Pogosta vprašanja o Eurosistemovih podnebnih finančnih razkritjih

Od leta 2023 vse centralne banke v Eurosistemu objavljajo letna podnebna finančna razkritja.

V odgovorih na naslednja pogosta vprašanja boste našli informacije o teh razkritjih, vključno z njihovim obsegom, uporabljenimi podatki in metodologijo, na kateri temeljijo.

Dodatne informacije o podnebnih finančnih razkritjih članic Eurosistema so na voljo v sporočilu za javnost in v posebnem razdelku na našem spletnem mestu.

1. Zakaj Eurosistem objavlja podnebna finančna razkritja?

Cilj Eurosistema je, da s podnebnimi finančnimi razkritji poveča transparentnost o vplivu finančnih portfeljev na podnebje in o izpostavljenosti portfeljev podnebnim tveganjem. Splošneje se z razkritji povečujeta ozaveščenost in razumevanje podnebnih tveganj v finančnem sektorju in v finančnih portfeljih, spodbuja harmonizacija praks razkrivanja z upoštevanjem spreminjajočih se tržnih standardov ter podpirajo cilji Evropske unije glede podnebne nevtralnosti in prehoda v nizkoogljično gospodarstvo.

2. Na katere portfelje se nanašajo podnebna finančna razkritja?

Vse centralne banke v Eurosistemu razkrivajo podnebne informacije o svojih portfeljih, ki niso povezani z denarno politiko in jih upravljajo na lastno odgovornost. Poleg tega Eurosistem objavlja tudi podnebna finančna razkritja, ki se nanašajo na obveznice javnega sektorja ter podjetniške in krite obveznice, ki so v imetju za namene denarne politike v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP). Poročilo o imetjih v okviru programov APP in PEPP, ki ga objavlja ECB, vsebuje tudi razdelek o deviznih rezervah ECB. Obseg podnebnih finančnih razkritij se revidira vsako leto, da se upoštevajo dogajanja na področju podatkov ter metodologij in praks razkrivanja.

3. Zakaj ne razkrivate podnebnih informacij za celotno bilanco stanja?

Eurosistem razkriva podnebne informacije o tistih imetjih v bilanci stanja, za katera je na voljo dovolj podnebnih podatkov. Ta razkritja zajemajo večino bilančnih postavk. Nekatere vrste finančnega premoženja in portfelji, kot so vrednostni papirji v portfelju programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP), ter imetja fizičnega zlata, posebnih pravic črpanja ter denarnih sredstev in denarnih ekvivalentov v deviznih rezervah ECB, so izključeni, ker ni na voljo dovolj podnebnih podatkov ali metodoloških napotkov. Eurosistem sodeluje s standardizacijskimi organi in ponudniki podnebnih podatkov, da bi sčasoma izboljšal razpoložljivost in kakovost podnebnih podatkov.

4. Na kakšni metodologiji temeljijo podnebna finančna razkritja?

Eurosistemova skupna načela razkrivanja so skupaj razvile članice Eurosistema in se osredotočajo na portfelje, ki niso povezani z denarno politiko. Načela, ki se redno revidirajo in posodabljajo, temeljijo na priporočilih projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem (TCFD). Projektna skupina TCFD je bila razpuščena oktobra 2023, ker so bila njena priporočila leta 2024 vključena v standarde, ki jih je vzpostavil mednarodni odbor za standarde glede trajnostnosti, tj. neodvisen standardizacijski organ v okviru Fundacije za mednarodne standarde računovodskega poročanja (IFRS). Eurosistem upošteva tudi napotke partnerstva za ogljično računovodenje v finančnih institucijah (PCAF) in mreže za ozelenitev finančnega sistema (NGFS), ki pripravljata splošno uveljavljene in sprejete standarde poročanja o trajnostnosti. Načela so bila prilagojena značilnostim Eurosistemovih portfeljev, ki niso povezani z denarno politiko. V poročilih so dodatne podrobnosti o uporabljenih metodologijah.

