžniške instrumente. V okviru 4 je povzet širši odziv EU na krizo in posledice za realno gospodarstvo in finančni sektor.

Dokončanje bančne unije

ECB je prispevala k razpravi o dokončanju bančne unije.

Potem ko je decembra 2019 predsednik delovne skupine na visoki ravni za evropski sistem jamstva za vloge poslal dopis predsedniku Euroskupine, je ECB v evropskih forumih še naprej prispevala k razpravi o dokončanju bančne unije.

Euroskupina je na seji konec novembra 2020 dosegla prelomni dogovor o spremenjeni Pogodbi o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost in zgodnji uvedbi skupnega podpornega mehanizma za enotni sklad za reševanje.

ECB je tako še naprej prispevala k skupnemu poročilu o spremljanju zmanjševanja tveganj (glej majsko izdajo in novembrsko izdajo), ki ga je pripravila skupaj z Evropsko komisijo in Enotnim odborom za reševanje. Poročilo iz novembra 2020 je vsebovalo tudi dodatne analize nedonosnih posojil in pozicij minimalnih zahtev glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. Euroskupina se je na podlagi poročila iz novembra 2020 in pozitivne ocene zmanjševanja tveganj dogovorila o zgodnji uvedbi skupnega podpornega mehanizma.

ECB je poleg tega podprla razpravo o čezmejni integraciji bančnih skupin. Tako sta dva visoka predstavnika ECB v skupnem prispevku na blogu pripravila konkretne predloge, kako spodbujati učinkovito razporejanje virov likvidnosti znotraj bančnih skupin in obenem organom države gostiteljice zagotavljati varovala.[43]

Kar zadeva spremembe okvira za krizno upravljanje, je ECB podpirala prizadevanja, da okvir opredeljuje dobre prakse pri obravnavi manjših bank, ki sprejemajo vloge. ECB si je prizadevala za izboljšanje okvira za ukrepe zgodnjega posredovanja, da bi bilo njegovo izvajanje v praksi lažje.[44] ECB je izpostavila tudi, da je pomembno zagotoviti, da banke, za katere je bilo ugotovljeno, da propadajo oziroma bodo verjetno propadle, lahko z bančnega trga izstopijo v razumnem časovnem okviru. Še naprej bo potekalo delo na področju politike kriznega upravljanja. V zvezi s tem velja opozoriti, da je Evropska komisija začela pregled okvira bank za krizno upravljanje in zavarovanje vlog.

Napredek pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov

ECB se je zavzela za obnovitev prizadevanj za vzpostavitev unije kapitalskih trgov.

ECB se je leta 2020 zavzela za obnovitev prizadevanj, da se vzpostavi unija kapitalskih trgov, v luči številnih izzivov, s katerimi se sooča EU.[45] Med temi izzivi so financiranje okrevanja po pandemiji COVID-19, zagotavljanje prehoda v nizkoogljično gospodarstvo, povečanje mednarodne vloge eura in odpravljanje posledic brexita za finančne storitve, kot je izpostavljeno v pregledu finančne stabilnosti ECB iz novembra 2020.

ECB je pozdravila nov akcijski načrt o oblikovanju unije kapitalskih trgov, ki ga je pripravila Evropska komisija in je bil objavljen leta 2020. Pri tem je poudarila, da so za pomemben napredek potrebna konkretna dejanja ter prava politična volja in ambicije. ECB je izpostavila številne prednostne naloge za spodbujanje kapitalskih trgov, vključno s takšnimi, ki so usmerjene k povečanju financiranja z lastniškimi vrednostnimi papirji, ki podpira rast in inovacije.[46] Prednostne naloge so povezane s harmonizacijo na ciljnih področjih predpisov o insolventnosti podjetij in odbitnem davku ter izvedbe korporacijskih dejanj po opravljenem trgovanju. Za usklajeno izvajanje enotnih pravil v celotni Evropski uniji je bistvenega pomena napredek pri konvergenci nadzornih praks, vključno s predlogi ukrepov za boljšo usklajenost nadzora ali neposredni nadzor s strani evropskih nadzornih organov. Poleg tega bi pobude o finančnem izobraževanju ali možnostih pokojninskega varčevanja državljanom pomagale izkoristiti prednosti unije kapitalskih trgov.

ECB je k vzpostavitvi unije kapitalskih trgov še naprej pomembno prispevala tako, da je podpirala razvoj in integracijo vseevropskih infrastruktur finančnega trga (glej razdelek 4.3).

Spremembe bonitetnega okvira za banke in nebanke

Zanesljiv bonitetni okvir za nebančne finančne institucije je nujen.

V času pretresov na finančnih trgih v marcu so nekateri deli nebančnega finančnega sektorja, vključno s skladi denarnega trga in nekaterimi investicijskimi skladi, zabeležili precejšen stres. Čeprav je eden od ciljev unije kapitalskih trgov večja vloga nebančnega finančnega posredništva pri financiranju gospodarstva, pa je še naprej ključno učinkovito spremljanje tega sektorja.

Povečanje odpornosti nebančnega finančnega sektorja ob upoštevanju makrobonitetnih vidikov je nujno za ustrezno zmanjšanje sistemskih tveganj, ki se lahko uresničijo v tem sektorju. Zato se je ECB v letu 2020 še naprej zavzemala za makrobonitetne regulativne reforme nebančnega finančnega sektorja in veliko prispevala k strokovnim razpravam o teh vprašanjih v forumih EU in mednarodnih forumih.

ECB je podpirala pobude za zagotavljanje odpornosti bank.

Kar zadeva bonitetni okvir za bančni sektor, je ECB podprla predlog Evropske komisije o ciljno usmerjenih spremembah CRR zaradi pandemije COVID-19. Po mnenju ECB je predlog dopolnjeval njene nadzorniške ukrepe za ublažitev posledic pandemije, svoja stališča pa je predstavila v pravnem mnenju. Tako je ECB podprla spremembe, ki zadevajo prehodno ureditev za ublažitev vpliva določb MSRP 9 na regulativni kapital, začasno razširitev ugodnejše obravnave nedonosnih izpostavljenosti, za katere jamči država ali drugi javni subjekti, in odlog uporabe blažilnika količnika finančnega vzvoda za globalne sistemsko pomembne banke.

ECB je predlagala tudi spremembe mehanizma za začasno izključitev nekaterih izpostavljenosti do centralnih bank iz izračuna količnika finančnega vzvoda, da bi se tako povečala učinkovitost ukrepov denarne politike, katerih cilj je ublažiti gospodarske posledice pandemije COVID-19 in podpreti bančno kreditiranje gospodinjstev in podjetij. ECB je poleg tega v skladu s standardom Baselskega odbora za bančni nadzor izpostavila, da pristojni organi potrebujejo večjo fleksibilnost pri ocenjevanju notranjih modelov za tržno tveganje, s čimer bi se ohranila zmožnost kreditnih institucij, da zagotavljajo tržno likvidnosti in opravljajo dejavnosti vzdrževanja trga ter tako podpirajo realno gospodarstvo.

Okvir 4
Javnofinančni odziv EU na krizo ter vpliv na bančni sektor in evropsko povezovanje

Posledice krize in zakaj je bil potreben evropski odziv

Pandemija koronavirusa je v letu 2020 evropska gospodarstva postavila pred izzive, ki so bili doslej brez primere. Zaradi obsega in skupne narave gospodarskega šoka je bil daleč najprimernejši skupni odziv: čeprav je pandemija koronavirusa prizadela vse države članice EU, je grozilo, da bo kriza dolgoročno povzročila fragmentacijo in potencialno draga razhajanja med državami, kar bi spodkopalo enotni trg in imelo negativne posledice za vse države članice.

Zato se je Euroskupina aprila 2020 dogovorila o prvem naboru ukrepov – o tako imenovanih treh varnostnih mrežah – ki so državam članicam pomagali blažiti neposredne posledice nujnih zajezitvenih ukrepov za gospodarstvo. Podpora zaradi pandemične krize v okviru Evropskega mehanizma za stabilnost, vseevropski jamstveni sklad EIB in evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) obsegajo posojila in jamstva v skupnem znesku 540 milijard EUR, ki so na voljo za podporo državam, podjetjem in delavcem.

Tekom krize je postajalo vse bolj jasno, da bo zaradi obsega in trajanja šoka potrebna nadaljnja izredna podpora. Konec julija 2020 so se voditelji držav ali vlad EU dogovorili o proračunu EU in hkrati o enkratnem skladu za okrevanje »EU naslednje generacije« v višini 750 milijard EUR, ki bo financiran s skupnim zadolževanjem EU. ECB se je že kmalu začela zavzemati za skupen evropski gospodarski odziv na krizo in je v skladu s pristojnostmi, dodeljenimi s Pogodbo, k razpravam v forumih EU prispevala tako, da je zagotovila pravočasne informacije o evropskih gospodarskih obetih in pričakovanih potrebah po financiranju.

Glavne značilnosti mehanizma za okrevanje in odpornost

Sklad za okrevanje »EU naslednje generacije« je zasnovan tako, da je namenjen predvsem tistim državam, ki jih je kriza najbolj prizadela. Najobsežnejši program v okviru tega sklada je mehanizem za okrevanje in odpornost, iz katerega bo državam članicam EU na voljo do 312,5 milijarde EUR nepovratnih sredstev in do 360 milijard EUR posojil za financiranje predhodno dogovorjenih naložb in reform. Izplačila bodo odobrena, ko bodo doseženi predhodno dogovorjeni mejniki in cilji, naložbe in reforme pa se morajo izvesti najpozneje do konca leta 2026. Cilj tako financiranih naložb in reform je izboljšati gospodarsko odpornost, rast in zaposlenost ob upoštevanju priporočil posameznim državam, ki se vsako leto določijo v okviru evropskega semestra. Naložbe in reforme morajo prispevati tudi k pospešitvi prehoda v zeleno gospodarstvo in digitalizacijo, pri čemer je vsaj 37% sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost namenjenih izdatkom v zvezi s podnebnimi spremembami in 20% projektom digitalizacije.

Podpora okrevanju realnega gospodarstva in posledice za javni dolg

Javnofinančna podpora na nacionalni ravni in na ravni EU je bistvenega pomena za blažitev vpliva pandemije na gospodarstvo. Medtem ko je bilo začasno močno krčenje gospodarske aktivnosti zaradi zaprtja javnega življenja neizogibno, je bilo pomembno, da se za zaščito proizvodnih zmogljivosti in delovnih mest čim bolj zmanjša trajna gospodarska škoda. Evropski javnofinančni odziv omogoča enake pogoje podpore podjetjem in gospodinjstvom tako, da podpira tiste države članice, ki jih je kriza še posebej močno prizadela in so vanjo že vstopile s povišano stopnjo javnega dolga. Sklad »EU naslednje generacije« lahko zagotovi precejšnjo makroekonomsko podporo v višini skoraj 5% BDP euroobmočja, če bo porabljen v celoti. Okrog dve tretjini nepovratnih sredstev iz tega sklada, ki bodo dodeljena državam euroobmočja, bosta predvidoma namenjeni šestim državam z javnim dolgom v razmerju do BDP nad 100%.

Evropski javnofinančni ukrepi lajšajo tudi veliko breme krize za nacionalne javne finance. K strmemu povečanju javnega dolga in potreb po financiranju prispevajo delovanje samodejnih javnofinančnih stabilizatorjev, javnofinančne spodbude in ukrepi likvidnostne podpore. Evropske »varnostne mreže« in predvsem ambiciozen evropski načrt za oživitev gospodarstva so skupaj s podpornimi ukrepi denarne politike pomagali pomiriti finančne trge in ohraniti zelo ugodne pogoje zadolževanja za države kljub skokovitemu porastu javnega dolga. Javnofinančni viri, ki jih je zagotovila EU, lahko v državah euroobmočja z visoko stopnjo dolga zadostujejo za okrog eno tretjino njihovih potreb po financiranju, ki so posledica krize, in do leta 2026 zmanjšajo zabeleženo stopnjo dolga za povprečno okrog 6% BDP.

Preprečevanje širjenja škodljivih vplivov v bančni sektor

Čeprav so dokončne posledice krize zaradi COVID-19 za bančni sektor še vedno negotove, so bile banke v euroobmočju ob izbruhu COVID-19 v zelo drugačnem položaju kot na začetku finančne krize leta 2008. Kapitalski viri in količniki likvidnosti bank v bančni uniji so se znatno povečali, zato je sektor odpornejši. Sklop orodij ekonomskih politik in okvir upravljanja v bančni uniji je bančnemu nadzoru v ECB tudi omogočil, da je hitro sprejel ključne odločitve o makrobonitetni politiki, ki so močno vplivale na sposobnost bank, da pokrijejo morebitne izgube in hkrati še naprej podpirajo realno gospodarstvo. Med temi ukrepi so bile omejitve glede izplačevanja dividend in možnost uporabe kapitalskih in likvidnostnih blažilnikov.

Tekom leta 2020 je javnofinančna podpora realnemu gospodarstvu v veliki meri ščitila banke pred realizacijo izgub. Zagotavljanje nadaljnje učinkovitosti te podpore bo ključno, saj v ukrepih, sprejetih v odziv na krizo zaradi COVID-19, ni predvidena podpora finančnemu sektorju. Po analizi ranljivosti v kontekstu COVID-19, ki jo je izvedla ECB, naj bi bil bančni sektor na splošno dovolj kapitaliziran, da vzdrži stres, ki ga povzroča pandemija. Hkrati morajo biti organi oblasti pripravljeni, da sprejmejo dodatne ukrepe, če bi se uresničil zelo zaostren scenarij.

Pomen za evropsko povezovanje

Čeprav je »EU naslednje generacije« zasnovan kot začasni instrument, pa možnost aktivacije takšnih orodij v prihodnjih krizah vseeno pomeni že veliko spremembo sklopa orodij ekonomskih politik EU. Evropa bo prvič začasno zagotovila finančna sredstva s skupnim zadolževanjem, ki bodo dopolnjevala javnofinančne politike na nacionalni ravni. S tem se potencialno odpira možnost, da se podobni ukrepi uporabijo tudi v prihodnosti ob podobno ekstremnih okoliščinah.

Začasno izdajanje skupnih dolžniških vrednostnih papirjev v okviru sklada »EU naslednje generacije« – skupaj s skupnim izdajanjem dolžniških vrednostnih papirjev, ki je že bilo izvedeno v okviru instrumenta SURE – obenem predstavlja tudi naslednji korak k vzpostavitvi evropskega varnega vrednostnega papirja, ki je ključni korak k okrepitvi vloge eura na svetovnih finančnih trgih, kar bo pripomoglo k napredku pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov. Uspešno izvajanje instrumenta »EU naslednje generacije« bi pomembno spodbudilo rast in konvergenco ter tako omogočilo nadaljnje javnofinančno povezovanje v prihodnosti.

4 Nemoteno delovanje tržne infrastrukture in plačil

Ena izmed osnovnih nalog Eurosistema je zagotavljati nemoteno delovanje plačilnih sistemov. Ta naloga je tesno povezana s pristojnostmi Eurosistema na področju denarne politike in finančne stabilnosti. Eurosistem ima osrednjo vlogo pri razvijanju, delovanju in pregledovanju tržnih infrastruktur in ureditev, ki omogočajo varen in učinkovit pretok plačil, vrednostnih papirjev in zastavljenega finančnega premoženja v euroobmočju. Prav tako spodbuja integracijo in inovacije na trgu plačil in vrednostnih papirjev.

4.1 Storitve v sistemu TARGET

Eurosistemove storitve v sistemu TARGET obsegajo tri storitve poravnave: TARGET2, ki je sistem bruto poravnave v realnem času za plačilne transakcije v eurih, povezane z operacijami denarne politike Eurosistema, ter za medbančne in poslovne transakcije; TARGET2-Securities (T2S), ki je enotna platforma za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji po celotni Evropi; poravnava takojšnjih plačil v sistemu TARGET (TIPS), ki omogoča, da ponudniki plačilnih storitev svojim strankam ponudijo takojšen prenos sredstev 24 ur vsak dan v letu.

TARGET2 uporablja več kot 1.000 bank v Evropi za izvajanje plačil v eurih v svojem imenu ali v imenu svojih strank. Če upoštevamo podružnice in hčerinske družbe, se lahko prek sistema TARGET2 vzpostavi povezava z več kot 44.000 bankami po vsem svetu. Leta 2020 je bilo v sistemu TARGET2 obdelanih v povprečju 345.006 plačil dnevno v povprečni dnevni vrednosti 1,8 bilijona EUR.

Sistem T2 bo leta 2022 nadomestil sistem TARGET2.

Ker se je plačilni ekosistem v zadnjem desetletju zaradi tehnološkega razvoja, novih regulativnih zahtev in spreminjanja potreb uporabnikov bistveno spremenil, Eurosistem načrtuje, da bo sistem TARGET2 nadomestil s sistemom T2. Ta bo vključeval novo komponento bruto poravnave v realnem času (BPRČ), ki bo optimizirala upravljanje likvidnosti v vseh storitvah v sistemu TARGET. Sistem T2 bo uporabljal sporočilni standard ISO 20022 in bo omogočal plačila v več valutah.

Zaradi izzivov, ki jih prinašata pandemija COVID-19 in preložitev globalne migracije čezmejnih plačil v okviru SWIFT na standard ISO 20022, je bil rok za Eurosistemov projekt po razpravi z evropsko finančno skupnostjo podaljšan z leta 2021 v leto 2022. Leta 2020 je projekt vstopil v fazo internega testiranja programske opreme, ki se imenuje tudi »Eurosistemovo testiranje ustreznosti«. Konec leta 2020 je bil objavljen priročnik za uporabnike sistema bruto poravnave v realnem času.

T2S je rezultat pobude, katere cilj je odpraviti zelo razdrobljen trg poravnav vrednostnih papirjev v Evropi. S tem so se končali zapleteni postopki čezmejne poravnave in težave, ki so jih povzročale razlike v praksah poravnave med državami.

Danes platforma T2S povezuje 21 centralnih depotnih družb z 20 evropskih trgov, kar omogoča poravnavo vrednostnih papirjev v eurih in danski kroni. Leta 2020 je obdelal povprečno 687.476 transakcij na dan, v povprečni vrednosti 672,53 milijarde EUR na dan.[47] Od začetka marca do sredine aprila se je zaradi negotovosti na trgu, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, izredno povečal obseg obdelanih transakcij, ki je 16. marca dosegel rekord s poravnavo kar 1.088.815 transakcij.

Novembra 2020 je bil v sistem T2S uveden mehanizem kazni, ki centralnim depotnim družbam pomaga izpolnjevati obveznosti v skladu z režimom discipline pri poravnavi iz uredbe o centralnih depotnih družbah. Testiranje nove, kompleksne funkcionalnosti se bo nadaljevalo vse leto 2021 v okviru priprav na začetek veljavnosti relevantnih določb uredbe februarja 2022.

