Evropski odnosi

Uvod

V tem razdelku so predstavljeni odnosi ECB z drugimi evropskimi institucijami in organi ter struktura in delovanje ekonomske in monetarne unije (EMU).

Več o dodatnih obveznostih, ki jih nalaga odgovornost na področju nadzorniških nalog in pristojnosti ECB, lahko izveste na spletnem mestu o bančnem nadzoru.

  • ECB je pri izvajanju svojega mandata in nalog neodvisna. Iz tega obenem nujno sledi, da zanjo veljajo stroga pravila glede poročanja prebivalcem Evrope in njihovim izvoljenim predstavnikom, torej Evropskemu parlamentu.
  • V praksi ECB s parlamentom vzdržuje reden dialog, ki poteka predvsem v obliki četrtletnih srečanj predsednika ECB s parlamentarnim Odborom za ekonomske in monetarne zadeve (ECON) in v obliki predstavitve letnega poročila ECB na plenarnem zasedanju parlamenta. Pred odborom ECON občasno nastopijo tudi drugi člani Izvršilnega odbora ECB.
  • Poleg tega ECB odgovarja na pisna vprašanja članov Evropskega parlamenta, ki se skupaj z odgovorom ECB objavijo v Uradnem listu EU in na spletni strani ECB v razdelku Publications.

Več

  • Vzpostavitev ekonomske in monetarne unije (EMU) in uvedbo eura lahko štejemo za enega največjih dosežkov evropskega povezovanja. To se je začelo v začetku 1950-ih let s »Schumanovo deklaracijo« in kasnejšo odločitvijo šestih evropskih držav, da vzpostavijo Evropsko skupnost za premog in jeklo (glej mejniki v evropskem združevanju).
  • Po podpisu Rimskih pogodb v letu 1957, s katerima je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost, se je proces povezovanja razširil (s pristopom novih držav) in poglobil (z vključitvijo novih področij). Leta 1992 so države članice podpisale Maastrichtsko pogodbo, ki je utrla pot vzpostavitvi EMU v treh fazah (ekonomska in monetarna unija). V EMU se denarna in tečajna politika izvajata na ravni euroobmočja, medtem ko so gospodarske politike večinoma ostale v pristojnosti držav članic, vendar v evropskem okviru (glej politike v okviru EMU).
  • ECB je bila ustanovljena 1. junija 1998, odgovornost za enotno denarno politiko pa je prevzela 1. januarja 1999. Čeprav je ECB trdno umeščena v institucionalni okvir EMU, ji Pogodba daje poseben status. Predvsem je ECB popolnoma neodvisna (glej neodvisnost) pri izvajanju svojega mandata in nalog.
  • Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je ECB postala institucija EU. Ta določba je uvedena zato, da bi se povečala preglednost institucionalnega okvira EU, in ni imela posledic za delovanje ECB ali ESCB/Eurosistema.
  • ECB sodeluje z drugimi evropskimi institucijami iz več ekonomskih, funkcionalnih in pravnih razlogov. Stike ima predvsem z Evropskim svetom, Svetom EU (Ekonomsko-finančnim svetom) in Euroskupino, pa tudi z različnimi pripravljalnimi odbori (npr. z Ekonomsko-finančnim odborom in Odborom za ekonomsko politiko), Evropskim parlamentom, Komisijo, Evropskim računskim sodiščem in Sodiščem Evropske unije (glej evropsko sodelovanje).