5. Ali podnebna finančna razkritja zajemajo tudi tveganja, povezana s siromašenjem in degradacijo narave?

Od leta 2025 nekatere centralne banke Eurosistema, med katerimi je tudi ECB, v poročila vključujejo tudi kazalnik v zvezi z naravo. Kazalnik meri izpostavljenost imetij podjetniških obveznic do sektorjev s pomembnimi posledicami za naravo ali odvisnostjo od nje, priporoča pa ga projektna skupina za finančna razkritja v zvezi s podnebjem. Merilo je vključeno tudi v razkritja v zvezi s portfelji Eurosistema za namene denarne politike. Ko se bodo podatki v zvezi z naravo izboljšali, nameravamo v prihodnjih letih naša razkritja razširiti.

6. Kako se metodologija poročanja o imetjih vrednostnih papirjev v okviru programov APP in PEPP primerja z metodologijo poročanja o portfeljih, ki niso povezani z denarno politiko?

Podnebna finančna razkritja o imetjih vrednostnih papirjev javnega sektorja, podjetniških obveznic in kritih obveznic v okviru programov APP in PEPP večinoma sledijo enaki metodologiji, kot se uporablja pri portfeljih, ki niso povezani z denarno politiko, na podlagi Eurosistemovih skupnih načel razkrivanja. Do metodoloških razlik lahko pride zaradi denarnopolitične narave portfeljev v okviru programov APP in PEPP ter zaradi nadaljnjega vključevanja problematike podnebnih sprememb v Eurosistemov okvir denarne politike. Razkritja o imetjih podjetniških obveznic v okviru programov APP in PEPP denimo temeljijo samo na podatkih o emisijah, ki jih zagotavljajo izdajatelji, medtem ko se lahko podnebna finančna razkritja v zvezi s portfelji, ki niso povezani z denarno politiko, opirajo tudi na ocenjene podatke o emisijah, ki jih zagotavljajo ponudniki podnebnih podatkov, kadar podatki samih izdajateljev o emisijah niso na voljo.

7. Katere podatke uporabljate pri svojih izračunih?

Eurosistem se za poročila v letu 2026 opira na podnebne in finančne podatke enega specializiranega ponudnika: Institutional Shareholder Services (ISS). Ker se je pogodba s Carbon4 Finance (C4F) iztekla, ECB in večina članic Eurosistema zdaj uporablja le podatke ISS, kar malce vpliva na nekatere dolgoročne trende pri emisijah državne potrošnje. V postopku ponovnega javnega naročanja na ravni Eurosistema pod vodstvom Deutsche Bundesbank, v katerem so se upoštevali kakovost podatkov, zajetje podatkov ter stroški in koristi, sta bila izbrana dva ponudnika podatkov, ki bosta zagotavljala podatke v naslednjih krogih razkritij. Članice Eurosistema poleg podatkov teh ponudnikov pri svojih podnebnih finančnih razkritjih uporabljajo tudi podnebne podatke drugih ponudnikov, ki so jim na voljo.

8. Zakaj so podatki o razogljičenju izdajateljev vključeni s precejšnjim časovnim zamikom?

Podatki o emisijah izdajateljev so na voljo z enoletnim zamikom pri nedržavnih izdajateljih in z zamikom do dveh let pri državnih izdajateljih. Zaradi skladnosti se pri relativnih merilih emisij uporabljajo finančni podatki za isto leto kot pri merilih emisij. Zato nastane neskladje med referenčnim letom najnovejših podatkov o imetjih in preteklih podnebnih (in finančnih) podatkov. Da bi Eurosistem lahko še vedno poročal o najnovejših imetjih v portfeljih, pri izračunu meril uporablja najnovejše razpoložljive podatke o emisijah vsakega izdajatelja. V poročilu za vsako leto se pretekla merila retroaktivno ažurirajo za tisto leto, za katero so razpoložljivi novi podnebni podatki.

9. Zakaj kot merila pri razkrivanju uporabljate tehtano povprečno ogljično intenzivnost, skupne emisije ogljika in ogljični odtis?