Storitev poravnave takojšnjih plačil v sistemu TARGET (TIPS), uvedena novembra 2018, je ob koncu leta 2020 povezovala devet trgov v euroobmočju, prek nje pa je bilo dosegljivih več kot 3.800 ponudnikov plačilnih storitev. ECB je julija 2020 napovedala pomembne ukrepe za zagotovitev vseevropske dosegljivosti takojšnjih plačil prek storitve TIPS do konca leta 2021. Obenem sta Sveriges riksbank in Eurosistem na podlagi zmogljivosti storitve TIPS, ki lahko obdeluje več valut, podpisala pogodbo, ki švedski centralni banki omogoča, da uporabnikom na Švedskem od maja 2022 ponudi novo storitev takojšnjega plačevanja v švedskih kronah (RIX-INST), ki temelji na platformi TIPS. Leta 2020 je Danmarks Nationalbank zaprosila za pridružitev T2 in izrazila interes za pridružitev TIPS najpozneje do leta 2025.

Leta 2020 je bila odobrena prihodnja cenovna politika za T2, medtem ko je bila cenovna politika za TIPS revidirana.

Kar zadeva uspešnost Eurosistemove tržne infrastrukture med krizo zaradi COVID-19, ni bilo večjih operativnih incidentov. Med letom pa je prišlo do operativnih incidentov iz drugih razlogov, zaradi katerih je bilo potrebno nadaljnje ukrepanje, da bi se preprečila njihova ponovitev. Po incidentu v sistemu TARGET2, ki se je zgodil 23. oktobra 2020, je ECB najavila neodvisno oceno, v kateri se bodo upoštevali tudi drugi incidenti, ki so leta 2020 vplivali na storitve v sistemu TARGET. Do drugega četrtletja 2021 bodo glavne ugotovitve ocene posredovane udeležencem na trgu in objavljene.

Eurosistem poleg treh storitev poravnave razvija tudi novo storitev TARGET, in sicer sistem za upravljanje zavarovanj v Eurosistemu (ECMS). Cilj je zagotoviti enoten sistem za upravljanje zavarovanj s skupno funkcionalnostjo, s katero bo mogoče v vseh jurisdikcijah euroobmočja upravljati premoženje, zastavljeno kot zavarovanje v vseh kreditnih operacijah Eurosistema. Leta 2020 je bila zaključena faza specifikacije projekta. Po odločitvi o podaljšanju roka za projekt T2 za eno leto je bil začetek projekta prestavljen na november 2023, s čimer se upoštevajo pomisleki udeležencev na trgu, da bo trenutno neugodno okolje oviralo njihove priprave.

4.2 Pregled nad delovanjem sistemov in vloga centralne banke kot izdajateljice

Za zagotovitev varnosti in učinkovitosti infrastruktur finančnih trgov in plačil Eurosistem določa cilje s posebnimi predpisi, standardi, smernicami in priporočili na področju pregleda ter izvaja naloge pregleda, tako da zbira s tem povezane informacije, te informacije ocenjuje glede na cilje pregleda in po potrebi spodbuja spremembe.

Eurosistem je leta 2020 nadaljeval pregled sistemsko pomembnih plačilnih sistemov (SPPS) z oceno uspešnosti sistemov in sprememb, ki se uvajajo, ter ravni kibernetske odpornosti. Poleg sistemov TARGET2, EURO1, STEP2-T in CORE(FR) je bil kot SPPS opredeljen tudi sistem upravljanja poravnav Mastercard. Revizija uredbe o SPPS, s katero bi se jasno določili kriteriji, katere centralne banke v Eurosistemu bi morale biti imenovane kot pristojni organ za izvajanje pregleda nad SPPS, se je začela z javnim posvetom.

Nov okvir za pregled nad elektronskimi plačilnimi instrumenti, shemami in ureditvami (PISA).

Eurosistem je nadaljeval tudi pregled nad plačilnimi sistemi, ki niso sistemsko pomembni, vključno s plačilnimi sistemi in shemami takojšnjih plačil. ECB je objavila predlog novega okvira Eurosistema za pregled nad elektronskimi plačilnimi instrumenti, shemami in ureditvami (PISA) za javno posvetovanje s ciljem, da bi bolj poenostavljeno, poenoteno in trajneje opredelila načela pregleda nad elektronskimi plačilnimi instrumenti, shemami in ureditvami.

Na podlagi tekočega spremljanja kartičnih goljufij je Eurosistem objavil šesto poročilo o pregledu kartičnih goljufij. Poročilo je pokazalo, da so pri kartičnih goljufijah v letih 2014–2018 še naprej prevladovale transakcije na daljavo, tj. spletne goljufije ter goljufije po pošti in telefonu.

Eurosistem je še naprej spodbujal kibernetsko odpornost infrastruktur finančnega trga, pri čemer je podpiral vzpostavitev pobude za izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov o kibernetskih incidentih (CIISI-EU) ter tekoče sprejemanje in izvajanje okvira TIBER-EU.

V zvezi s poravnavo vrednostnih papirjev je prvi celoviti oceni preglednikov o delovanju platforme T2S sledila ocena napredka, ki ga je sistemski operater dosegel pri odpravljanju pomanjkljivosti, ugotovljenih na nekaterih področjih. Poleg tega je bilo na podlagi režima discipline pri poravnavi iz uredbe o centralnih depotnih družbah ocenjeno izvajanje mehanizma kazni, ki podpira centralne depotne družbe v okviru T2S (glej tudi razdelek 4.1).

Kar zadeva operativno uspešnost, se je Eurosistem pri pregledu osredotočal predvsem na incidente, ki so se leta 2020 pojavili pri storitvah v sistemu TARGET, pri čemer je dejavno sodeloval z operaterjem sistema, da bi celovito ocenil incidente in ukrepe, ki jih je sprejel, da se incidenti ne bi ponavljali. Eurosistem se bo tudi v prihodnjem letu pri pregledu osredotočal na operativno uspešnost kot prednostno področje.

Glede uspešnosti infrastruktur finančnega trga med krizo zaradi COVID-19 ni prišlo do večjih operativnih incidentov, povezanih s pandemijo. Vseeno so bile v prvi polovici leta 2020 na močno prizadetih območjih občasno opažene težave z oskrbovalnimi verigami, povezanimi s tretjimi osebami, pa tudi rahle zamude pri zagotavljanju storitev in zmanjšana učinkovitost poravnave med vrhuncem pandemije zaradi obsegov obdelave, ki so presegali običajne količine.

Pandemija in s tem povezana volatilnost na trgih sta vplivali tudi na strukturo plačil in poravnav. Pozivi h kritju pri centralnih nasprotnih strankah so se po velikosti močno povečali. Udeleženci na trgu, ki so bili manj pripravljeni na upravljanje likvidnosti v izjemnih razmerah, so zato občasno imeli težave z likvidnostjo.

Eurosistem kot centralna banka izdajateljica eura sodeluje pri izdajanju dovoljenja centralnim depotnim družbam ter pri rednem preverjanju in ocenjevanju na podlagi uredbe o centralnih depotnih družbah. Eurosistem je leta 2020 sodeloval v šestih postopkih izdaje dovoljenja ter v 12 postopkih preverjanja in ocenjevanja. Dejansko je edini organ, ki sodeluje pri izdajanju dovoljenja vsem centralnim depotnim družbam v euroobmočju in pri njihovem preverjanju ter kot tak prispeva k spodbujanju doslednega pristopa k tema nalogama, s čimer ima ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti in učinkovitosti poravnave vrednostnih papirjev.

Kar zadeva centralne nasprotne stranke, je Eurosistem kot centralna banka izdajateljica eura sodeloval v kolegijih nadzornikov in skupinah za krizno upravljanje. ECB se je pridružila novemu nadzornemu odboru za centralne nasprotne stranke in odboru za politiko centralnih nasprotnih strank, ki ju je ustanovil Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ter prispevala k razvoju novega nadzornega okvira centralnih nasprotnih strank na podlagi revidirane uredbe o evropskih tržnih infrastrukturah (EMIR 2), zlasti v luči brexita. ECB je analizirala tudi prociklični vpliv volatilnosti na trgu na centralne nasprotne stranke in njihove udeležence, da bi prispevala k tekočim razpravam o usmeritvah politik. Po sprejetju regulativnega okvira EU za reševanje in sanacijo centralnih nasprotnih strank je Eurosistem začel priprave na vlogo centralne banke izdajateljice v kolegijih za reševanje. ECB bo koordinirala pristop Eurosistema, saj vsako načrtovanje sanacije in reševanja posamezne centralne nasprotne stranke terja koordinirano oceno sistemskega tveganja.

4.3 Inovacije in integracija na področju tržne infrastrukture in plačil

V finančnem sektorju poteka precejšnja preobrazba, ki jo poganjajo inovacije in digitalizacija. Na trgu plačil malih vrednosti so se pojavili novi tržni udeleženci, novi kanali za dostop do plačilnih storitev in novi načini odreditve plačil. Novi konkurenti, ki prihajajo iz okolja zunaj finančnega sektorja oziroma iz držav zunaj Evrope, predstavljajo izziv uveljavljenim ponudnikom na trgu. Odprtost svetovni konkurenci je ključna za spodbujanje inovacij, vendar pa pretirana odvisnost od tujih plačilnih rešitev in tehnologij predstavlja tveganje, da bo evropski plačilni trg postal dovzetnejši za zunanje motnje, kot so kibernetske grožnje, ter manj sposoben podpirati enotni trg in enotno valuto. Poleg tega ponudniki plačilnih storitev, ki so močni na svetovnem trgu, morda ne bodo delovali v korist evropskih deležnikov.

Strategija Eurosistema za plačila malih vrednosti vključuje takojšnja plačila, vseevropsko plačilno rešitev in morebitni digitalni euro.

Eurosistem je razvil celovito strategijo za plačila malih vrednosti, da bi izkoristil inovacijski potencial digitalizacije in odgovoril na vse več izzivov za evropsko suverenost na plačilnem trgu. Glavni elementi so uvedba takojšnjih plačil, razvoj vseevropske plačilne rešitve in preučitev možnosti digitalnega eura (glej okvir 5).

Da bi bila takojšnja plačila na voljo vsem državljanom in podjetjem ne le na nacionalni ravni, ampak po vsej Evropi, mora več ponudnikov plačilnih storitev upoštevati shemo takojšnjih kreditnih plačil SEPA, zagotoviti pa je treba popolno vseevropsko dosegljivost (glej razdelek 4.1 o ukrepih Eurosistema za zagotovitev vseevropske dosegljivosti takojšnjih plačil).

Eurosistem podpira tudi ukrepe za odpravo razdrobljenosti rešitev za odreditev plačil pri končnih uporabnikih in na stičnih točkah (tj. plačila na spletnih in fizičnih prodajnih mestih). Tako spodbuja plačilne rešitve, ki izpolnjujejo pet ključnih ciljev iz leta 2019: vseevropsko dosegljivost in celovito izkušnjo strank, priročnost in nizke cene, varnost in zaščito, evropsko blagovno znamko in upravljanje ter sprejetost na mednarodni ravni s poudarkom na izboljšanju čezmejnih plačil, zlasti znotraj EU.

ECB je leta 2020 nadaljevala analizo kriptoimetij in se osredotočala na posledice stabilnih kriptokovancev, ki jih je izdal zasebni sektor, za denarno politiko, finančno stabilnost, tržno infrastrukturo in plačila ter bančni nadzor. V luči te analize je cilj ECB pripraviti in uresničiti celovit odziv, s katerim bi se ublažil morebiten škodljiv vpliv stabilnih kriptokovancev na plačila v EU in finančno okolje, hkrati pa bi se podprle dobre pobude, ki bodo prinesle koristi evropskim potrošnikom in podjetjem. ECB podpira delo mednarodne skupnosti, in sicer načrt skupine G20, ki ga je objavil Odbor za finančno stabilnost, da bi se vzpostavila hitrejša, cenejša, bolj transparentna in vključujoča čezmejna plačila, ki so pogosto neučinkovita in premalo transparentna.

Eurosistem je še naprej spodbujal harmonizacijo na področju storitev po opravljenem trgovanju, da bi podprl nadaljnjo integracijo finančnih trgov v Evropi leta 2020. V zvezi s harmonizacijo upravljanja finančnega premoženja je do sredine leta prejel načrte prilagoditev z vseh evropskih trgov, za katere veljajo standardi enotnega evropskega pravilnika o upravljanju finančnega premoženja, zastavljenega kot zavarovanje (SCoRE). Eurosistem je začel spremljati in ocenjevati tudi napredek pri izpolnjevanju standardov SCoRE. V skladu z novim časovnim razporedom projekta ECMS (glej razdelek 4.1) se je datum izvedbe standardov SCoRE premaknil z novembra 2022 na november 2023.

Leta 2020 je svetovalna skupina ECB za tržne infrastrukture za vrednostne papirje in zavarovanje še naprej podpirala vzpostavitev unije kapitalskih trgov. Forumu na visoki ravni o uniji kapitalskih trgov je predložila konkretne predloge v zvezi z davčnimi odtegljaji in postopki korporacijskih dejanj.

Okvir 5
Digitalni euro

Preoblikovanje finančne panoge z digitalizacijo (glej razdelek 4.3) bo vplivalo tudi na plačilna sredstva. Ob digitalizaciji je možnih več scenarijev, po katerih bi se lahko centralne banke odločile izdati digitalno valuto, ki jo bodo za plačevanje lahko uporabljali vsi državljani in podjetja.

ECB in nacionalne centralne banke euroobmočja skrbno preučujejo gospodarske, strateške, tehnološke in družbene posledice izdaje digitalnega eura. Digitalni euro, ki bi bil na voljo splošni javnosti, bi podpiral digitalizacijo evropskih finančnih trgov in evropskega gospodarstva v celoti ter krepil strateško neodvisnost. Lahko bi dopolnjeval gotovino kot plačilno sredstvo, zlasti če se bo uporaba gotovine še bolj zmanjšala. Odgovoril bi tudi na izzive, ki bi jih prinesla izdaja denarnih oblik zasebnega sektorja oziroma digitalnih valut, ki bi jih izdale druge centralne banke.

Eurosistem preučuje priložnosti, izzive in modele morebitnega digitalnega eura, čeprav se še ni zavezal ali odločil, da ga bo izdal. Digitalni euro gotovine ne bi zamenjal, ampak bi jo dopolnjeval. Gotovina bo še naprej na voljo vsem, ki jo bodo želeli uporabljati. Z digitalnim eurom bi imeli državljani dostop do preprostega, netveganega in zaupanja vrednega plačilnega sredstva, ki bi bilo pri osnovnih plačilih brezplačno in bi se lahko uporabljalo v celotnem euroobmočju.

Določiti je treba model morebitnega digitalnega eura. Vsak model mora izpolnjevati določena načela in pogoje, kot so dostopnost, zanesljivost, varnost, ekonomičnost in zasebnost, ter biti skladen z relevantnim regulatornim okvirom. Digitalni euro mora biti zasnovan tako, da se preprečijo morebitne nezaželene posledice izdaje. Euroobmočju bi moral prinesti večjo učinkovitost ter čim bolj omejiti negativne posledice za denarno politiko in finančno stabilnost ali za storitve, ki jih zagotavlja bančni sektor. Morebitna tveganja bi lahko zmanjšali z večstopenjskim sistemom obrestovanja ali z največjimi dovoljenimi imetji digitalnega eura, kar je treba še podrobneje raziskati.

Oktobra 2020 se je začelo javno posvetovanje o digitalnem euru, s katerim se zbirajo mnenja širše javnosti in strokovnjakov ter zagotavlja, da bodo imele vse nove oblike denarja in plačil, ki bi jih ponudil Eurosistem, podporo javnosti. Eurosistem vzporedno nadaljuje raziskovalno delo, vključno s preizkušanjem tehničnih rešitev, leta 2021 pa se bo odločil, ali bo zagnal projekt digitalnega eura.

5 Podpora delovanju trga in ponujanje finančnih storitev drugim institucijam

ECB je marca in aprila 2020 v odziv na izredne okoliščine zaradi pandemije COVID-19 vzpostavila več linij zamenjav z drugimi centralnimi bankami za zagotavljanje likvidnosti v večjih mednarodnih valutah, poleti pa je uvedla dodatne linije zamenjav in repo poslov za krepitev zagotavljanja likvidnosti v eurih. Na devizne trge ni posegala, kot je navedeno tudi v četrtletnih podatkih o posegih ECB na deviznih trgih, objavljenih od maja 2020.

Prvo leto objavljanja eurske kratkoročne obrestne mere (€STR), ki je prispevek ECB k reformi referenčne obrestne mere, se je uspešno zaključilo oktobra 2020. Obrestna mera €STR postopoma nadomešča obrestno mero EONIA. ECB je leta 2020 še naprej sodelovala v dialogu z udeleženci na finančnih trgih prek tržnih kontaktnih skupin, pridobljena spoznanja pa so pomagala pri učinkovitejšem in uspešnejšem izvajanju denarne politike.

ECB je bila tudi v letu 2020 odgovorna za upravljanje različnih finančnih operacij v imenu EU in je še naprej opravljala splošno koordinacijsko vlogo v povezavi s storitvami Eurosistema na področju upravljanja rezerv.

5.1 Tržne operacije

Likvidnostne linije v eurih in tujih valutah

Likvidnostne linije pomagajo ECB pri doseganju cilja cenovne stabilnosti, preprečujejo pomanjkanje likvidnosti v eurih in podpirajo uporabo eura v globalnih transakcijah.

Z zagotavljanjem razpoložljivega financiranja v eurih nasprotnim strankam zunaj euroobmočja Eurosistemove linije zamenjav in repo poslov[48] ECB pomagajo dosegati cilj cenovne stabilnosti, preprečevati, da bi pomanjkanje likvidnosti v eurih zunaj euroobmočja ogrozilo finančno stabilnost, ter podpirati uporabo eura v globalnih finančnih in trgovinskih transakcijah.[49] Zagotavljajo nemoteno transmisijo denarne politike v euroobmočju s preprečevanjem morebitnega zaostrovanja ponudbe kreditov v celotnem euroobmočju ali njegovem delu zaradi finančnih pretresov, kar prinaša koristi celotnemu evropskemu gospodarstvu in evropskim državljanom. Zagotavljanje deviz nasprotnim strankam euroobmočja zmanjšuje pritiske na svetovnih trgih financiranja ter s tem pomaga blažiti vpliv pretresov na ponudbo kreditov gospodinjstvom in podjetjem v euroobmočju in zunaj njega.

Pomembno je poudariti, da so linije zamenjav in repo poslov varovalni mehanizem, ki ne bi smel tekmovati s trgi zasebnega financiranja ali jih zamenjati pri zagotavljanju likvidnosti v eurih rezidentom zunaj euroobmočja. Že sam obstoj previdnostnih likvidnostnih dogovorov lahko pomirjujoče vpliva na trge in pomaga vzdrževati urejene razmere na trgu.