Tehtana povprečna ogljična intenzivnost, skupne emisije ogljika in ogljični odtis so tri ključna merila, ki se uporabljajo v okviru Eurosistemovih skupnih načel razkrivanja. Projektna skupina TCFD jih je priporočila vsem lastnikom vrednostnih papirjev. Normalizirana merila (kot sta tehtana povprečna ogljična intenzivnost in ogljični odtis) in absolutna merila (kot so skupne emisije ogljika) se medsebojno dopolnjujejo in skupaj zagotavljajo visoko stopnjo transparentnosti glede vpliva portfeljev na podnebje in izpostavljenosti podnebnim tveganjem. Temeljijo na standardizirani metodologiji in se široko uporabljajo pri poročanju o podnebnih spremembah v finančnem sektorju. Članice Eurosistema se lahko odločijo, da poročajo tudi o drugih merilih in s tem dodatno povečajo transparentnost.

10. Letos so bila dodana relativna merila obsega 3 za nedržavne izdajatelje. Kaj so prednosti in slabosti te razširitve?

Eurosistem letos v glavnem delu poročila poroča o relativnih merilih emisij obsega 3, ki dopolnjujejo absolutne emisije obsega 3, o katerih je predhodno že poročal. V skladu z opredelitvijo PCAF so emisije obsega 3 »vse posredne emisije (ki niso vključene v obseg 2), ki nastanejo v vrednostni verigi organizacije poročevalke, tako višje ali nižje v verigi«. Razkritja o emisijah obsega 3 tako omogočajo celovitejšo sliko o emisijah, povezanih z vsakim podjetjem, v katerega se vlaga. To je še posebej pomembno za imetja v finančnem sektorju, v katerem so emisije iz lastnih operacij (obseg 1 in 2) razmeroma majhne, a so nasprotno velike emisije obsega 3, ki so povezane s posojili in finančnimi portfelji.

Glavni omejitvi pri razkritjih o emisijah obsega 3 se nanašata na kakovost podatkov in dvojno štetje emisij. Prvič, podatke o emisijah obsega 3 podjetja posredujejo v manjši meri kot emisije obsega 1 in 2, zato jih v večji meri ocenjujejo ponudniki. Drugič, kadar so podjetja del iste vrednostne verige, se iste emisije pripišejo posamezno vsakemu podjetju (npr. emisije obsega 3 v določenem podjetju se lahko sporočajo kot emisije obsega 1 ali 2 v drugem podjetju), zato prihaja do precenjenih emisij. Čeprav se takšnemu dvojnemu štetju ni mogoče izogniti, zagotavljamo dodatno transparentnost, saj merila obsega 3 prikazujemo ločeno od meril obsega 1 in 2, kot svetuje PCAF.

11. Ker so relativna merila normalizirana s finančnimi vrednostmi v eurih, kako nanje vpliva inflacija?

Običajna relativna merila emisij lahko precenijo napredek pri razogljičenju, ker se izračunajo z denarno vrednostjo v imenovalcu (npr. prihodki). Merilo WACI je denimo tehtano povprečje ton emisij CO₂ na milijon eurov prihodkov. Če se torej prihodki izdajateljev zvišajo zaradi inflacije, se merilo WACI seveda zniža, zato se preceni napredek pri razogljičenju portfelja. V okvirjih v letošnjih razkritjih ECB in Eurosistema, objavljenih v letu 2026, je na podlagi sedanjih standardov predstavljen niz meril, prilagojenih za inflacijo, ki dopolnjujejo neprilagojene podatke. Prilagoditve za inflacijo se uporabljajo pri merilih emisij v proizvodnji za državne naložbe in pri merilu WACI za podjetniške naložbe. ECB skuša s temi okvirji povečati transparentnost svojega podnebnega poročanja, ki bo izboljšano, ko bo doseženo nadaljnje soglasje o prilagoditvah za inflacijo.