Slika 2

Likvidnostne linije ECB

Vir: ECB.

Z linijami zamenjav med večjimi centralnimi bankami se zagotavlja vzajemen dostop do centralnobančne valute, čeprav se večina teh linij trenutno ne uporablja ali se uporabljajo samo enosmerno. Dvostranske linije zamenjav med ECB in centralnimi bankami zunaj euroobmočja slednjim omogočajo zagotavljanje eura domačim nasprotnim strankam. Zneski so običajno omejeni, tveganja pri linijah zamenjav pa so v določeni meri ublažena s prejetimi plačili. ECB je 15. marca 2020 v dogovoru z drugimi večjimi centralnimi bankami (kanadsko, britansko, japonsko, ameriško in švicarsko centralno banko) objavila, da bo izvajala tedenske operacije za povečanje likvidnosti v ameriških dolarjih s 84-dnevno zapadlostjo (poleg tedenskih operacij) in znižala cene vseh operacij v ameriških dolarjih. Po tej objavi je ECB ponudila operacije s 7-dnevno in 84-dnevno zapadlostjo ter prilagodila pogostost teh operacij (dnevno, tedensko ali mesečno) glede na razmere na finančnem trgu.

ECB je 20. marca 2020 objavila, da bo ponovno aktivirala obstoječo dvostransko linijo zamenjav z Danmarks Nationalbank in povečala njen obseg na 24 milijard EUR. Aprila je organizirala tudi novo dvostransko linijo zamenjav s centralnima bankama Hrvatska narodna banka in Българска народна банка (Bolgarska narodna banka), ki centralnima bankama omogočata zagotavljanje eura domačim nasprotnim strankam do največ 2 milijard EUR.

Med letom 2020 je ECB vzpostavila dvostranske linije repo poslov z več centralnimi bankami zunaj euroobmočja (glej tabelo 2), 25. junija pa je vzpostavila ponudbo repo poslov Eurosistema centralnim bankam (EUREP), ki določa splošni okvir, dostopen številnim centralnim bankam zunaj euroobmočja. V okviru te ponudbe si lahko centralne banke izposodijo likvidnost v eurih na podlagi primernega zavarovanja v obliki tržnih dolžniških vrednostnih papirjev v eurih, ki so jih izdali državni izdajatelji v euroobmočju in nadnacionalne institucije.

Tabela 2

Dvostranske linije repo poslov, vzpostavljene leta 2020

Vir: ECB.

Prispevek ECB k reformi referenčne obrestne mere

ECB je imela še naprej pomembno vlogo pri reformi referenčne obrestne mere v euroobmočju predvsem na dva načina: prvič, z zagotavljanjem trdne in zanesljive reference, in sicer eurske kratkoročne obrestne mere (€STR), in drugič, s pospeševanjem tržne pobude z zagotavljanjem sekretariata delovne skupine zasebnega sektorja o eurskih netveganih obrestnih merah.

Eurska kratkoročna obrestna mera je bila uvedena 2. oktobra 2019. Obrestna mera meri stroške nezavarovanega grosističnega zadolževanja bank v euroobmočju čez noč v eurih. V celoti temelji na dnevnih zaupnih statističnih informacijah o transakcijah denarnega trga, zbranih v skladu z uredbo o statistiki denarnih trgov.

Potem ko se je obrestna mera objavljala eno leto, je ECB opravila pregled metodologije za izračun v skladu s členom 15(2) smernice o eurski kratkoročni obrestni meri, ki zahteva, da vsaj enkrat na leto pregleda, ali spremembe na relevantnem trgu terjajo spremembe obrestne mere in uporabljene metodologije. V pregledu je obravnavala, ali obrestna mera pravilno odraža dinamiko na relevantnem trgu, temelji na dovolj velikem obsegu podatkov in je nepristranska. Zaključila je, da se je z metodologijo pravilno meril opredeljeni osnovni pojav in da je bila podlaga za merjenje stroškov nezavarovanega tržnega zadolževanja čez noč še vedno primerna.

Glede na zanesljivost in reprezentativnost eurske kratkoročne obrestne mere so udeleženci na trgu pozvani, naj jo uporabljajo za denarne produkte in izvedene finančne instrumente, ker se bo 3. januarja 2022 EONIA prenehala uporabljati. ECB se je odločila, da bo objavljala konformne povprečne stopnje eurske kratkoročne obrestne mere in konformni indeks eurske kratkoročne obrestne mere, da bi spodbudila in podprla širšo uporabo €STR, vključno z določbami o nadomestni obresti meri v pogodbah, ki temeljijo na obrestni meri EURIBOR.[50]

Medtem je delovna skupina o eurskih netveganih obrestnih merah, zadolžena za (i) usmerjanje tržnih udeležencev pri prehodu s splošno razširjene obrestne mere EONIA na €STR in (ii) priporočanje primerih nadomestnih obrestnih mer za EURIBOR, prispevala k pripravi zasilnih načrtov v scenariju, po katerem bi se EURIBOR dokončno prenehal uporabljati. Po dveh javnih posvetovanjih o nadomestnih obrestnih merah za EURIBOR in o sprožilnih dogodkih za nadomestne obrestne mere za EURIBOR naj bi delovna skupina v drugem četrtletju 2021 objavila priporočila o najprimernejši nadomestni obrestni meri za EURIBOR pri vsakem razredu finančnega premoženja in sklopu sprožilnih dogodkov, ki se bodo uporabljali univerzalno. Udeleženci na trgu se pozvani, naj se seznanijo s priporočili in jih upoštevajo pri načrtovanju nadomestne obrestne mere.

Tržne kontaktne skupine

Leta 2020 so bili prisotni posebni izzivi in nepredvidena gibanja na finančnih trgih. ECB je v času zaostrene negotovosti cenila strukturirano interakcijo z udeleženci na finančnih trgih, ki je potekala prek tržnih kontaktnih skupin. Kontaktna skupina za obvezniški trg, kontaktna skupina za devizni trg, kontaktna skupina za denarni trg in skupina vodij operacij ECB so bile večkrat poklicane na ad hoc sestanke za izmenjavo mnenj o tekočih gibanjih na finančnem trgu in o delovanju trga. Udeleženci na trgu so bili pozvani, naj odprto izrazijo svoja mnenja in skrbi, tako da je ECB lahko prepoznala potencialne kritične točke v finančnem sistemu in ocenila njegovo odpornost, zlasti med izbruhom pandemije koronavirusa v Evropi spomladi 2020. Prejete informacije so bile v pomoč pri prizadevanjih, da se poveča učinkovitost in uspešnost izvajanja denarne politike ECB.

Poročanje o posegih na deviznem trgu

Svet ECB je septembra 2019 sklenil, da bo objavljal dodatne podatke o posegih ECB na deviznem trgu. Od maja 2020 so ti podatki objavljeni v tabeli na spletnem mestu ECB in v statističnem skladišču. Ažurirajo se vsake tri mesece s trimesečnim zamikom. Informacije, objavljene v četrtletnih tabelah, so vsako leto povzete tudi v letnem poročilu ECB (glej tabelo 3). Če v določenem četrtletju ni bilo nobenega posega na deviznem trgu, je to izrecno navedeno.

ECB leta 2020 ni posegla na devizni trg. Od uvedbe eura je na devizni trg posegla dvakrat, in sicer v letih 2000 in 2011.

Tabela 3

Posegi ECB na deviznem trgu

Vir: ECB.

Okvir poročanja zajema posege na deviznem trgu, ki jih je enostransko in v sodelovanju z drugimi organi opravila ECB, ter posege »na dovoljenih mejah nihanja« v okviru mehanizma deviznih tečajev (ERM II).

5.2 Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil v EU

ECB obdeluje plačila v okviru različnih programov posojil EU.

ECB je odgovorna za upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil EU v okviru aranžmaja srednjeročne finančne pomoči (MTFA),[51] Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM)[52] in evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (instrument SURE).[53]

V okviru aranžmaja srednjeročne finančne pomoči je ECB v letu 2020 obdelala plačila obresti za posojila v okviru tega aranžmaja. Na dan 31. decembra 2020 je bil skupni znesek v okviru tega aranžmaja 200 milijonov EUR. Leta 2020 je obdelala tudi različna plačila in plačila obresti za posojila v okviru Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo. Na dan 31. decembra 2020 je bil skupni znesek v okviru tega mehanizma 46,8 milijarde EUR. ECB je obdelala tudi izplačila posojil SURE državam članicam leta 2020. Na dan 31. decembra 2020 je bil skupni znesek v okviru tega aranžmaja 39,5 milijarde EUR.

ECB je odgovorna tudi za upravljanje plačil, ki izhajajo iz operacij v okviru Evropske družbe za finančno stabilnost (EFSF)[54] in Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS)[55]. Leta 2020 je obdelala različna plačila obresti in provizij v zvezi z dvema posojiloma, ki jih je odobrila Evropska družba za finančno stabilnost.

ECB je odgovorna tudi za obdelavo vseh plačil v zvezi s sporazumom o posojilih Grčiji.[56] Na dan 31. decembra 2020 je bil skupni znesek v okviru tega sporazuma 52.193,75 milijona EUR.

5.3 Storitve Eurosistema za upravljanje rezerv

Številne centralne banke Eurosistema ponujajo storitve na področju upravljanja rezerv.

V letu 2020 se je v skladu z okvirom, vzpostavljenim leta 2005, še naprej izvajal celovit sklop finančnih storitev na področju upravljanja rezervnih sredstev strank Eurosistema v eurih. Nekatere nacionalne centralne banke Eurosistema v tem okviru ponujajo finančne storitve centralnim bankam, denarnim oblastem in državnim organom s sedežem zunaj euroobmočja ter mednarodnim organizacijam po poenotenih pogojih in v skladu s tržnimi standardi. Pri tem ECB opravlja splošno usklajevalno vlogo, spremlja nemoteno delovanje storitev, spodbuja spremembe za izboljšanje okvira in pripravlja s tem povezana poročila Svetu ECB.

Ob koncu leta 2020 je imelo na področju upravljanja rezervnih sredstev račune 260 strank, v primerjavi z 273 ob koncu leta 2019. Leta 2020 so se skupna imetja (vključno z imetji denarnih sredstev in vrednostnih papirjev), ki se upravljajo na področju upravljanja rezerv, povečala za približno 1,7% v primerjavi z letom 2019.

Pravni okvir je bil posodobljen leta 2020, da bi se okrepilo transparentno poročanje in izmenjava informacij z Eurosistemom v okviru storitev upravljanja rezervnih sredstev strank Eurosistema.

6 Več bankovcev in najnižja raven ponarejanja doslej

ECB in nacionalne centralne banke v euroobmočju so odgovorne za izdajanje eurskih bankovcev v euroobmočju, za zagotavljanje gotovine v obtoku in za ohranjanje zaupanja v valuto. Kljub vplivu pandemije na potrošnjo in plačila se je število bankovcev v obtoku še naprej močno povečevalo, število ponarejenih bankovcev, umaknjenih iz obtoka, pa se je zmanjšalo na najnižjo raven.

6.1 Povpraševanje po eurskih bankovcih je še naprej visoko

Število in vrednost eurskih bankovcev v obtoku se povečujeta že od leta 2002, povečevanje pa je na splošno hitrejše od gospodarske rasti.

Leta 2020 sta se število in vrednost eurskih bankovcev v obtoku povečala za okoli 10%. Konec leta je bilo v obtoku 26,5 milijarde eurskih bankovcev s skupno vrednostjo 1.435 milijard EUR (glej grafa 21 in 22). Skoraj polovico skupnega števila in vrednosti bankovcev v obtoku so predstavljali bankovci za 50 €. Sredi marca 2020, po razglasitvi pandemije COVID-19, se je nekaj tednov močno povečalo povpraševanje po gotovini, zlasti po bankovcih za 200 € in 100 €, ker se je povečalo povpraševanje po denarnih imetjih iz previdnostnih razlogov. V naslednjih mesecih je temu sledilo zmanjšanje rednih dvigov gotovine v kreditnih institucijah ter pologov gotovine v nacionalnih centralnih bankah zaradi ukrepov za zajezitev pandemije in sprememb v strukturi plačil, zato se je v nadaljevanju leta 2020 zmanjšal obseg gotovinskega cikla do 20% v primerjavi z letom 2019. Število bankovcev v obtoku je vse leto 2020 še naprej raslo, in sicer zlasti zaradi okrepljene negotovosti in splošnega nagnjenja h kopičenju bankovcev v kriznih razmerah.

Graf 21

Število in vrednost eurskih bankovcev v obtoku

(lestvica na levi strani: v milijardah EUR; lestvica na desni strani: v milijardah)

Vir: ECB.

Graf 22

Vrednost eurskih bankovcev v obtoku po apoenih

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.

Po vrednosti je precejšen delež eurskih bankovcev zunaj euroobmočja.

Novejša študija je pokazala, da je zunaj euroobmočja med 30% in 50% skupne vrednosti eurskih bankovcev v obtoku. Študija dokazuje, da se ti bankovci uporabljajo kot hranilci vrednosti in za transakcije.

Pri izdelavi eurskih bankovcev sodelujejo nacionalne centralne banke euroobmočja, ki jim je bila leta 2020 dodeljena izdelava 5,7 milijarde bankovcev.

Leta 2020 se je skupno število eurskih kovancev v obtoku povečalo za 2% in je konec leta znašalo 138 milijard. Vrednost kovancev v obtoku je znašala 30 milijard EUR, kar je 1,4% več kot konec leta 2019.

Leta 2020 so kreditne institucije pri nacionalnih centralnih bankah euroobmočja deponirale 25,0 milijarde bankovcev v skupni vrednosti okoli 800 milijard EUR. Od teh bankovcev je bilo 12,0% (tj. 3,0 milijarde) nadomeščenih z novimi bankovci zaradi vzdrževanja kakovosti bankovcev v obtoku.

6.2 Uporaba gotovine med prebivalstvom

Študija o uporabi gotovine v euroobmočju

Leta 2019 je ECB izvedla drugo študijo o plačilnih navadah potrošnikov v euroobmočju (SPACE), da bi ocenila rabo gotovinskih in brezgotovinskih plačilnih instrumentov. Študija je pokazala, da so potrošniki z gotovino izvedli 73% plačil na prodajnem mestu in v medosebnih transakcijah. Gotovinska plačila so predstavljala 48% skupne vrednosti transakcij, sledila pa so jim kartična plačila z 41% skupne vrednosti.

Gotovina bo tudi v prihodnje še naprej pomembna.

Študija je tudi pokazala, da je bilo za 55% anketirancev pomembno ali zelo pomembno v prihodnje imeti možnost plačevati z gotovino. Rezultati so pokazali tudi, da ima 34% anketirancev gotovinske rezerve za namene transakcij ali za varčevanje.

Anketa v euroobmočju julija 2020 je pokazala, da je pandemija COVID-19 močno vplivala na plačilne navade potrošnikov, saj je 40% anketirancev odgovorilo, da manj plačujejo z gotovino. Ukrepi, ki so povečali priročnost brezgotovinskih načinov plačevanja, so bili glavni razlog za premik v plačilnih navadah zaradi pandemije.

Zagotavljanje razpoložljivosti in sprejemanja eurske gotovine

Namen Eurosistemove gotovinske strategije 2030 je zagotoviti dostop do gotovine in njeno sprejemanje kot plačilno sredstvo.

Svet ECB je leta 2020 sprejel novo strategijo o gotovini, da bi zagotovil zaupanje v eurske bankovce in kovance ter potrošnikom omogočil svobodo izbire pri plačevanju. Eurosistemova gotovinska strategija 2030, objavljena decembra 2020, določa prednostne naloge in strateške cilje za prihodnja leta ter si prizadeva zagotoviti, da bodo imeli vsi državljani in podjetja v euroobmočju še naprej dostop do gotovinskih storitev ter da bo gotovina ostala splošno sprejeto plačilno sredstvo. Pomembna elementa sta tudi zmanjšanje okoljskega odtisa eurskih bankovcev ter nadaljnji razvoj inovativnih in varnih bankovcev.

Da bi Eurosistem dosegel te cilje, je začel analizirati, kako kreditne institucije geografsko pokrivajo gotovinske storitve in kakšna so standardna nadomestila, ki jih zaračunavajo strankam za polog in dvig bankovcev in kovancev. ECB in nacionalne centralne banke so začele tudi tesen dialog o primernih gotovinskih storitvah z bančno skupnostjo in drugimi deležniki v gotovinskem ciklu, saj bodo kreditne institucije še naprej ključni subjekti v sistemu distribucije gotovine prebivalstvu ter pri preverjanju pristnosti in kakovosti bankovcev v obtoku. Po izbruhu pandemije so ECB in nacionalne centralne banke v tesnem sodelovanju z vsemi deležniki pri ravnanju z gotovino posebno pozornost posvetili spopadanju z izzivi pri zajezitvi pandemije in pri blažitvi motenj v nacionalnih gotovinskih ciklih.

Majhna prenosljivost koronavirusa prek bankovcev

Tveganje okužbe s COVID-19 zaradi uporabe gotovine pri plačilih je zanemarljivo.

ECB že od pojava COVID-19 tesno sodeluje s številnimi laboratoriji, da bi ugotovila, koliko lahko uporaba gotovine pripomore k širjenju virusa. Ocenjevala sta se dva povezana, vendar ločena vidika: prvič, koliko časa lahko virus preživi na površini bankovcev in kovancev (čas preživetja); drugič, koliko virusa se lahko prenese z gotovine na človeško roko (prenosljivosti). Rezultati teh testov potrjujejo stališča, ki so jih pred tem izrazile številne ugledne organizacije, in sicer da je tveganje prenosa z uporabo gotovine majhno. Testi so pokazali, da je količina virusa, ki se lahko prenese z uporabo gotovine pri plačilih, tako majhna, da je tveganje okužbe zanemarljivo.

6.3 Ponarejanje eurskih bankovcev na najnižji ravni do zdaj

Leta 2020 se je število ponarejenih eurskih bankovcev zmanjšalo na najnižjo raven od leta 2003. Iz obtoka je bilo umaknjenih okoli 460.000 ponaredkov. V primerjavi s številom pristnih eurskih bankovcev v obtoku je bil delež ponaredkov – 17 ponaredkov na milijon pristnih eurskih bankovcev – najmanjši do zdaj (glej graf 23).

Graf 23

Število ponarejenih bankovcev na milijon pristnih eurskih bankovcev v obtoku

(delež na milijon)

Vir: ECB.

Ponarejevalci večinoma ponarejajo bankovce za 20 € in 50 €, ki so leta 2020 skupaj predstavljali več kot dve tretjini celotnega števila ponaredkov, umaknjenih iz obtoka. Namesto bankovca za 50 € je največkrat ponarejeni apoen postal bankovec za 20 €. Povečal se je tudi delež nekakovostnih ponaredkov. Takih ponaredkov ni težko odkriti, ker nimajo varnostnih elementov ali pa imajo zelo slabe imitacije varnostnih elementov.

ECB ljudem svetuje, naj bodo še naprej pozorni pri sprejemanju bankovcev in naj uporabljajo test »otip-pogled-nagib«.

Čeprav ponaredki niso več tako kakovostni, ECB ljudem še vedno svetuje, naj bodo pozorni pri sprejemanju bankovcev in uporabljajo test »otip-pogled-nagib« ter naj se nikoli ne zanesejo le na en zaščitni element. Profesionalnim uporabnikom gotovine so na voljo tudi redna usposabljanja v Evropi in zunaj nje, poleg tega pa so v podporo prizadevanjem Eurosistema proti ponarejanju javnosti na voljo tudi prenovljena informativna gradiva. ECB na tem področju sodeluje tudi z Europolom, Interpolom in Evropsko komisijo.

7 Statistika

ECB ob podpori nacionalnih centralnih bank razvija, zbira, pripravlja in razširja širok nabor statističnih podatkov in podatkov, potrebnih za podporo denarni politiki euroobmočja, finančni stabilnosti ter drugim nalogam Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in nalogam Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB). To statistiko uporabljajo tudi javni organi, mednarodne organizacije, udeleženci na finančnih trgih, mediji in širša javnost, obenem pa ECB omogoča, da krepi transparentnost.

To poglavje se osredotoča na naslednje: kako zmanjšati breme poročanja za banke in hkrati obdržati kakovost statističnih podatkov, nova statistika euroobmočja ter zagotavljanje podatkov in statistik med pandemijo COVID-19. En okvir obravnava skladnost eurske kratkoročne obrestne mere (€STR) z načeli, ki jih je razvilo Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO), drugi okvir pa revizijo mednarodnih statističnih standardov s poudarkom na spremembah, ki bi lahko precej vplivale na centralnobančne politike in funkcije.

7.1 Strategija poročanja – zniževanje stroškov in izboljševanje kakovosti

ESCB je pripravil predloge za zmanjšanje bremena poročanja in izboljšanje kakovosti podatkov ter za sinhronizacijo z delom na področju integriranega okvira poročanja.

V prispevku k prihodnjemu poročilu Evropskega bančnega organa (EBA) o izvedljivosti integriranega sistema poročanja za banke je ESCB razložil svojo strategijo zbiranja podatkov od bank (glej sliko 3) ter pripravil predloge, da se zmanjša breme poročanja za banke na področju statističnega poročanja, poročanja za namene reševanja in bonitetnega nadzora, ne da bi se izgubila vsebina informacij, ki je nepogrešljiva za denarno politiko, reševanje in nadzorniške naloge.[57]

To je mogoče doseči:

  • z enotnim slovarjem standardnih podatkov in s skupnim podatkovnim modelom za potrebe statistike, reševanja in bonitetnega nadzora;
  • z izboljšanjem postopkov, na primer z odpravo podvajanja zahtev po podatkih in boljšo izmenjavo podatkov med organi;
  • z okrepljenim sodelovanjem med evropskimi organi ter organi in bančnim sektorjem, da se vzpostavijo skupni podatkovni model in bolj dovršeni postopki.

ESCB je predlagal tudi sinhronizacijo z delom na področju integriranega okvira poročanja ESCB (IReF).

Slika 3

Strategija ESCB za zbiranje podatkov od bank

Vir: ECB.
Opomba: BIRD: bančni integrirani slovar poročanja; EMN: enotni mehanizem nadzora; EMR: enotni mehanizem za reševanje.

7.2 Nova in izboljšana statistika euroobmočja

ECB je kljub pandemiji COVID-19 izvajala načrte za zagotavljanje novih statističnih podatkov.

ECB je 7. aprila 2020 prvič objavila konsistentno statistiko plačilne bilance euroobmočja in sektorske račune euroobmočja, s čimer je poenostavila skupno rabo teh dveh naborov podatkov za analitične namene.

Efektivni tečaji eura in harmonizirani kazalniki konkurenčnosti ter trgovinske uteži, ki so podlaga zanje, so bili ažurirani 1. julija 2020.

ECB je leta 2020 pripravila nova komunikacijska orodja, da bi širši javnosti poenostavila dostop do podatkov in statističnih produktov. Objavila je prvo interaktivno elektronsko publikacijo ECB »Statistični vpogled:denar, krediti in centralnobančne obrestne mere«, ki je kombinacija vizualnih predstavitev, besedil in interaktivnih grafov v preprostem jeziku v 23 jezikih EU. Statistični podatki euroobmočja in nacionalni statistični podatki v publikaciji se ažurirajo v realnem času vsakokrat, ko so objavljeni novi podatki. V objavi Isabel Schnabel, članice Izvršilnega odbora ECB, objavljeni na svetovni dan statistike, je razložena strateška vrednost kakovostnih podatkov in statistik za oblikovanje politik ECB.

7.3 Zagotavljanje podatkov in statistik med pandemijo

ECB se je morala prilagoditi, da je lahko zagotavljala statistike, potrebne za spopadanje s krizo zaradi COVID-19.

Pandemija COVID-19 je oblikovalce politik postavila pred izzive brez primere, saj so morali v času velike negotovosti spremljati visokofrekvenčne približke za gospodarsko aktivnost ter standardne statistične kazalnike, da so lahko usmerjali odziv denarne politike ECB v realnem času. Tudi poročevalce in pripravljavce statistik je pandemija postavila pred precejšnje in različne izzive.

ECB in Eurostat sta s skupnimi močmi opredelila glavne težave, s katerimi se sooča priprava plačilnobilančne statistike, kot so odprava mejnih pregledov, nižje stopnje odziva in zamude s strani neposrednih poročevalcev, zlasti nefinančnih družb, ter slabša kakovost in zamude pri pridobivanju dostopa do upravnih podatkov (npr. obračuni DDV) in letnih računovodskih izkazov. Razpravljala sta o seznamu alternativnih virov, ki bi se lahko uporabili za zmanjšanje vrzeli, ter postavila podlago za tesnejše sodelovanje in partnerstvo med pripravljavci statistik.

V tem kontekstu je bilo bistveno ohranjati neprekinjenost statistik in nadzorniških podatkov v okviru ESCB in Evropskega statističnega sistema (ESS).

Izkazalo se je, da je ključno sodelovanje s poročevalci, nacionalnimi centralnimi bankami, ESS in Eurostatom.

ECB je aprila prilagodila nekatere poročevalske zahteve ter nacionalnim centralnim bankam in poročevalcem predlagala, naj poiščejo pragmatične rešitve v obstoječem zakonskem okviru, da obdržijo poročanje v mejah, obvladljivih za poročevalce, hkrati pa zagotovijo ustrezno kakovost statističnih informacij.[58] ECB je tesno sodelovala tudi z nacionalnimi centralnimi bankami, Eurostatom in nacionalnimi statističnimi uradi pri razvoju skupnih razbremenilnih pristopov k virom podatkov in metodam ocenjevanja, da bi se čim bolj omejile izgube kakovosti in morebitne težave zaradi primerljivosti podatkov po državah in regijah.

ECB je zbirala podrobne podatke, ki so omogočali natančno in pravočasno analizo.

Fleksibilnost pri zbiranju podrobnih podatkov s strani ECB in nacionalnih centralnih bank je prispevala tudi k pripravi več ukrepov, ki jih je sprejel Svet ECB za ublažitev posledic pandemije. ECB je prilagodila tudi pripravo podatkov, da je lahko ustrezno kalibrirala odziv denarne politike, med drugim:

  • z obdelavo podatkov o posojilih, zbranih od bank, ki so sodelovale v ciljno usmerjenih operacijah dolgoročnejšega refinanciranja;
  • z generiranjem dnevnih podatkov o bruto izdajanju, unovčenju in stanju obveznic držav euroobmočja, da bi kalibrirala programe nakupa vrednostnih papirjev.

Okvir 6
Skladnost €STR z načeli IOSCO

Skladnost z načeli o finančnih referenčnih vrednostih, ki jih je pripravilo Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO), zagotavlja, da kontrolni okvir za eursko kratkoročno obrestno mero (€STR) sledi najboljšim mednarodnim praksam.

ECB je 30. septembra 2020 objavila izjavo o skladnosti €STR z načeli IOSCO. Izjava je bila neodvisno pregledana v okviru zunanje revizije, ki jo je izvedla revizijska družba PricewaterhouseCoopers.

Procesi ECB za upravljanje, kakovost in zanesljivost €STR temeljijo na načelih IOSCO – kadar je to relevantno in primerno – da se vzpostavi učinkovit in transparenten kontrolni okvir v skladu z najboljšimi mednarodnimi praksami, s čimer se zaščiti integriteta in neodvisnost procesa za določanje €STR. Izjava pojasnjuje, kako ECB upravlja €STR, predstavlja samooceno skladnosti s posameznimi načeli IOSCO ter opisuje relevantne okvire in postopke.

Okvir 7
Revizija mednarodnih statističnih standardov

Strokovnjaki v ECB in nacionalnih centralnih bankah prispevajo k procesu posodabljanja dveh mednarodnih priročnikov o metodološkem okviru za statistiko nacionalnih računov in plačilne bilance, ki je pomembna za politike in funkcije centralne banke.

Mednarodni statistični standardi so harmoniziran sklop konceptov, opredelitev, klasifikacij, računovodskih pravil in drugih smernic, ki se upoštevajo pri pripravi uradnih ekonomskih statistik, da bi bile te primerne za oblikovanje politik, analize in raziskave. Določajo tudi, kateri ekonomski tokovi in pozicije so zajeti v makroekonomskih merilih, kot so BDP, dolg ali tekoči račun, in kako se evidentirajo.

Ker zajemajo vsa področja ekonomske statistike in so na voljo zbiralcem podatkov po vsem svetu, standardi omogočajo primerljivost po statističnih področjih ter po nacionalnih in mednarodnih gospodarskih območjih. Na teh standardih temeljijo vsi ekonomski podatki in statistike, ki jih uporablja ECB.

Marca 2020 so pristojni mednarodni organi – Statistična komisija Združenih narodov, Odbor MDS za plačilnobilančno statistiko – sklenili, da bodo začeli revizijo dveh priročnikov o sistemu standardov: priročnika za sistem nacionalnih računov ter za plačilno bilanco in stanje mednarodnih naložb. Z revizijo se bodo obravnavali pojavi, kot so globalizacija, digitalizacija, nove oblike finančnega posredništva in podnebne spremembe, ter zanje določila ustrezna statistična obravnava. To bo imelo velike posledice za politike in funkcije centralne banke, ta vpliv pa se obravnava denimo v okviru sedanjega pregleda strategije denarne politike ECB.

Glede na pomen standardov za ESCB strokovnjaki v ECB in nacionalnih centralnih bankah prispevajo k posodobitvi skupaj s strokovnjaki iz mednarodnih organizacij, statističnih uradov in drugih nacionalnih organov. Novi standardi naj bi bili po načrtih pripravljeni do leta 2025, nato pa bodo vključeni v evropsko statistično zakonodajo, vključno v zakonodajo ECB.

8 Prednostna raziskovalna področja v ECB

Pandemija COVID-19 je leta 2020 vplivala tudi na raziskovalne dejavnosti. Raziskave so bile usmerjene predvsem v izboljšanje orodij za ocenjevanje gospodarskih razmer v realnem času in ocenjevanje možnega odzivanja denarne politike. Hkrati so svoje delo nadaljevale redne raziskovalne mreže in delovne skupine. Sodelovanje z akademskim okoljem je bilo najprej omejeno zaradi pandemije, v drugi polovici leta pa so aktivnosti znova zaživele.

8.1 Aktivnosti v zvezi s COVID-19

Potekale so aktivnosti, da se izboljšajo orodja za ocenjevanje gospodarskih in finančnih razmer v realnem času.

Pandemija COVID-19 je spodbudila izboljšavo orodij za spremljanje gospodarskih in finančnih razmer, da bi v realnem času bolje beležila hitro spreminjajoče se razmere.

En primer se nanaša na razvoj mesečnih in tedenskih kazalnikov gospodarske aktivnosti. Mesečni kazalniki so v zadnjem desetletju že postali standardno orodje pri ekonomskem napovedovanju, zdaj pa so analize postale tedenske z uporabo številnih novih podatkov, deloma tudi iz spletnih virov (glej okvir 8).

Podobno so bili kazalniki finančnega stresa izboljšani, da bi se tedensko ocenjevala tveganja finančne fragmentacije v euroobmočju. Ti kazalniki kažejo, da je pandemija COVID-19 najprej povzročila močno fragmentacijo, ki se je približala ravnem, zabeleženim med globalno finančno krizo leta 2008 in državno dolžniško krizo v euroobmočju leta 2012.[59] Finančna fragmentacija v euroobmočju se je do sredine septembra 2020 zaradi hitrega odziva ekonomske politike ter odpornosti, ki je posledica finančnih varovalk in reform v zadnjih desetih letih, na splošno povrnila na predkrizno raven.

Z novo spletno anketo o pričakovanjih potrošnikov so bile pridobljene informacije o zaupanju gospodinjstev in razmerah na trgu dela.

Drugi pomemben vir informacij je bila anketa ECB o pričakovanjih potrošnikov (CES), tj. nova spletna anketa, uvedena v začetku leta 2020, ki je še vedno v pilotni fazi. Anketa daje redne informacije o zaupanju in pričakovanjih gospodinjstev, potrošnji in varčevalnih načrtih ter o razmerah na trgu dela. Zanjo je značilna visoka stopnja pravočasnosti in usklajenosti po državah euroobmočja, zlasti v štirih največjih državah.[60]

Anketa je razkrila, da se finančne skrbi gospodinjstev po državah razlikujejo...

Nova anketa se je izkazala kot dragoceno orodje za spremljanje sektorja gospodinjstev med izbruhom pandemije COVID-19. Gospodinjstvom so bila na primer zastavljena vprašanja o resnosti finančnih posledic pandemije. Odgovori so razkrili, da se finančne skrbi gospodinjstev po državah razlikujejo (glej graf 24). Gospodinjstva v Španiji in v manjši meri v Italiji so poročala o resnejših finančnih posledicah kakor gospodinjstva v Nemčiji in na Nizozemskem.

Graf 24

Skrbi gospodinjstev o finančnih posledicah pandemije COVID-19

(povprečna ocena zaskrbljenosti)

Vir: ECB.
Opombe: Graf kaže povprečen rezultat odgovorov gospodinjstev na vprašanje »Kako zaskrbljeni ste zaradi vpliva koronavirusa (COVID-19) na finančni položaj vašega gospodinjstva?« in temelji na 11-stopenjski lestvici od 0 (»sploh nisem zaskrbljen«) do 10 (»izredno sem zaskrbljen«). Prikazani rezultati se nanašajo na april, julij in oktober 2020.

…in da so odvisne od demografskih in ekonomskih značilnosti gospodinjstev.

Anketa tudi kaže, da so gospodinjstva, katerih člani so mladi, imajo nizke dohodke, začasne oblike dela ali omejen dostop do kreditov, ranljivejša za pretrese zaradi pandemije COVID-19. Gospodinjstva z večjimi finančnimi skrbmi ponavadi razmeroma bolj zmanjšujejo svojo potrošnjo. Prav tako bi trošila manj iz prihodnjih transferjev, ki bi jih prejela v okviru državnih programov pomoči. Te ugotovitve bi lahko pomenile, da imajo med pandemijo pomembno vlogo zelo ciljno usmerjeni in posebni ukrepi javnofinančne politike za stabilizacijo makroekonomskih razmer.

8.2 Raziskovalne mreže

Raziskovalni grozdi so nadaljevali z običajnimi aktivnostmi.

Redni raziskovalni grozdi so še naprej usklajevali raziskave v okviru Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in vzdrževali odnose z akademskimi raziskovalci. Trije raziskovalni grozdi ESCB o denarni politiki, finančni stabilnosti in strukturnih vprašanjih v gospodarstvih euroobmočja so organizirali delavnice o večini perečih tem na svojem področju. Ti grozdi v prihodnje načrtujejo, da bodo imele prednost raziskave, ki se nanašajo na izzive v okolju nizke rasti, nizke inflacije, podnebnih sprememb in inovacij na področju finančne tehnologije.

Raziskovalna delovna skupina na področju denarne politike, makrobonitetne regulacije in finančne stabilnosti je dosegla precejšen napredek.

Leta 2020 je delovna skupina za denarno politiko, makrobonitetno regulacijo in finančno stabilnost izvedla številne projekte, ki obravnavajo vpliv makrobonitetnih politik. Eno od področij raziskovanja je obravnavalo makrobonitetne ukrepe z učinkom na posojilojemalce ter njihov vpliv na neenakost.[61] Taki ukrepi bi sicer lahko povečevali neenakost, tako da bi osebam z nižjimi dohodki oteževali zadolževanje, hkrati pa bi jo med krizo lahko zmanjševali z blažitvijo posledic krize za ranljive skupine. Druga skupina projektov je preučevala, kako makrobonitetne politike z učinkom na finančno stabilnost in ravnotežno obrestno mero vplivajo na transmisijo denarne politike ter kako denarna politika z učinkom na prevzemanje tveganj s strani finančnih posrednikov vpliva na potrebo po makrobonitetnih politikah. Tretja linija raziskav je bila osredotočena na prednosti usklajevanja denarne in makrobonitetne politike.

Raziskovalna mreža PRISMA je preučevala pogostost posameznih cenovnih sprememb in vprašanja v zvezi z merjenjem cen življenjskih potrebščin.

Mreža za analizo mikropodatkov o oblikovanju cen (PRISMA) proučuje oblikovanje cen v posameznih podjetjih in v maloprodajnem sektorju z uporabo nabora mikropodatkov o cenah. Leta 2020 je skupina analizirala pogostost posameznih cenovnih sprememb, da bi bolje razumela inflacijski proces in posodobila podatke, ki jih je na začetku 2000-ih let priskrbela mreža za vztrajnost inflacije. Pregledala je tudi podatke, ki so osnova za izračun uradnih indeksov cen življenjskih potrebščin.

Mreža za raziskovanje finančnih sredstev in porabe gospodinjstev je objavila raziskavo za leto 2017.

Mreža za raziskovanje finančnih sredstev in porabe gospodinjstev je marca 2020 objavila rezultate tretjega kroga (2017) raziskave o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev (HFCS). Mediana neto premoženja gospodinjstev v euroobmočju je ostala v obdobju 2014–2017 na splošno stabilna, gospodinjstva pa so na splošno zabeležila povečanje prihodkov, pri čemer se je mediana prihodkov povečala za 4,1%. Koncentracija neto premoženja med najpremožnejšimi gospodinjstvi v euroobmočju je ostala v tem obdobju nespremenjena, finančni pritiski na najbolj zadolžena gospodinjstva v euroobmočju pa so se zmanjšali. S podatki bo lažje razumeti tudi razlike v transmisiji denarne politike in v finančnih pritiskih med gospodinjstvi.