12. Zakaj opredeljujete cilje zmanjšanja emisij in kaj natančno pomenijo?

Cilji so sestavni del priporočil TCFD v kategoriji »merila in cilji« in so pomemben del podnebnih finančnih razkritij. S pomočjo ciljev je mogoče usmerjati in meriti zmanjšanje izpostavljenost portfelja podnebnim tveganjem ter upravljati podnebne priložnosti in vpliv imetij vrednostnih papirjev na podnebje. Vse članice Eurosistema si prizadevajo zagotoviti, da so portfelji v njihovem upravljanju, ki niso povezani z denarno politiko, in imetja podjetniških obveznic v okviru programov APP in PEPP na poti, ki podpira cilje Pariškega sporazuma in cilje EU glede podnebne nevtralnosti, kot so določeni v evropskih podnebnih pravilih. Pri nekaterih portfeljih so dolgoročni cilji dopolnjeni z vmesnimi cilji, s čimer je začrtana jasna pot v smeri zmanjšanja emisij portfeljev. Ob tem je treba opozoriti, da je vsaka članica Eurosistema še naprej izključno sama odgovorna za vse vidike v zvezi z upravljanjem portfeljev, ki niso povezani z denarno politiko. To med drugim vključuje pripravo podnebnih finančnih razkritij in opredelitev ciljev.

13. Zakaj ne razkrivate ciljev za vse portfelje?

Določitev verodostojnih ciljev glede zmanjšanja emisij portfeljev zahteva fleksibilno ukrepanje, če dejansko zmanjšanje emisij portfeljev odstopa od začrtane poti. Toda omejitve, povezane s portfelji in razredi finančnega premoženja, ne omogočajo vedno takšne fleksibilnosti. Portfeljske omejitve so lahko na primer povezane z vidiki denarne politike ali s pasivnim naložbenim stilom (vključno s portfelji v posesti do zapadlosti). Poleg tega pri nekaterih razredih finančnega premoženja trenutno manjka verodostojen okvir za zmanjšanje emisij.

14. Kako je Eurosistem izpolnil svojo zavezo, da bo pri portfeljih podjetniškega sektorja uvedel vmesne cilje? Kateri so ti cilji?

Svet ECB je leta 2024 sklenil, da bo za skupne podjetniške portfelje v okviru programov APP in PEPP določil vmesne cilje glede zmanjšanja emisij, v letu 2025 pa je vmesni cilj tudi objavil. Vmesni cilji se uporablja za skupne podjetniške portfelje v okviru programov APP in PEPP, kot vodilo pa se upoštevajo zahteve iz uredbe EU o referenčnih vrednostih in spremljajoče delegirane uredbe Komisije. Eurosistem je brez poseganja v mandat, da ohranja cenovno stabilnost, skrbno oblikoval okvir, ki zajema vse relevantne elemente, da se določijo verodostojni vmesni cilji za zmanjšanje emisij, ki podpirajo cilje Pariškega sporazuma in cilje EU glede podnebne nevtralnosti, kot so določeni v evropskih podnebnih pravilih.

S tem okvirom Eurosistem stremi k takšni dinamiki razogljičenja, ki je skladna z doseganjem ogljične nevtralnosti portfeljev podjetniških obveznic do leta 2050,^[1] kar je v skladu s ciljem iz Pariškega sporazuma, da se globalno segrevanje omeji na precej pod 2°C (ob prizadevanjih, da se globalno segrevanje omeji na 1,5°C).

V podporo takšni dolgoročni dinamiki namerava Eurosistem kot vmesni cilj zmanjšati tehtano povprečje intenzivnosti emisij,^[2] ki izhajajo iz skupnih podjetniških portfeljev, za vsaj 7% v povprečju na leto, in sicer od konca leta 2021^[3] dalje. Eurosistem bo spremljal napredek pri doseganju vmesnega cilja in bo upošteval tudi vpliv inflacije na dinamiko emisijske intenzivnosti portfeljev. Če bo pri vseh podjetniških portfeljih skupaj ugotovljeno odstopanje od želene povprečne dinamike razogljičenja, bo Eurosistem od primera do primera in v mejah svojega mandata pripravil korektivne ukrepe.

Zlasti po koncu faze ponovnega investiranja, ki se je začela konec leta 2024, je dinamika razogljičenja imetij podjetniških obveznic odvisna od več dogajanj, na katera Eurosistem ne more vplivati. Mednje sodijo učinkovitost izdajateljev pri razogljičenju svojih operacij, kot to navajajo v svojih načrtih, spreminjanje sestave portfeljskih imetij v fazi odlivov in korporacijska dejanja (kar lahko na primer privede do predčasnih unovčenj). Vseeno je treba omeniti, da korektivni ukrepi ne bi bili uvedeni v odziv na odstopanje posameznih izdajateljev, temveč le, če povprečna stopnja razogljičenja pri vseh porfeljih skupaj ne bi dosegla želene dinamike.