Mreža CompNet je preučevala, kako evropska podjetja konkurirajo v globalnem okolju, ki se sooča z izzivi zaradi pandemije COVID-19.

ESCB vzdržuje vezi tudi z neodvisnimi raziskovalnimi mrežami, kot je mreža za raziskovanje konkurenčnosti (CompNet) ‒ raziskovalni forum za analizo politik konkurenčnosti in produktivnosti. Mreža CompNet je leta 2020 organizirala dve virtualni konferenci, in sicer z Národná banka Slovenska in ECB. Prva konferenca je preučevala trajnostni razvoj, uspešnost podjetij in politiko konkurenčnosti v malih odprtih gospodarstvih. Druga je obravnavala vpliv pandemije COVID-19 na mednarodno trgovinsko menjavo in kapitalske tokove ter posledice teh gibanj za evropska podjetja. Mreža CompNet je v poročilu o produktivnosti podjetij 2020 objavila tudi novo raziskavo o produktivnosti.

8.3 Konference in objave

Konferenčne aktivnosti so v prvem polletju 2020 zastale, pozneje pa so se nadaljevale v drugačni obliki.

Sodelovanje z akademskimi krogi je bilo v prvi polovici leta zaradi pandemije omejeno in številne redne konference so bile odpovedane ali prestavljene, vključno s forumom ECB o centralnem bančništvu, ki bi moral biti junija/julija v Sintri, namesto tega pa je bil novembra organiziran kot spletni dogodek. Konferenčne aktivnosti so ponovno zaživele v drugem polletju z virtualnimi prireditvami, zlasti z letno raziskovalno konferenco ECB in konferenco o denarni politiki. Na obeh konferencah so bile obravnavane možnosti odzivanja politik na COVID-19, predstavljene pa so bile tudi inovativne raziskave o transmisiji denarne politike in strukturi finančnih trgov.

COVID-19 ni vplival na objavo raziskovalnih študij.

Strokovnjaki ECB so pripravili 161 študij, ki so bile leta 2020 objavljene v seriji delovnih zvezkov. Objavili so tudi več študij o politikah ali metodoloških študij v seriji občasnih zvezkov, seriji statističnih zvezkov in seriji razprav. Številnim raziskovalnim aktivnostim ECB je sledila tudi objava člankov v strokovnih revijah, nekatera gradiva pa so namenjena širši javnosti, vključno s 13 članki, objavljenimi v raziskovalnem biltenu ECB.

Okvir 8
Spremljanje gospodarstva v realnem času

Kratkoročno napovedovanje gospodarstva je že dolgo naloga ekonomske analize. Prva uradna objava četrtletnega BDP v euroobmočju se objavi štiri tedne po koncu četrtletja. Medtem morajo ekonomisti oceniti gospodarsko aktivnost z različnimi mesečnimi kazalniki, kot so industrijska proizvodnja ali ankete o poslovnih tendencah in mnenju potrošnikov. Pomembno vlogo pri tem ima uporaba statističnih metod za zgoščevanje informacij v teh kazalnikih.

Zaradi pandemije COVID-19 se je povečala potreba po ocenjevanju gospodarske aktivnosti v realnem času. Raziskovalci v ECB in nacionalnih centralnih bankah so okrepili prizadevanja, da izkoristijo visokofrekvenčne podatke za pripravo bolj pravočasnih ocen gospodarske aktivnosti. Medtem ko so mesečno na voljo tradicionalni kazalniki, masovni podatki zdaj ponujajo kazalnike gospodarske aktivnosti, ki so na voljo tedensko ali celo dnevno, na primer podatki o spletnih plačilih, podatki o prometu (cestnine za tovornjake), poraba električne energije, onesnaževanje zraka, podatki o iskanjih na Googlu in številni drugi podatki.[62]

Ti kazalniki so se izkazali za zelo dragocene pri ocenjevanju gospodarstva med pandemijo. Indeks v grafu A na primer kaže (skupaj z ravnijo četrtletnega BDP) tedensko oceno gospodarske aktivnosti v euroobmočju v realnem času, pri čemer se kombinira sklop tedenskih podatkov s tradicionalnimi mesečnimi kazalniki. Indeks je normaliziran na raven 100 iz decembra 2019. Tedenski indeks kaže, da je gospodarstvo euroobmočja v prvem tednu marca 2020, ko so bili sprejeti ukrepi za zajezitev pandemije, zabeležilo močno recesijo, ki je bila najmočnejša zadnji teden aprila, potem pa je po odpravi ukrepov gospodarstvo postopoma okrevalo. Gospodarska aktivnost je bila nato vse leto stabilna.

Graf A

Tedenski kazalnik stopnje aktivnosti v euroobmočju in četrtletni BDP

(indeks: december 2019 = 100)

Viri: ECB, Google, Eurostat, Markit in nacionalni statistični uradi.
Opombe: Modra črta kaže stopnjo kazalnika s tedensko pogostostjo. Rdeča črta kaže stopnjo četrtletnega BDP. Kazalnik stopnje aktivnosti je standardiziran na december 2019 = 100, BDP pa je standardiziran na zadnje četrtletje 2019 = 100.

9 Pravne dejavnosti in dolžnosti

To poglavje obravnava pristojnost Sodišča Evropske unije v zvezi z ECB, predstavlja informacije o mnenjih ECB in primerih neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja z ECB o osnutkih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB, ter poroča o spremljanju skladnosti s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa.

9.1 Pristojnost Sodišča Evropske unije v zvezi z ECB

Sodišče Evropske unije se je strinjalo z ECB, da ima Svet ECB prosto presojo glede zaupnosti rezultatov svojih posvetovanj.

Sodišče se je 19. decembra 2019 in 21. oktobra 2020 izreklo o pritožbi zoper dve sodbi, ki sta se nanašali na zaupnost rezultatov posvetovanj Sveta ECB (zadevi C-442/18 P in C-396/19 P). Zadevi sta obravnavali dve zahtevi za dostop javnosti do sklepov Sveta ECB, da kreditni instituciji (Banco Espírito Santo) prekine dostop do instrumentov denarne politike. ECB je zavrnila dostop do dela zapisnikov Sveta ECB o znesku kreditov banki Banco Espírito Santo z operacijami denarne politike, in sicer med drugim na podlagi člena 10.4 Statuta Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in Evropske centralne banke ter prve alineje člena 4(1)(a) Sklepa ECB/2004/3. Sodišče je v pritožbenem postopku sprejelo trditve ECB in razveljavilo sporni del odločitev Splošnega sodišča. Sodbi vzpostavljata pomemben precedens na področju dostopa javnosti do rezultatov posvetovanj Sveta ECB. Po mnenju Sodišča so rezultat posvetovanj in tudi sama posvetovanja zaupni in ostanejo zaupni, razen če se Svet ECB odloči, da jih bo v celoti ali deloma javno objavil. Razkritje rezultatov posvetovanj je v »izključni pristojnosti Sveta ECB«. Pri zavrnitvi razkritja zapisnikov, ki vsebujejo rezultate posvetovanj, je obrazložitev ECB ustrezna, saj se namreč sklicuje na to, da je zahtevani dokument del zapisnika. Za zavrnitev razkritja rezultatov posvetovanj se ne uporablja dodatni pogoj, da mora ECB dokazati, da bi razkritje »škodilo javnemu interesu«.

Okvirna uredba o EMN načeloma določa, da se sklepi o sankcijah objavijo neanonimizirano.

Splošno sodišče je 8. julija 2020 sprejelo prve štiri sodbe v zvezi s sklepi ECB o sankcijah. V zadevi T-203/18 (VQ proti ECB) je Sodišče zavrnilo vse razloge, ki jih je predložila tožeča stranka. Tako je odločilo, da je ECB spoštovala načelo sorazmernosti, ko je izrekla sankcije in objavila kazen. Sodišče je tudi pojasnilo, da pravni okvir določa načelo neanonimizirane objave sklepov o sankcijah tudi pred iztekom roka za vložitev tožbe za razglasitev ničnosti. V treh drugih zadevah (T-576/18, T-577/18 in T-578/18) je Sodišče razglasilo delno ničnost treh sklepov ECB o sankcijah zvezi s Crédit Agricole S.A. in dveh njenih podružnicah. Sodišče je ugotovilo, da so tožeče stranke kršile člen 26(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki ga je treba razlagati tako, da mora kreditna institucija pridobiti dovoljenje od pristojnih organov, preden razvrstijo kapitalske instrumente kot instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Vendar pa je razglasilo ničnost sankcij na podlagi tega, da metodologija, ki jo je uporabila ECB za določitev višine naloženih sankcij, ni bila dovolj obrazložena. Tožeče stranke so se zoper te odločbe pritožile pri Sodišču Evropske unije (zadeve C-456/20 P, C-457/20 P in C-458/20 P).

Sodišče Evropske unije je potrdilo širok »prostor za razmislek«, ki ga ima ECB na področju dostopa javnosti.

Sodišče Evropske unije je 17. decembra 2020 v celoti zavrnilo pritožbo, ki sta jo vložila Fabio De Masi in Yanis Varoufakis zoper sodbo Splošnega sodišča (C-342/19 P). V sodbi z dne 12. marca 2019 je potrdilo, da ima ECB pravico, da svojo odločitev, da ne bo dovolila dostopa javnosti do zunanjega pravnega mnenja, pridobljenega leta 2015, utemelji s »prostorom za razmislek« iz člena 4(3), prvi pododstavek, Sklepa ECB/2004/3 (2004/258/ES). Sodišče Evropske unije je odločilo, da izjema v zvezi s »prostorom za razmislek« ni omejena na dokumente, ki se nanašajo na poseben postopek odločanja, ampak je povezana z načelom neodvisnosti centralnih bank iz člena 130 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Sodišče je opozorilo, da mora imeti ECB možnost, da si aktivno prizadeva doseči cilje svojih nalog z neodvisnim izvajanjem posebnih pooblastil, ki so ji v ta namen dodeljena s Pogodbo in Statutom ESCB. Potrdilo je tudi, da lahko za dokument veljajo različne izjeme iz Sklepa ECB/2004/3 in da izjema glede pravnih nasvetov iz člena 4(2), druge alineje, Sklepa ECB/2004/3, ni lex specialis glede na razmeroma široko izjemo »prostora za razmislek«. Sodišče je tudi pojasnilo, da izjema »prostora za razmislek« ne zahteva, da ECB določi, da bi razkritje zadevnega dokumenta resno ogrozilo postopek odločanja.

Sodišče Evropske unije je razglasilo, da je Slovenija kršila nedotakljivost arhivov ECB, ko je zasegla dokumente v prostorih Banke Slovenije.

Sodišče je v velikem senatu dne 17. decembra 2020 v postopku zaradi kršitve, ki ga je proti Sloveniji vložila Evropska komisija (C-316/19), izreklo, da je Slovenija z enostranskim zasegom dokumentov, povezanih z izvajanjem nalog ESCB in Eurosistema v prostorih Banke Slovenije julija 2016, kršila svojo obveznost spoštovanja nedotakljivosti arhivov Evropske unije iz členov 2 in 22 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije. V okviru tesno integriranega sistema, v katerem deluje ECB, je Sodišče razlagalo, da obseg arhivov Evropske unije vključuje vse dokumente, ki so jih ustvarile, obravnavale ali posredovale ECB ali nacionalne centralne banke v povezavi z izvajanjem nalog ESCB in Eurosistema, ne glede na to, ali so v posesti ECB ali nacionalnih centralnih bank. Nacionalni organi brez predhodnega usklajevanja z ECB torej teh dokumentov ne smejo zaseči v prostorih nacionalnih bank. Sodišče je izjavilo tudi, da Slovenija s tem, da ni ustrezno sodelovala z ECB za odpravo nezakonitih posledic kršitve, tudi ni izpolnila svoje obveznosti lojalnega sodelovanja.

9.2 Mnenja ECB in primeri neizpolnjevanja obveznosti

Člena 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije zahtevata, da se v zvezi z vsemi osnutki pravnih predpisov EU ali nacionalnih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB, pridobi mnenje ECB. Vsa mnenja ECB so objavljena na portalu EUR-Lex. Mnenja ECB o osnutkih pravnih predpisov EU so objavljena tudi v Uradnem listu Evropske unije. ECB je leta 2020 sprejela šest mnenj o osnutkih pravnih predpisov EU in 31 mnenj o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB.

Nedvomni in pomembni primeri neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja.

Zabeleženih je bilo pet primerov neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja z ECB o osnutkih pravnih predpisov,[63] štirje od teh so se nanašali na nacionalno pravo in eden na pravo Evropske unije. Štiri zadeve so se štele za nedvomne in pomembne. Dve od teh zadev se nanašata na slovenske pravne predpise o odloženih plačilih posojil in likvidnostnih ukrepih za slovensko gospodarstvo, sprejetih zaradi COVID-19. Te zadeve so se štele za nedvomne in pomembne, ker bi lahko vplivale na nacionalno centralno banko, na kapitalsko in likvidnostno pozicijo slovenskih kreditnih institucij, na operacije denarne politike Eurosistema in na skladnost s prepovedjo denarnega financiranja iz člena 123 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ena zadeva se je nanašala na italijanski osnutek zakona o mehanizmu povračila pri nakupih z elektronskimi plačilnimi sredstvi ter se je štela za nedvomno in pomembno zaradi učinka na plačilno sredstvo, zlasti gotovino. Zadeva v zvezi s pravom Evropske unije se je nanašala na uredbo o vzpostavitvi evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (instrument SURE) po izbruhu COVID-19 ter se je štela za nedvomno in pomembno zadevo zaradi možnega vpliva na ECB in nacionalne centralne banke v povezavi z upravljanjem posojil SURE. ECB se popolnoma zaveda velike nujnosti, s katero je bilo treba zaradi izrednih razmer, ki jih je povzročila pandemija, zakonodajni postopek zaključiti v obeh slovenskih zadevah in v zadevi SURE na ravni EU, v zadevi SURE med drugim tudi zaradi hitre operacionalizacije instrumenta SURE v okviru treh kratkoročnih varnostnih mrež, dogovorjenih na ravni Euroskupine.

ECB je sprejela mnenja o osnutkih pravnih predpisov EU.

ECB je sprejela mnenja o predlogih EU za spremembo bonitetnega okvira in okvira za listinjenje zaradi pandemije COVID-19 ter mnenje na lastno pobudo o upravljanju posojil na podlagi SURE s strani ECB in nacionalnih centralnih bank. ECB je sprejela mnenje o predlogu EU v zvezi z izvzetjem nekaterih referenčnih deviznih tečajev tretjih držav in z določitvijo nadomestitev za nekatere referenčne vrednosti, ki bodo prenehale. Sprejela je tudi mnenja o predlogih EU o zadevah v zvezi z deviznim tečajem, ki zadevajo frank CFA in komorski frank, ter o imenovanju novega člana Izvršilnega sveta ECB.

ECB je sprejela mnenja o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov.

ECB je sprejela mnenja o osnutkih nacionalnih predpisov o nacionalnih centralnih bankah, med drugim: o načrtovani celostni prenovi Sveriges riksbank; o institucionalni in finančni neodvisnosti Hrvatske narodne banke; o spremembah kriterijev za imenovanje guvernerja in članov uprave Banco de Portugal ter o postopku za imenovanje članov organov odločanja v De Nederlandsche Bank; o reformi nadzornega odbora Eesti Pank in razširjenega sveta Sveriges riksbank; o tesnem sodelovanju med ECB in Hrvatsko narodno banko oz. Bolgarsko narodno banko v okviru enotnega mehanizma nadzora; o vlogi Eesti Pank v primeru obrambe in izvzetju članov Sveta Latvijas Banka iz obveznega služenja vojaškega roka; o vlogi Hrvatske narodne banke v kroženju nacionalne referenčne stopnje povprečnih stroškov financiranja hrvaškega bančnega sektorja; o vlogi Banc Ceannais na hÉireann/Central Bank of Ireland kot registrarja registrov dejanskega lastništva za nekatere finančne subjekte; o vlogi Banco de España pri nadzoru skladnost ponudnikov storitev virtualne valute z zahtevami glede registracije preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma; o vlogi Bank of Greece pri zagotavljanju skladnosti z nekaterimi zahtevami, ki izhajajo iz enotnega območja plačil v eurih (SEPA); o vlogi De Nederlandsche Bank v nizozemskem odboru za finančno stabilnost; o zagotavljanju izredne likvidnostne pomoči nebančnim institucijam s strani Lietuvos bankas; o zagotavljanju kratkoročne likvidnosti s strani Banca Naţională a României skladu za jamstvo za bančne vloge; o zbiranju in izmenjavi podatkov s strani Danmarks Nationalbank; o pravici insolvenčnih in likvidacijskih upraviteljev kreditnih institucij, da imajo sredstva na računih pri Latvijas Banka; o financiranju obveznosti držav članic do Mednarodnega denarnega sklada s strani Bank of Greece, Banca d’Italia, Bank Ċentrali ta' Malta/Central Bank of Malta in Oesterreichische Nationalbank.

ECB je sprejela mnenja o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov o bonitetnem nadzoru kreditnih institucij: mnenje o tesnem sodelovanju v okviru enotnega mehanizma nadzora med ECB in Hrvatsko narodno banko; dve mnenji o tesnem sodelovanju z Bolgarsko narodno banko; mnenje o kapitalski obravnavi potrdila o udeležbi pri dobičku, ki jih je izdala kreditna institucija v Luksemburgu.

ECB je sprejela mnenja o osnutkih nacionalnih predpisov v zvezi s plačilnimi sredstvi, med drugim o omejitvah gotovine pri poštnih plačilih v Belgiji, o zagotavljanju minimalne ravni gotovinskih storitev na Madžarskem in Švedskem ter o omejitvah gotovinskega poslovanja s pravnimi osebami na Danskem.

ECB je sprejela mnenja o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov o bančni in finančni regulaciji ter finančni stabilnosti, med drugim o državni pomoči za sistem jamstva za vloge v Luksemburgu; o odpravi posebne dajatve za izbrane finančne institucije na Slovaškem; o prepoznavanju in poročanju o dodelitvi sredstev, deponiranih na varčevalnih računih v Belgiji, s strani finančnih institucij; o ukrepih, ki omejujejo makrobonitetna tveganja pri stanovanjskih posojilih v Nemčiji.

ECB je sprejela mnenje o osnutku bolgarskih pravnih predpisov o uradnem tečaju bolgarskega leva v okviru mehanizma deviznih tečajev (ERM II).

ECB je sprejela mnenje o osnutku avstrijskih pravnih predpisov o statističnem poročanju o plačilni bilanci.

9.3 Skladnost s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa

V skladu s členom 271(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije ima ECB nalogo spremljati, kako nacionalne centralne banke držav članic EU izvajajo prepovedi iz členov 123 in 124 Pogodbe ter uredb Sveta (ES) št. 3603/93 in 3604/93. Člen 123 prepoveduje ECB in nacionalnim centralnim bankam, da bi vladam in institucijam ali organom EU omogočale dovoljeno prekoračitev stanja na računu ali jih v katerikoli drugi obliki kreditirale ali na primarnem trgu kupovale dolžniške instrumente, ki so jih izdale te institucije. Člen 124 prepoveduje vsak ukrep, ki ne temelji na načelih skrbnega in varnega poslovanja ter bi vladam in institucijam ali organom EU omogočal privilegiran dostop do finančnih institucij. Poleg Sveta ECB tudi Evropska komisija spremlja, ali države članice upoštevajo navedene določbe.

ECB poleg tega spremlja, ali centralne banke EU na sekundarnem trgu kupujejo dolžniške instrumente, ki jih je izdal domači javni sektor, javni sektor drugih držav članic ali institucije in organi EU. V skladu z uvodnimi izjavami Uredbe Sveta (ES) št. 3603/93 je prepovedano uporabljati nakupe dolžniških instrumentov javnega sektorja na sekundarnem trgu za to, da bi se zaobšli cilji iz člena 123 Pogodbe. Taki nakupi ne smejo postati oblika posrednega denarnega financiranja javnega sektorja.

Prepovedi, določene v členih 123 in 124 Pogodbe, so se na splošno upoštevale.

Dejavnosti spremljanja, ki jih je ECB izvajala v letu 2020, potrjujejo, da sta bila člena 123 in 124 Pogodbe na splošno upoštevana.

Spremljanje je razkrilo, da je imela večina nacionalnih centralnih bank leta 2020 vzpostavljeno politiko obrestovanja vlog javnega sektorja, ki je v celoti skladna z zgornjo mejo obrestovanja. Vseeno morajo nekatere nacionalne centralne banke zagotoviti, da obrestovanje vlog javnega sektorja ne presega zgornje meje.

ECB bo še naprej spremljala vključenost Magyar Nemzeti Bank v budimpeško borzo, saj bi bilo mogoče nakup večinskega lastništva budimpeške borze s strani Magyar Nemzeti Bank novembra 2015 še vedno razumeti, kot da predstavlja denarno financiranje.

Zmanjšanje sredstev, povezanih z irsko družbo za reševanje bank (IBRC), v centralni banki Banc Ceannais na hEireann/Central Bank of Ireland med letom 2020 s prodajo zadolžnic s spremenljivo obrestno mero in dolgim trajanjem je korak v smeri nujne in polne odtujitve teh sredstev. Z nadaljnjo ustrezno dinamiko prodaje bi se še bolj zmanjšala vztrajna in resna zaskrbljenost glede denarnega financiranja.

10 ECB v EU in mednarodnem kontekstu

ECB je leta 2020 vzdrževala tesen dialog z evropskimi in mednarodnimi partnerji. Veliko pozornost je namenjala komunikaciji v okviru demokratična odgovornosti do Evropskega parlamenta, cilj pa je bil pojasniti sprejete ukrepe zaradi pandemije COVID-19, ki so doslej brez primere. ECB je konstruktivno sodelovala v dialogih skupine G20 in aktivno prispevala k razpravam v Mednarodnem denarnem skladu (MDS), zlasti o posledicah pandemije. Poleg tega je še naprej sodelovala s centralnimi bankami nastajajočih tržnih gospodarstev.

10.1 Demokratična odgovornost ECB

Neodvisnost in odgovornost sta dve plati iste medalje.

ECB se je med pandemijo COVID-19 močno odzvala z denarno politiko, med drugim tudi zato, ker lahko ukrepa neodvisno. Neodvisnost je bila ECB dodeljena z demokratičnim procesom in ji omogoča izvajanje nalog brez kratkoročnih političnih pritiskov.[64] Neodvisnost sloni na učinkovitih mehanizmih demokratične odgovornosti, ki zagotavljajo, da ECB opravlja svoj mandat. ECB si ves čas prizadeva vzpostaviti učinkovite prakse demokratične odgovornosti ter razložiti svoja dejanja ljudem v Evropi in njihovim predstavnikom v Evropskem parlamentu. Te prakse presegajo zahteve iz člena 284(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Dopolnjuje jih tudi sodni preskus Sodišča Evropske unije.

Ko je ECB ob izbruhu pandemije sprejela ukrepe, ki so doslej brez primere, je predsednica ECB priložnostno izmenjala mnenja s predstavniki Odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve (ECON). To je potekalo poleg štirih rednih zaslišanj pred tem odborom leta 2020, med katerimi je predsednica tudi izrecno obravnavala ključne kriterije za zagotovitev učinkovitih praks na področju demokratične odgovornosti. ECB in Evropski parlament sta se strinjala, da bosta tesneje sodelovala v okviru pregleda strategije ECB.

Predsednica ECB je februarja 2020 sodelovala tudi na plenarni razpravi o Letnem poročilu ECB 2018, maja 2020 pa je podpredsednik predstavil Letno poročilo ECB 2019 odboru ECON. V zvezi s tem dogodkom je ECB objavila povratne informacije na pripombe Evropskega parlamenta, ki jih je ta podal v svoji resoluciji o Letnem poročilu ECB 2018. Poleg rednih obravnav je član izvršilnega odbora ECB Fabio Panetta sodeloval tudi na evropskem parlamentarnem tednu februarja 2020 v razpravi o poglabljanju in širitvi ekonomske in monetarne unije ter v izmenjavi mnenj z odborom ECON o mednarodni vlogi eura julija 2020 in o digitalnem euru oktobra 2020. ECB je v letu 2020 odgovorila tudi na 48 pisnih vprašanj poslancev Evropskega parlamenta, kar je precejšnje povečanje v primerjavi z letom prej.

Zadnje ankete Eurobarometra kažejo, da 75% anketirancev v euroobmočju podpira euro, 40% pa jih zaupa ECB.[65] Ti rezultati kažejo, da je zaupanje v ECB še vedno odvisno od ekonomskih rezultatov – verjetno tudi tistih, na katere ECB nima vpliva – ter da se mora ECB še naprej udeleževati konstruktivnega dialoga z Evropskim parlamentom in državljani, da jim pojasni svoje odločitve in prisluhne njihovim skrbem.

10.2 Mednarodni odnosi

G20

ECB je konstruktivno sodelovala v pobudah skupine G20, ki so se osredotočale na ustrezno odzivanje na krizo zaradi COVID-19.

Skupina G20 je ob izbruhu pandemije COVID-19 podprla celovit akcijski načrt, ki se je osredotočal na nujne ukrepe za ublažitev negativnih gospodarskih posledic krize, varovanje svetovnega finančnega sistema in podporo revnim gospodarstvom. Skupaj s pariškim klubom se je dogovorila o pobudi za začasno opustitev servisiranja dolga (DSSI) najrevnejših držav in podprla skupni okvir za obravnavo dolga po preteku DSSI. Okrepila je delo na področju infrastrukture in finančne vključenosti v luči novih izzivov, ki jih je izpostavila kriza. Kar zadeva finančni sektor, je skupina G20 v sodelovanju z Odborom za finančno stabilnost pripravila poročilo o posledicah procikličnosti bonitetnih agencij za finančno stabilnost ter o načrtu za krepitev globalne ureditve čezmejnih plačil. Skupina G20 je vodila tudi razprave o globalnih stabilnih kriptokovancih, glede katerih je za leto 2021 predvideno nadaljnje delo. Dialog o digitalnem obdavčenju se bo nadaljeval v letu 2021.

MDS in mednarodna finančna arhitektura

MDS se je na krizo odzval brez odlašanja z analizo in posojanjem v sili.

ECB je imela še naprej dejavno vlogo v razpravah o mednarodnem denarnem in finančnem sistemu v MDS in drugih forumih, pri čemer je prispevala svoje poglede na skupna stališča, ki so jih zavzele Evropska unija in države euroobmočja. Te razprave so bile osredotočene na posledice pandemije COVID-19.

MDS je imel osrednjo vlogo v odzivu mednarodne skupnosti na krizo, med drugim tudi z analizo ekonomskega in finančnega stanja. Nemudoma je sprejel tudi številne ukrepe, med katerimi so zagotavljanje financiranja v sili največjemu številu držav doslej, odobritev novih fleksibilnih kreditnih linij, odpis dolga najrevnejšim članicam in uvedba novega orodja za posojanje (kratkoročna likvidnostna linija). Krizno posojanje se je nadaljevalo v okviru obstoječe posojilne zmožnosti MDS v višini okoli 1 bilijona USD. Posojilna zmožnost je zagotovljena tudi v prihodnjih letih zaradi podvojitve novih sporazumov MDS o izposojanju, ki so začeli veljati 1. januarja 2021, in novega kroga dvostranskih dogovorov o izposojanju. Vseeno je treba povpraševanje po sredstvih MDS natančno spremljati. ECB se zavzema za finančno zadostno podprt MDS, ki je v središču svetovne finančne varnostne mreže.

Glede na vpliv pandemije na stanje dolga v številnih državah je MDS precej okrepil načrt svojega dela na področju dolga. Začel je razpravo o izboljšanju mednarodne arhitekture za reševanje dolžniške krize in napovedal načrte za nadaljnji pregled svojih politik v zvezi z državnim dolgom. MDS je nadaljeval tudi s petletnim celovitim revidiranjem nadzora ekonomskih politik, pri čemer bodo določene prednostne naloge nadzora za obdobje 2020–2025, in z revidiranjem programa ocene finančnega sektorja (FSAP). V zvezi s tem je poročilo Odbora Evropskega sistema centralnih bank za mednarodne odnose prispevalo k mednarodni razpravi in dalo priporočila za krepitev dela FSAP.

Mednarodno sodelovanje s centralnimi bankami nastajajočih tržnih gospodarstev

ECB je še naprej sodelovala s centralnimi bankami nastajajočih tržnih gospodarstev.

Kljub izjemnim razmeram je ECB nadaljevala sodelovanje s centralnimi bankami zunaj EU, zlasti prek obstoječih dvostranskih memorandumov o soglasju s ključnimi afriškimi, azijskimi in latinskoameriškimi centralnimi bankami ter prek strukturiranega sodelovanja z regionalnimi organizacijami centralnih bank in MDS. To sodelovanje je odraz globalnega zanimanja za politike, stališča, analitične pristope in delovne procese ECB. Razprave na ravni strokovnjakov in oblikovalcev politik so se dotaknile politik in osrednjih nalog ECB ter strokovnih vprašanj in vprašanj upravljanja. Zanimanje za vprašanja, povezana s COVID-19, podnebnimi spremembami in digitalizacijo s centralnobančne perspektive, je bilo veliko. ECB je kot institucija EU še naprej prispevala tudi k procesu širitve EU na ciljnih razpravah s centralnimi bankami v državah Zahodnega Balkana, ki si prizadevajo za pridružitev EU.

Okvir 9
ERM II

Bolgarski lev in hrvaška kuna sta bila v mehanizem deviznih tečajev II (ERM II) vključena 10. julija 2020 po takratnem deviznem tečaju. Vključitev valut je potekala po postopku, določenem v resoluciji Evropskega sveta z dne 16. junija 1997, in ob upoštevanju temeljnih dejavnikov, kot je ustanovitev bančne unije. Bolgarski in hrvaški organi so pred vlogo za sodelovanje v ERM II sprejeli številne predhodne zaveze ekonomskih politik. Izpolnjevanje zavez sta spremljali in ocenjevali ECB in Evropska komisija, vsaka na svojem področju pristojnosti, kar za ECB pomeni bančni nadzor in makrobonitetno politiko, za Evropsko komisijo pa strukturne politike. V skladu z najboljšimi praksami sta Bolgarija in Hrvaška za zagotovitev vzdržne konvergence z euroobmočjem ob vstopu v ERM II sprejeli dodatne zaveze ekonomskih politik.[66] Vzporedno z vstopom v ERM II sta centralni banki začeli tesno nadzorniško sodelovanje z ECB.[67] Pridružitev ERM II je za državo eden od predpogojev za uvedbo eura. Valuta mora vsaj dve leti sodelovati v ERM II brez hudih napetosti, zlasti brez devalvacij do eura. Po oceni izpolnjevanja vseh konvergenčnih kriterijev mora biti vstop v euroobmočje potrjen s sklepom Sveta Evropske unije v skladu z relevantnimi določbami Pogodbe.[68]

11 Krepitev komuniciranja in dela z javnostjo

»Dobro komuniciranje z javnostjo je temelj kredibilnosti ECB ter nam daje legitimnost v očeh ljudi, ki jim služimo.«
Predsednica ECB Christine Lagarde

Med številnimi posledicami pandemije koronavirusa je ena najdaljnosežnejših neslutena raven negotovosti, ne samo za gospodarstvo in širšo družbo, ampak tudi za vsakega posameznika, saj povzroča tesnobo in pogostokrat zmedenost. V takšnih okoliščinah je zanesljiva, z dejstvi podprta, pravočasna in jasna komunikacija s strani javnih organov bistvena pri zagotavljanju vitalnih informacij in ustvarjanju zaupanja. ECB je skladno s tem leta 2020 prilagodila in okrepila komuniciranje in delo z javnostjo. Trgi in širša javnost so dobivali pravočasne in lahko dostopne informacije o oceni gospodarskih obetov in o dogovorjenih ukrepih denarne politike. Pri tem je najpomembneje, da si je ECB prizadevala razložiti razloge za svoje ukrepe, njihove nameravane učinke in konkretne prednosti za ljudi, podjetja, banke in države v euroobmočju.

11.1 Komuniciranje v kontekstu pandemije

ECB je svojo komunikacijsko strategijo prilagodila omejitvam zaradi pandemije in je večino obveščanja prenesla na splet.

Zaradi pandemije se je ECB prilagodila novim načinom nagovarjanja različnih javnosti. Z inovativnimi oblikami komuniciranja je ohranila obveščanje javnosti v središču pozornosti in skrbela, da so različne javnosti dobro obveščene. ECB je zagotavljala, da finančni trgi in strokovnjaki dobro razumejo tehnične podrobnosti o njenih ukrepih, ter hitro odgovarjala na vsa vprašanja. Lahko dostopne informacije o ukrepih ECB so objavljene na posebni spletni strani o odzivanju na pandemijo koronavirusa.

Pomemben del novega pristopa k obveščanju je bil premik od osebnih srečanj k spletnim dogodkom, seminarjem in pogovorom. Ker so imeli člani Izvršilnega odbora na začetku pandemije manj govorov in intervjujev, je ECB razširila nabor komunikacijskih orodij in uvedla blog ECB. V blogu podrobneje pojasnjujemo nedavne odločitve o denarni politiki ter gospodarske trende v euroobmočju in drugje. Avtorji vseh člankov so oblikovalci politik v ECB. Leta 2020 je bilo objavljenih 19 blogov, pri čemer so se številni osredotočali na odziv ECB na krizo. Podkast ECB, ki je bil uvedena leta 2019, je še en pomemben kanal, ki ga uporabljamo pri nagovarjanju širše javnosti. Leta 2020 smo pripravili devet epizod, teme pa so segale od vpliva pandemije na ECB, njene politike in operacije do vloge centralnih bank v boju proti podnebnim spremembam in morebitne uvedbe digitalnega eura.

Na splet se je leta 2020 preselil tudi forum ECB o centralnem bančništvu, ki je bil posvečen vlogi centralnih bank v spreminjajočem se svetu. Novi format s studijsko postavitvijo, interaktivnimi elementi in prenosom v živo je pritegnil več gledalcev in privedel do večjega angažiranja na družbenih omrežjih, pri čemer je govor predsednice o denarni politiki v izrednih razmerah zaradi pandemije pritegnil še posebno veliko pozornost. Tako kot v preteklih letih se je s tekmovanjem mladih ekonomistov razširil dostop do foruma in povečalo zanimanje mlajših.

Center ECB za obiskovalce, ki ga običajno pogosto obiskujejo šolarji in študenti, da bi izvedeli več o ECB in njenih politikah, je moral začasno odpovedati osebne obiske. ECB je medtem omogočila spletni dostop do centra za obiskovalce, saj ponuja virtualni ogled. Ogled z naglavnim kompletom za virtualno resničnost omogoča posebno izkušnjo, v katero se lahko še bolj vživite.

Med pandemijo imajo digitalni kanali osrednjo vlogo pri obveščanju javnosti. Z razširitvijo ponudbe ECB na spletu ter z znatno okrepljenimi aktivnostmi na kanalih na družbenih omrežjih, ki jih uporabljajo ECB, predsednica in drugi člani Izvršilnega odbora, se je povečal doseg ECB in spodbudilo večje spletno angažiranje sledilcev ECB, pri čemer je bilo na družbenih omrežjih zabeleženih 2,8 milijona interakcij. Posebni spletni formati, na primer dialog na Evropski prireditvi za mlade, so se izkazali za privlačne, še posebno za mlajše. Na tem dogodku, ki ga je ECB maja 2020 organizirala skupaj z Evropskim parlamentom, je predsednica Christine Lagarde odgovarjala na vprašanja mladih v Evropi o temah, ki so povezane z njihovo poklicno potjo, prihodnostjo Evrope, digitalizacijo in podnebnimi spremembami. Podobno so prizadevanja ECB, da se poveže z izkušenimi organizacijami ali vplivneži, ki delajo z javnostmi (na primer Finanzfluss, kanal na YouTubu o finančni pismenosti), omogočila, da se ECB še bolj poveže z mlajšimi in obravnava njihove skrbi.

11.2 Komunikacija kot dvosmerni proces: ECB vas posluša

ECB vas posluša in tako zagotavlja, da pri svojem delu upošteva pričakovanja evropskih državljanov in da državljani razumejo, kaj počne.

ECB v okviru pregleda strategije ocenjuje tudi svoje komunikacijske prakse. Cilje, strategijo in odločitve ECB o denarni politiki mora razumeti in podpirati čim širši krog zainteresiranih strani. ECB se je zato odločila, da ne bo nagovarjala samo strokovnjake in analitike, ampak tudi širšo javnost. Zavezala se je, da bo prisluhnila pričakovanjem evropskih državljanov, bolje razumela njihove gospodarske skrbi in potrebe ter ugotovila, kaj lahko stori na teh področjih.

Prvi dogodek »ECB vas posluša« sta oktobra 2020 gostila predsednica Christine Lagarde in glavni ekonomist Philip R. Lane. Na tem virtualnem dogodku je sodelovalo 22 predstavnikov iz 18 civilnodružbenih organizacij, ki so dejavne v devetih različnih sektorjih, med katerimi so okoljska problematika, trajnost, socialna blaginja, poslovne dejavnosti, religija, kultura in transparentnost.

Udeleženci so se pogovoru pridružili na daljavo iz sedmih različnih držav. Dogodek je bil organiziran v dveh delih: eden je zadeval vpliv denarne politike in obveščanja javnosti s strani ECB, drugi pa globalne izzive, ki so pred nami. Razprave so bile odprte in odkrite.