15. Ali se bodo vmesni cilji, ki veljajo za portfelje podjetniškega sektorja, uporabljali na ravni portfeljev ali na ravni posameznih podjetij?

Vmesni cilji glede zmanjšanja emisij, ki izhajajo iz portfeljev podjetniškega sektorja, veljajo za vsa imetja v okviru programov APP in PEPP skupaj. ECB ne določa ciljev glede zmanjšanja emisij na ravni posameznih podjetij. Določanje vmesnih ciljev na ravni portfeljev je običajna praksa lastnikov finančnega premoženja.

16. Ali boste še naprej razvijali vmesne in kvantitativne cilje?

Članice Eurosistema se lahko odločijo, da bodo uporabile kvalitativni dolgoročni cilj, pri čemer bodo upoštevale specifične cilje in omejitve v Eurosistemovih portfeljih, nadaljnji razvoj naložbenih okvirov centralnih bank z ničelnimi neto emisijami, nedavne in vse večje izkušnje z novo pridobljenimi viri podatkov in hitro razvijajočo se podnebno znanost. Članice Eurosistema bodo redno ocenjevale prakse razkrivanja ter po potrebi dodajale vmesne in kvantitativne cilje. Pri nekaterih portfeljih Eurosistema, ki niso povezani z denarno politiko, so bili že dodani tudi vmesni cilji, ki dopolnjujejo dolgoročne cilje. Če so vmesni cilji na voljo, so v zadevnih podnebnih finančnih razkritjih podrobno opisani v razdelku »merila in cilji«.

17. Kakšni so cilji Pariškega sporazuma in cilji EU glede podnebne nevtralnosti?

Pariški sporazum določa globalni okvir za omejitev globalnega segrevanja na raven precej pod 2°C in po možnosti na 1,5°C v primerjavi s predindustrijsko ravnijo. V skladu s svojo zavezanostjo ciljem Pariškega sporazuma namerava EU do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost. V ta namen je EU sprejela evropska podnebna pravila, ki določajo pravno zavezujoč cilj, tj. neto ničelne emisije toplogrednih plinov do leta 2050 v EU kot celoti. Pravila določajo tudi vmesni cilj, tj. zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55% do leta 2030 v primerjavi z ravnijo iz leta 1990. Prizadevamo si zagotoviti, da bodo portfelji, ki niso povezani z denarno politiko, in imetja podjetniških obveznic dosegli cilje Pariškega sporazuma in cilje EU glede podnebne nevtralnosti, redno pa bomo spremljali tudi napredek pri doseganju naših podnebnih ciljev, kot so določeni v evropskih podnebnih pravilih.

18. Kako merite napredek pri doseganju podnebnih ciljev?

Napredek pri doseganju naših podnebnih ciljev se meri s tem, kako se specifična merila spreminjajo skozi čas. Katero merilo upoštevamo v oceni, je odvisno od zadevnega portfelja, razreda finančnega premoženja in podnebnega cilja. Denimo napredek pri zmanjševanju emisij, povezanih z določenim portfeljem, bi se običajno ocenjeval na podlagi meril, kot sta tehtana povprečna ogljična intenzivnost ali ogljični odtis portfelja, medtem ko bi se napredek pri financiranju prehoda v neto ogljično ničelno gospodarstvo ocenjeval na podlagi deleža zelenih obveznic v portfelju.

19. Ali boste še naprej objavljali redna podnebna finančna razkritja?

Eurosistem se zavezuje, da bo razkritja objavljal letno in da bo redno revidiral vse elemente skupnih načel razkrivanja, da bi dodatno izboljšal kakovost razkritij in zagotovil, da razkritja služijo svojemu namenu. Med elementi, ki se bodo redno revidirali, so portfelji, ki so vključeni v poročanje, poročanje o merilih in ciljih ter kakovost in razpoložljivost podatkov.

Eurosistem je podnebna finančna razkritja že objavil v letih 2023, 2024, 2025 in 2026.