S podobnimi dogodki, ki so jih organizirale nacionalne centralne banke v državah euroobmočja, smo dobili dodaten vpogled v skrbi in pričakovanja ljudi iz vseh koncev euroobmočja.

Da bi ECB zbrala ideje in mnenja širokega kroga zainteresiranih strani, je vzpostavila tudi spletni portal »ECB vas posluša«, cilj pa je bil bolje razumeti poglede ljudi na gospodarstvo v euroobmočju in njihova pričakovanja v zvezi z ECB. Na portalu je bilo leta 2020 predloženih skoraj 4.000 pripomb na strategijo denarne politike ECB.

Pripombe in prispevki s portala »ECB vas posluša« ter z dogodkov, kjer so ECB in nacionalne centralne banke prisluhnile širši javnosti, bodo vključeni v razprave o pregledu strategije v letu 2021.

Poleg tega je ECB uvedla serijo spletnih seminarjev s civilnodružbenimi organizacijami, od katerih je bil prvi organiziran septembra 2020 na temo vpliva pandemije COVID-19 na gospodarstvo v euroobmočju in odzivanja ECB.

12 Organizacijska odpornost ter upravljanje in vodenje

ECB si prizadeva navdihovati, razvijati in angažirati svoje zaposlene. Kljub dodatnim izzivom zaradi pandemije COVID-19 je ECB v letu 2020 še naprej privabljala in ohranjala nadarjene ljudi ter podpirala njihovo nadaljnjo rast. Dosegla je tudi nadaljnji napredek pri več pobudah in procesih, ki zadevajo zaposlene. V razdelku »Spoznajte zaposlene v ECB« zaposleni pripovedujejo o svojih izkušnjah s posebnimi okoliščinami in izzivi, s katerimi so se soočali v letu 2020.

ECB je v celoti zavezana najvišjim standardom integritete ter upravljanja in vodenja. Z vzpostavitvijo izboljšanega okvira za prijavo kršitev v letu 2020 krepi predanost skupnim vrednotam ter spodbuja zaposlene, da popolnoma zaupno opozarjajo na nepravilnosti.

12.1 Razvijanje odličnosti v izjemnih okoliščinah

Zaposleni so v središču uspešnega delovanja ECB.

Pandemija COVID-19 je ECB postavila pred nove izzive. Leta 2020 je bila poglavitna prednostna naloga zagotoviti zdravje in varnost zaposlenih, obenem pa je ECB podpirala zaposlene pri usklajevanju poklicnih in zasebnih obveznosti ter jim omogočala, da čim bolje opravijo svoje delo.

ECB je sprejela več preventivnih ukrepov, da bi zaščitila zaposlene in zagotovila, da lahko še naprej izpolnjuje svoj mandat. Na začetku pandemije je ECB pozvala zaposlene (razen tistih, ki so morali opravljati kritične naloge v stavbah ECB), naj delajo na daljavo. Obenem je nekaj zaposlenih prerazporedila na področja s kritičnimi funkcijami, ki so potrebovala dodatno podporo.

ECB je ves čas prilagajala delovno okolje, pravila in politike, da bi podpirala dobro počutje zaposlenih, spodbujala njihovo poklicno rast in ustvarjala vključujoče okolje, zlasti v tako izjemnih okoliščinah, kot je kriza zaradi COVID-19. Tako je na primer redno komunicirala in informirala zaposlene v organizaciji, zagotavljala okrepljeno čustveno podporo z zdravstvenim in psihološkim svetovanjem ter uvedla prilagodljiv delovni čas in otroško varstvo. ECB je obenem začasno podaljšala nekatere pogodbe, ki so se iztekle. Uvajanje novih zaposlenih, ki so se pridružili ECB, je večinoma potekalo na daljavo.

Med letom 2020 si je ECB še naprej prizadevala spodbujati poklicni razvoj. Januarja 2020 je bil uveden nov karierni okvir, ki je zaposlenim olajšal prehajanje med različnimi vlogami znotraj organizacije, bodisi horizontalno bodisi z napredovanjem na višjo raven. ECB je zaposlenim ponudila tudi priložnosti za strokovni razvoj na daljavo, kot so usposabljanja in tečaji prek video povezave. Za razvoj voditeljskih sposobnosti, ki imajo ključno vlogo pri upravljanju ljudi v ECB, je investirala v usposabljanje in usmerjanje vodij in koordinatorjev na daljavo o tem, kako se spoprijeti s krizo zaradi COVID-19 in voditi virtualne ali hibridne (virtualne in fizične) ekipe. Zaposlenim so bili predstavljeni tudi nasveti in dobre prakse iz drugih organizacij, na internih platformah ECB pa je bil vzpostavljen poseben prostor, kjer so lahko zaposleni in vodje izmenjali mnenja in zastavljali vprašanja.

ECB si prizadeva ustvariti takšno delovno okolje, ki spodbuja odprtost, spoštovanje, raznolikost in vključenost, ter je v letu 2020 nadaljevala delo na teh področjih. Spodbujala je vključujoče vedenje med zaposlenimi, kar je bilo ključno v delovnem okolju, ki je postalo pretežno virtualno. Kar zadeva uravnoteženo zastopanost spolov, je ECB leta 2020 sprejela novo strategijo, ki vključuje nove ciljne deleže žensk in sklop spremljevalnih ukrepov v podporo raznolikosti spolov. Ti cilji prvič zajemajo tako zaposlovanje kot tudi napredovanje ter skupni delež žensk v ECB.

Slika 4

Cilji glede zaposlovanja, napredovanja in skupnega deleža žensk v ECB

Vir: ECB.
Opomba: Delež žensk se meri na podlagi vseh zaposlenih s stalno zaposlitvijo ali zaposlitvijo za določen čas.

Kljub pandemiji COVID-19 je ECB še naprej ozaveščala zaposlene o raznolikosti in vključenosti. S podporo različnih mrež zaposlenih je zaznamovala več pomembnih dogodkov na tem področju, kot so mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, mednarodni dan žena, mednarodni dan boja proti homofobiji, bifobiji, interfobiji in transfobiji (IDAHOBIT), mednarodni dan za odpravo rasne diskriminacije in mednarodni dan invalidov. ECB je v letu 2020 vzpostavila tudi novo mrežo zaposlenih – mrežo staršev – katere poslanstvo je v organizaciji povečati zavedanje o temah, ki so povezane s starši, ter spodbujati kulturo, politike in storitve, ki najbolje služijo interesom in potrebam staršev in bodočih staršev.

ECB se je odločila, da bo redno preverjala utrip v organizaciji, s čimer želi spremljati počutje zaposlenih ter razumeti njihove potrebe in skrbi v sedanjih izjemnih okoliščinah. Takšno preverjanje se bo nadaljevalo, dokler traja pandemija COVID-19, kar bo ECB omogočilo, da sprejme ustrezne ukrepe v podporo zaposlenim, ohrani dobro počutje in angažiranost zaposlenih ter spodbuja vključujočo delovno kulturo.

12.2 Spoznajte zaposlene v ECB

Massimo Antolini, svetovalec, generalni direktorat Informacijski sistemi

Delam v odseku za storitve končnim uporabnikom, kjer za celotno ECB zagotavljamo in upravljamo prenosne računalnike in telefone, ponujamo orodja za izmenjavo sporočil in sodelovanje ter nudimo videokonferenčne storitve. Tako lahko sodelavci delajo in ostanejo v stiku, ne glede na to, kje se fizično nahajajo. Pomagamo tudi članom Izvršilnega odbora in njihovim uradom pri vseh IT zadevah.

Skupaj z drugimi ekipami iz oddelka Infrastruktura in operacije zagotavljamo oddaljen dostop do vseh IT storitev v ECB. Z oddaljenim dostopom so se lahko sodelavci v ECB od začetka pandemije COVID-19 prilagodili na delo od doma, s čimer se je zmanjšalo tveganje okužbe v pisarnah. Čeprav tehnologija ne more popolnoma nadomestiti prednosti, ki jih prinašajo fizična prisotnost in osebni stiki, je od začetka omejitev zaradi koronavirusa omogočila neprekinjeno poslovanje in organizacijsko odpornost.

Za sodelavce, ki so še naprej delali na lokaciji, smo več sejnih prostorov opremili z izboljšano videokonferenčno opremo, našim uporabnikom pa smo zagotavljali stalno podporo. Ta prizadevanja so že prinesla rezultate: tako zaposleni kot tudi člani Izvršilnega odbora so se naučili novih veščin, zato sedaj samozavestno uporabljajo moderno infrastrukturo za virtualne sestanke ter različne medijske in medinstitucionalne video dogodke. Z manj potovanji se je odprlo več prostih terminov za dodatne dogodke, tako da ECB verjetno še nikoli ni bila tako dostopna in dosegljiva javnosti kot v tem obdobju.

Shani Kopolo, pripravnica, generalni direktorat Kadrovska služba

Študirala sem mednarodno upravljanje s človeškimi viri na univerzi v Edinburghu in pred kratkim sem magistrirala. Prihajam iz Finske in Zambije, odraščala pa sem na Dunaju, kjer sem obiskovala mednarodno šolo. Ker sem bila izpostavljena številnim različnim kulturam, sem bila zelo navdušena, da sem se lahko pridružila ECB. Kot pripravnica v skupini za delovno kulturo v oddelku Poklicno usmerjanje delam pri projektih, ki so med drugim povezani z raznolikostjo in vključenostjo. Cilj naših pobud je zagotoviti, da ECB vzpostavi takšno delovno okolje, kjer se vsi počutijo cenjene, spoštovane, vključene in opolnomočene, da se lahko popolnoma samouresničijo. To je vedno pomembno, toda s pandemijo COVID-19 je to postalo še bolj pomembno, kar sem tudi osebno doživela. Ker sem se ECB pridružila sredi pandemije, sem se soočala z izzivi, kako se vključiti v ekipo, kako prositi za napotke in se učiti, kako stvari delujejo, saj tradicionalne oblike medosebne interakcije preprosto niso bile mogoče. Toda možnost, da se s sodelavci pogovarjam po videu, namesto po elektronski pošti, je bila pri uvajanju v veliko pomoč. Pri vključevanju mi je pomagala tudi naša ekipa, kar mi je pokazalo, da je delo na področju vključenosti v razmerah dela na daljavo ključno za dobro počutje zaposlenih v tako izjemnih časih, kot je pandemija COVID-19.

Julia Körding, vodilna strokovnjakinja za finančno tveganje, direktorat Upravljanje tveganj

ECB sem se pridružila leta 2006 po doktoratu in postdoktorskem študiju iz čiste matematike, saj sem želela stik z resničnim svetom in izboljšati življenje ljudi. Moja vsakodnevna motivacija izhaja iz cilja ECB, da dela v dobro vseh ljudi v Evropi. Na začetku leta 2020 sem delala v generalnem direktoratu Sekretariat, kjer sem usklajevala seje Sveta ECB in pripravo Letnega poročila ECB 2019. Ko so bili potrebni dodatni viri v podporo ECB pri odzivanju na pandemijo COVID-19, sem se aprila 2020 nemudoma preselila v direktorat Upravljanje tveganj. Z matematičnim znanjem sem pomagala ekipi, da oceni nove vire bonitetnih ocen in oblikuje ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganj. Cilj je bil bankam omogočiti, da kot zavarovanje v operacijah denarne politike predložijo več posojil, s čimer smo varovali sposobnost financiranja realnega gospodarstva. Več mesecev sem se z novimi sodelavci srečevala samo virtualno. Razpravljanje o zapletenih strokovnih vprašanjih iz domače pisarne prek prenosnega računalnika ni bilo vedno enostavno, vendar sem bila obkrožena z odlično ekipo, zato je bila to zelo pozitivna izkušnja. Ponosna sem, da sem imela majhno vlogo pri zmanjševanju vpliva pandemije na ljudi v euroobmočju.

Belén Pérez Esteve, višja strokovnjakinja za delo z javnostjo, generalni direktorat Stiki z javnostjo

Tržni udeleženci in tudi evropski državljani morajo razumeti ECB, da bi ta lahko izpolnjevala svoj mandat, ki je vzdrževanje cenovne stabilnost. To še posebej velja v času ekstremnih okoliščin, kakršna je pandemija koronavirusa. Kot del ekipe, ki se ukvarja z odnosi z javnostjo, prispevam k dejavnostim ECB, tako da organiziram pobude za mlade v Evropi. Ker so bili mladi med tistimi, ki so jih gospodarske posledice pandemije najbolj prizadele, smo si leta 2020 prizadevali, da ponudimo učinkovite spletne alternative načrtovanim fizičnim dogodkom ter inovativne formate, primerne tej javnosti. Eden takšnih dogodkov, ki je zaradi pandemije nazadnje potekal virtualno, je bil spletni dialog s predsednico Christine Lagarde na Evropski prireditvi za mlade, kjer so ji udeleženci lahko neposredno zastavljali vprašanja. Naša ekipa je organizirala tudi več intervjujev za Finanzfluss (kanal na YouTubu o finančni pismenosti) ter kampanjo na družbenih omrežjih z evropskim mladinskim forumom, da bi med pregledom strategije ECB prisluhnili mladim v Evropi. Biti na tekočem s komunikacijskimi trendi in zanimanji javnosti v digitalni dobi in sredi pandemije je težko, vendar je osrečujoče, ko izpolniš cilj in povečaš ozaveščenost o tem, kaj delamo, in nagovoriš nove javnosti.

Olivier Strube, glavni strokovnjak za izdajanje bankovcev, direktorat Bankovci

Zadolžen sem za načrtovanje dostave eurskih bankovcev, predvsem iz devetih tiskarn, kjer se tiskajo, v 19 nacionalnih centralnih bank, tako da so bankovci dostopni državljanom. Običajno pripravim mesečni razpored dostav za določeno leto za vse centralne banke nekaj mesecev vnaprej na podlagi napovedanega povpraševanja po gotovini z uporabo optimizacijske programske opreme za usklajevanje ponudbe in povpraševanja. Marca 2020 smo zabeležili nepredvideno veliko povpraševanje po bankovcih, tj. pred prvim omejevanjem socialnih stikov zaradi pandemije, nato pa delno oziroma popolno zaprtje tiskarn in gotovinskih centrov, zadolženih za sortiranje bankovcev, ki so primerni za ponovno izdajo, kar je povzročilo nepričakovano zmanjšanje ponudbe bankovcev. Zaradi take redke kombinacije šoka na strani povpraševanja in na strani ponudbe sem moral v celoti preoblikovati razpored dostav in aktivirati več kot 20 ad hoc pošiljk bankovcev po vsej Evropi iz strateških rezerv bankovcev. Pozorno sem moral spremljati zaloge in dobavo bankovcev ter se usklajevati s centralnimi bankami, da v nobeni državi euroobmočja ne bi prišlo do pomanjkanja bankovcev. Pri soočanju s tem izzivom nam je pomagala tudi interno razvita aplikacija, ki nam je omogočila napovedovanje različnih scenarijev ponudbe in povpraševanja. Izkusil sem resnično evropski duh, saj si je vseh 19 centralnih bank v tem težkem obdobju med seboj pragmatično pomagalo pri zagotavljanju, da ima vsak državljan dostop do gotovine, kadarkoli in kjerkoli jo potrebuje.

Anne van der Graaf, udeleženka programa za diplomante, generalni direktorat Tržne operacije

V drugem letu programa sem se pridružila odseku za trge obveznic v euroobmočju, moja glavna naloga pa je pomagati centralnim bankam pri izvajanju nakupov podjetniških obveznic v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji. Neposredno prispevam k temu, da imajo podjetja kljub ekstremnim okoliščinam zaradi pandemija koronavirusa še vedno ugodne pogoje financiranja. Veseli me, da sem lahko pridobila osebno izkušnjo na trgovalnem parketu v ECB. Ker so se omejitve glede števila ljudi v pisarni zaostrile, je pandemija koronavirusa znatno spremenila moj delovni dan, saj sem morala od doma spremljati trge obveznic v euroobmočju. Udobna soba za goste v mojem stanovanje se je spremenila v pisarno, kjer so sostanovalčevi bobni poleg moje pisalne mize postali osvežujoče »pisarniško pohištvo«.

Stefan Wredenborg, višji vodja skupine in sekretar Odbora za finančno stabilnost, generalni direktorat Makrobonitetna politika in finančna stabilnost

Pomembna oblika sodelovanja med ECB ter nacionalnimi centralnimi bankami in nadzornimi organi poteka prek odborov. Eden od teh je Odbor za finančno stabilnost, ki je zaradi pandemije v letu 2020 deloval intenzivneje. Pogosteje so potekali virtualni sestanki, na katerih smo razpravljali o finančni stabilnosti in odločitvah o makrobonitetni politiki. Leta 2020 sem postal sekretar odbora in sem se moral takoj znajti v novi vlogi, vendar je bilo to lažje zaradi nemotene primopredaje, ki jo je organiziral moj predhodnik, odličnih sodelavcev v sekretariatu in napotkov s strani predsednika odbora.

Bilo je zahtevno leto, tudi za člane, saj smo se morali vsi navaditi na nove načine sodelovanja in hkrati obvladovati večji obseg dela. Menim, da nam je uspelo, in sicer zaradi duha sodelovanja, odličnih analiz strokovnjakov v nacionalnih organih in ECB ter podpore s strani IT storitev, ki so nam pomagale pri spopadanju z novo virtualno realnostjo. Mislim, da smo se kot odbor v tem letu zbližali, čeprav se nismo fizično srečali, kar zveni nekoliko protislovno. Ko sem na video sestankih videl člane iz vseh držav EU v domačih pisarnah in ne okrog velike mize, sem dobil občutek, da smo v tem zahtevnem obdobju dejansko vsi skupaj. Kljub temu smo vsi pogrešali priložnosti, da se občasno sestanemo osebno in neformalno poklepetamo med odmori!

12.3 Krepitev standardov integritete in dobrega upravljanja

Izboljšan okvir in politika za prijavo kršitev ščitita integriteto ECB, spodbujata dobro korporativno upravljanje in zaposlenim omogočata, da zaupno opozarjajo na nepravilnosti.

Leta 2020 sta bila vzpostavljena izboljšan interni okvir in politika za prijavo kršitev, katerih cilj je zaščititi integriteto ECB in spodbujati dobro korporativno upravljanje. Novi okvir vključuje interno orodje, s katerim je mogoče enostavno in varno anonimno prijaviti morebitne kršitve poklicnih dolžnosti, neprimerno vedenje ali druge nepravilnosti, ter žvižgačem in pričam omogoča, da zaprosijo za zaščito pred povračilnimi ukrepi, kar je v skladu z najsodobnejšimi standardi. Poleg tega je bilo področje uporabe razširjeno na vse visoke uradnike v ECB. Z okvirom za prijavo kršitev se dopolnjuje obstoječi mehanizem ECB za prijavo kršitev, ki se uporablja predvsem za zunanjo prijavo kršitev na področju bančnega nadzora.

V ECB so bile pripravljene nove pobude in informacijske kampanje za obveščanje zaposlenih o etičnih pravilih in določbah, pri čemer so morali vsi novo zaposleni opraviti obvezen program e-učenja o etičnem ravnanju. Služba za skladnost s predpisi in upravljanje je leta 2020 odgovorila na več kot 1.900 vprašanj o najrazličnejših temah, pri čemer so vprašanja v enaki meri zastavljali zaposleni na področju centralnega bančništva in bančnega nadzora. Skoraj 60% vprašanj se je nanašalo na zasebne finančne transakcije zaposlenih, sledila so vprašanja glede zunanjih aktivnosti in nasprotja interesov (glej graf 25). Preverjanje skladnosti, ki je bilo izvedeno ob podpori zunanjega ponudnika storitev, je potrdilo, da zaposleni v ECB in člani organov na visoki ravni, ki prihajajo iz ECB, na splošno upoštevajo pravila o zasebnih finančnih transakcijah.

Graf 25

Vprašanja zaposlenih v ECB, prejeta v letu 2020

(število vprašanj)

Vir: ECB.

Na ravni Eurosistema in enotnega mehanizma nadzora se je sodelovanje z nacionalnimi centralnimi bankami in pristojnimi nacionalnimi organi nadaljevalo prek projektne skupine za poklicno etiko in skladnost s predpisi (ECTF) ter se osredotočalo na koherentnost in povezanost veljavnih etičnih smernic v različnih institucijah.

Na mednarodni ravni je bila ECB sprejeta v etično mrežo multilateralnih organizacij (ENMO). To je forum, ki je bil ustanovljen za izmenjavo informacij in izkušenj, za krepitev sodelovanja pri vprašanjih skupnega interesa na področju integritete in za spodbujanje standardov ravnanja. Članstvo v mreži ENMO dokazuje zavezanost ECB poklicni etiki in dobremu upravljanju.

Odbor ECB za poklicno etiko je v skladu z enotnim Kodeksom ravnanja za visoke uradnike Evropske centralne banke ocenil izjave o interesih, ki so jih za objavo na spletnih mestih ECB predložili člani Izvršilnega odbora, Sveta ECB in Nadzornega odbora. Med letom 2020 je Odbor za poklicno etiko izdal večje število mnenj, od katerih se je večina nanašala na osebne aktivnosti in pozaposlitvene aktivnosti.

Za dodatno povečanje transparentnosti je Svet ECB sklenil, da na spletnem mestu ECB objavi mnenja, ki jih je izdal Odbor za poklicno etiko in se nanašajo na sedanje in prihodnje člane Izvršilnega odbora, Sveta ECB in Nadzornega odbora v zvezi s primeri nasprotja interesov in pridobitno dejavnostjo po izteku mandata.

ECB je v letu 2020 odgovorila na 67 zahtevkov državljanov EU za dostop do dokumentov ECB in objavila več kot 190 dokumentov (nekateri od njih so bili le delno razkriti).

Revizijski odbor ECB[69] je opravil triletni pregled svojega mandata in uvedel dodatne določbe, s katerimi se je odzval na pozive Evropskega parlamenta in nevladnih organizacij, da je treba nadalje okrepiti in zaščititi neodvisnost članov odbora. Revizijski odbor svetuje Svetu ECB o glavnih vidikih korporativnega upravljanja v ECB, kar zajema tako centralno bančništvo kot tudi bančni nadzor, ter v Eurosistemu. Redno je bil obveščen o ukrepih in pobudah, ki jih je ECB sprejela za obvladovanje finančnih in operativnih tveganj, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, ter še naprej spodbujal pravočasno izvajanje odprtih revizijskih priporočil.

Zaključni račun ECB

https://www.ecb.europa.eu/pub/annual/annual-accounts/html/ecb.annualaccounts2020~0508aea2f9.sl.html

Konsolidirana bilanca stanja Eurosistema na dan 31. decembra 2020

https://www.ecb.europa.eu/pub/annual/balance/html/ecb.eurosystembalancesheet2020~0da47a656b.sl.html

Statistična priloga (na voljo samo v angleščini)

https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/annrep/ecb.ar_annex2020_statistical_section~ae79ac8ab8.en.pdf

© Evropska centralna banka, 2021

Poštni naslov 60640 Frankfurt na Majni, Nemčija
Telefon +49 69 1344 0

Spletno mesto www.ecb.europa.eu

Vse pravice so pridržane. Razmnoževanje v izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Presečni datum za podatke v tem poročilu je 25. februar 2021 (izjeme od tega datuma so izrecno navedene).

Za terminologijo glej glosar ECB (samo v angleščini).

HTML ISBN978-92-899-4648-3, ISSN 1830-3013, doi:10.2866/47668, QB-AA-21-001-SL-Q

  1. Skladno z napovedmi s konca leta 2020 naj bi v letu 2021 odkrili medicinsko rešitev za pandemijo, vsesplošno cepljenje pa naj bi se začelo sredi leta.
  2. V razdelku 1.2 so upoštevani podatki iz Eurostatove druge ocene, objavljene 9. marca 2021.
  3. Glej okvir z naslovom »Dolgoročni vpliv pandemije: ugotovitve iz ankete med vodilnimi podjetji«, Ekonomski bilten, številka 8, ECB, 2020.
  4. Glej okvir z naslovom »A preliminary assessment of the impact of the COVID-19 pandemic on the euro area labour market«, Economic Bulletin, številka 5, ECB, 2020.
  5. Glej okvir 2 v članku z naslovom »The impact of COVID-19 on potential output in the euro area«, Economic Bulletin, številka 7, ECB, 2020.
  6. Naravnanost fiskalne politike odraža smer in velikost spodbujevalnih vplivov fiskalne politike na gospodarstvo, poleg samodejnega odzivanja javnih financ na gospodarski cikel. Tukaj se meri kot sprememba ciklično prilagojenega primarnega salda brez državne pomoči finančnemu sektorju. Koncept naravnanosti javnofinančne politike v euroobmočju je podrobneje obravnavan v članku z naslovom »The euro area fiscal stance«, Ekonomski bilten, številka 4, ECB, junij 2016.
  7. Glej lansko jesensko gospodarsko napoved Evropske komisije.
  8. Več podrobnosti je v članku z naslovom »The initial fiscal policy responses of euro area countries to the COVID-19 crisis«, Economic Bulletin, številka 1, ECB, 2021.
  9. Glej lansko jesensko gospodarsko napoved Evropske komisije.
  10. V razdelku 1.4 so upoštevani podatki iz Eurostatove druge ocene, objavljene 9. marca 2021.
  11. Dejavniki, ki so vplivali na omenjeno začasno zvišanje cen hrane, so podrobno obravnavani v okvirju z naslovom »Recent developments in euro area food prices«, Economic Bulletin, številka 5, ECB, 2020.
  12. Težave pri merjenju cen življenjskih potrebščin med pandemijo so obravnavane v okvirju z naslovom »Consumption patterns and inflation measurement issues during the COVID-19 pandemic«, Economic Bulletin, številka 7, ECB, 2020.
  13. Več podrobnosti je v okvirju z naslovom »Programi skrajšanega delovnega časa in njihov učinek na plače in razpoložljivi dohodek«, Ekonomski bilten, številka 4, ECB, 2020, in v okvirju z naslovom »Ocenjevanje dinamike plač med pandemijo COVID-19: so nam podatki o dogovorjenih plačah lahko v pomoč?«, Ekonomski bilten, številka 8, ECB, 2020.
  14. Podrobnosti o sprejetih nadzorniških ukrepih, ki so bankam omogočili kapitalsko in operativno razbremenitev, so na voljo v razdelku 3.3 in v Letnem poročilu ECB o nadzornih dejavnostih 2020.
  15. Svet ECB je tudi napovedal, da se bo v vsakem primeru postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike. S strategijo ponovnega investiranja v okviru izrednega programa ob pandemiji naj bi se zmanjšalo tveganje neupravičenega zaostrovanja finančnih pogojev.
  16. Eurosistem je zagotavljal tudi rezervno likvidnost, najprej marca prek dodatnih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, nato pa še aprila z uvedbo serije sedmih izrednih neciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja ob pandemiji (PELTRO).
  17. Eurosistem si prizadeva za tržno nevtralno razporeditev nakupov vrednostnih papirjev, saj kupuje vrednostne papirje vseh primernih zapadlosti v vseh jurisdikcijah na način, ki odraža sestavo trga državnih obveznic v euroobmočju.
  18. Glej »Securities lending of holdings under the asset purchase programme (APP) and the pandemic emergency purchase programme (PEPP)« na spletnem mestu ECB, kjer je več informacij o posojanju vrednostnih papirjev v okviru različnih programov.
  19. ECB za Eurosistem vsak mesec objavlja agregirano povprečno mesečno stanje posojenih vrednostnih papirjev iz programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja ter agregirano povprečno mesečno stanje prejetega gotovinskega zavarovanja.
  20. Glej »The financial risk management of the Eurosystem’s monetary policy operations«, ECB, julij 2015.
  21. Glej tudi stran o programih nakupa vrednostnih papirjev na spletnem mestu ECB.
  22. Listinjeni vrednostni papirji morajo imeti vsaj dve bonitetni oceni zunanje bonitetne institucije.
  23. Glej člen 138, odstavek 3(b), Smernice Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (UL L 91, 2. 4. 2015, str. 3).
  24. Omejitev izpostavljenosti do izdajatelja se nanaša na največji delež v celotnem obsegu izdanih vrednostnih papirjev posameznega izdajatelja, ki jih ima Eurosistem lahko v imetju.
  25. Glej članek z naslovom »The stability-oriented monetary policy strategy of the Eurosystem«, Monthly Bulletin, ECB, januar 1999, in članek z naslovom »The outcome of the ECB’s evaluation of its monetary policy strategy«, Monthly Bulletin, ECB, junij 2003.
  26. Glej Parker, M., »The impact of disasters on inflation«, Working Paper Series, št. 1982, ECB, november 2016.
  27. Glej De Haas, R. in Popov, A., »Finance and carbon emissions«, Working Paper Series, št. 2318, ECB, september 2019.
  28. Glej Benmir, G., Jaccard, I. in Vermandel, G., »Green asset pricing«, Working Paper Series, št. 2477, ECB, oktober 2020.
  29. Glej Agnoletti, M., Manganelli, S. in Piras, F., »Covid-19 and rural landscape: the case of Italy«, Working Paper Series, št. 2478, ECB, oktober 2020.
  30. Glej Financial Stability Review, ECB, november 2020.
  31. Glej Financial Stability Review, ECB, november 2020.
  32. Glej na primer »COVID-19 Vulnerability Analysis«, bančni nadzor v ECB, 28. julij 2020, in Budnik, K. et al., »Banking euro area stress test model«, Working Paper Series, št. 2469, ECB, september 2020.
  33. Potem ko sta Bolgarija in Hrvaška vložili zahtevo za vzpostavitev tesnega sodelovanja z ECB, je bila leta 2019 izvedena celovita ocena bolgarskih bank in leta 2020celovita ocena hrvaških bank.
  34. Glej »ECB establishes close cooperation with Bulgaria’s central bank«, sporočilo za javnost, bančni nadzor v ECB, 10. julij 2020.
  35. Glej »ECB establishes close cooperation with Croatia’s central bank«, sporočilo za javnost, bančni nadzor v ECB, 10. julij 2020.
  36. Glej »ECB lists Bulgarian and Croatian banks it will directly supervise as of October 2020«, sporočilo za javnost, bančni nadzor v ECB, 11. september 2020.
  37. Glej »ECB Banking Supervision provides temporary capital and operational relief in reaction to coronavirus«, sporočilo za javnost, bančni nadzor v ECB, 12. marec 2020.
  38. Glej »ECB Banking Supervision provides further flexibility to banks in reaction to coronavirus«, sporočilo za javnost, bančni nadzor v ECB, 20. marec 2020.
  39. Glej McCaul, E., »A pragmatic SREP delivers appropriate supervision for the crisis«, nadzorniški blog, bančni nadzor v ECB, 12. maj 2020.
  40. Glej »ECB Banking Supervision provides further flexibility to banks in reaction to coronavirus«, sporočilo za javnost, bančni nadzor v ECB, 20. marec 2020.
  41. Glej »ECB allows temporary relief in banks’ leverage ratio after declaring exceptional circumstances due to pandemic«, sporočilo za javnost, bančni nadzor v ECB, 17. september 2020. Uredba o kapitalskih zahtevah, kot je bila spremenjena s »hitrim popravkom« CRR, omogoča bančnim nadzornikom, da po posvetovanju s posamezno centralno banko dovolijo bankam, da iz količnika finančnega vzvoda izključijo izpostavljenosti do te centralne banke.
  42. Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27. 6. 2013, str. 1) in predvsem člen 178(2).
  43. Glej Enria, A. in Fernandez-Bollo, E., »Fostering the cross-border integration of banking groups in the banking union«, nadzorniški blog, bančni nadzor v ECB, 9. oktober 2020.
  44. Glej Mnenje Evropske centralne banke z dne 8. novembra 2017 o spremembah okvira Unije za krizno upravljanje (CON/2017/47) (UL C 34, 31. 1. 2018, str. 17).
  45. Glej na primer de Guindos, L., Panetta, F. in Schnabel, I., »Europe needs a fully fledged capital markets union – now more than ever«, blog ECB, ECB, 2. september 2020.
  46. Glej »Financial Integration and Structure in the Euro Area«, ECB, marec 2020.
  47. Novi statistični okvir T2S je bil sprejet januarja 2020. V okvirju z naslovom »Changes in the T2S statistical framework« v letnem poročilu o T2S za leto 2019 je pregled glavnih sprememb in vpliva na kazalnike T2S.
  48. Repo pogodbe so dogovori, po katerih centralna banka, ki posoja, omogoči dostop do sredstev v svoji valuti drugi centralni banki in sprejme finančno premoženje v tisti valuti kot zavarovanje, da zagotovi povračilo sredstev od centralne banke, ki si jih izposodi.
  49. Glej tudi Panetta, F., in Schnabel, I., »The provision of euro liquidity through the ECB’s swap and repo operations«, blog ECB, ECB, 19. avgust 2020.
  50. Glej »ECB starts publishing compounded euro short-term rate (€STR) average rates on 15 April 2021«, sporočilo za javnost, ECB, 18, marec 2021.
  51. V skladu s členom 141(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, členi 17, 21.2, 43 in 46.1 Statuta ESCB ter členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002.
  52. V skladu s členom 122(2) in členom 132(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, členoma 17 in 21 Statuta ESCB ter s členom 8 Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010.
  53. V skladu s členoma 17 in 21 Statuta ESCB (v povezavi s členom 10 Uredbe Sveta (EU) 2020/672 z dne 19. maja 2020 o vzpostavitvi evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19).
  54. V skladu s členoma 17 in 21 Statuta ESCB (v povezavi s členom 3(5) okvirnega sporazuma z Evropsko družbo za finančno stabilnost).
  55. V skladu s členoma 17 in 21 Statuta ESCB (v povezavi s členom 5.12.1 Splošnih pogojev za sporazume v okviru EMS o aranžmajih za finančno pomoč).
  56. V okviru sporazuma o posojilih med državami članicami, katerih valuta je euro (razen Grčije in Nemčije), in Kreditanstalt für Wiederaufbau (ki deluje v javnem interesu na podlagi navodil in z jamstvom Zvezne republike Nemčije) kot posojilodajalkami ter Helensko republiko kot posojilojemalko in Bank of Greece kot agentom posojilojemalke ter v skladu s členoma 17 in 21.2 Statuta ESCB in členom 2 Sklepa ECB/2010/4 z dne 10. maja 2010.
  57. Evropski parlament in Svet Evropske unije sta v skladu s členom 430(c) uredbe o kapitalskih zahtevah zadolžila EBA, da pripravi študijo izvedljivosti, in zahtevala, da upošteva prispevek ESCB.
  58. Glej »ECB communication to reporting agents on the collection of statistical information in the context of COVID-19«, ECB, 15. april 2020, in »ECB communication to reporting agents on the extension of deadlines for the reporting of statistical information in the context of COVID-19«, ECB, 29. april 2020.
  59. Glej članek z naslovom »European financial integration during the COVID-19 crisis«, Economic Bulletin, številka 7, ECB, 2020.
  60. Anketa se opravlja mesečno. Trenutno pokriva šest največjih držav v euroobmočju in vzorčno populacijo okoli 2.000 anketirancev v Nemčiji, Španiji, Franciji in Italiji ter 1.000 v Belgiji in na Nizozemskem.
  61. Ukrepi z učinkom na posojilojemalce obsegajo na primer omejitve razmerja med višino posojila in vrednostjo zavarovanja ter med dolgom in dohodkom.
  62. Glej na primer spletno delavnico ECB z naslovom »Tracking the economy with high frequency data«, 16. oktober 2020, Eraslan, S., in Götz, T., »An unconventional weekly economic activity index for Germany«, Technical Paper Series, št. 2, Deutsche Bundesbank, 2020, in Delle Monache, D., Emiliozzi, S., in Nobili, A., »Tracking economic growth during the Covid-19: a weekly indicator for Italy«, Note Covid-19, Banca d’Italia, 27. januar 2021.
  63. Primeri neizpolnjevanja obveznosti vključujejo: (i) primere, v katerih se nacionalni organ o osnutku pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB, ni posvetoval z ECB, ter (ii) primere, v katerih se je nacionalni organ uradno posvetoval z ECB, vendar ji ni zagotovil dovolj časa, da bi preučila osnutek pravnih predpisov in sprejela svoje mnenje pred sprejetjem.
  64. Glej Dall’Orto Mas, R., Vonessen, B., Fehlker, C., in Arnold, K., »The case for central bank independence: a review of key issues in the international debate«, Occasional Paper Series, št. 248, oktober 2020.
  65. Stanje, gibanje in socialnodemografska razčlenitev zaupanja državljanov v ECB in podpore euru so predstavljeni v članku z naslovom »Citizens‘ attitudes towards the ECB, the euro, and Economic and Monetary Union«, Ekonomski bilten, številka 4, ECB, 2020.
  66. Glej spletno mesto ECB, kjer so objavljena sporočila za javnost o ERM II (Bolgarija in Hrvaška) ter vloge držav za sodelovanje v mehanizmu in seznam pred- in povstopnih zahtev (Bolgarija in Hrvaška).
  67. Več informacij je v razdelku 4.1 v Letnem poročilu ECB o nadzornih dejavnostih 2020.
  68. Za več informacij glej »The European exchange rate mechanism (ERM II) as a preparatory phase on the path towards euro adoption – the cases of Bulgaria and Croatia«, Ekonomski bilten, številka 8, ECB, 2020.
  69. Februarja 2020 je Yannis Stournaras prevzel dolžnosti predsednika Revizijskega odbora.