Menu

Leto 2017 na kratko

 Gospodarsko okrevanje v euroobmočju je v letu 2017 prešlo v trdno in široko osnovano gospodarsko rast. Gospodarstvo je zraslo za 2,5% in do konca leta zabeležilo 18 zaporednih četrtletij rasti. To je bila najmočnejša rast v celem desetletju in najbolj široko osnovana v dveh desetletjih. Varianca stopenj rasti po državah euroobmočja je padla na najnižjo raven po vzpostavitvi monetarne unije.

Zaradi močne rasti je tudi okrevanje na trgu dela potekalo hitro. Zaposlenost se je povečala za 1,6% in dosegla najvišjo raven doslej, kar je tudi posledica rekordno visoke stopnje delovne aktivnosti žensk in starejših. Brezposelnost je padla na najnižjo raven po januarju 2009. Skupno je bilo od sredine leta 2013 dalje ustvarjenih 7,5 milijona delovnih mest, ki so odtehtala skupno število izgubljenih delovnih mest med krizo.

Podobno kot v preteklih letih je denarna politika ECB tudi v tokratni zgodbi o okrevanju in konvergenci odigrala osrednjo vlogo. Pretekle asimetrije v transmisiji denarne politike so v letu 2017 v glavnem izginile, pogoji financiranja pa so se po celotnem euroobmočju ustalili na rekordno nizki ravni. To je prispevalo k najmočnejšemu zvišanju rasti kreditiranja zasebnega sektorja po krizi, ki se je začela leta 2008.

Odlični rezultati v realnem gospodarstvu pa se niso pokazali tudi v gibanju inflacije. Medtem ko je skupna inflacija okrevala z najnižjih ravni iz preteklosti in v letu kot celoti v povprečju znašala 1,5%, so domači cenovni pritiski ostali šibki, pri osnovni inflaciji pa ni bilo zaznati znakov vzdržnega zviševanja.

Različni obeti za rast in inflacijo so odločilno vplivali na sklepe o denarni politiki, ki jih je ECB sprejemala skozi leto, privedli pa so tudi do ponovne kalibracije programa nakupa vrednostnih papirjev.

Svet ECB je tako oktobra sklenil, da obseg nakupov vrednostnih papirjev zmanjša s 60 milijard EUR na 30 milijard EUR mesečno, vendar obenem podaljša program za najmanj devet mesecev, tj. do septembra 2018. Poleg tega je Svet ECB marca 2018 iz uradnega obveščanja izpustil izrecno omembo, da je pripravljen razširiti program nakupa vrednostnih papirjev, če bi obeti postali manj ugodni.

Odločitev Sveta ECB je odražala močnejše zaupanje v gospodarske obete in spoznanje, da bi nespremenjena naravnanost denarne politike vodila v vse večjo ekspanzivnost. Z odločitvijo pa je Svet ECB priznal tudi to, da je za okrepitev inflacijskih pritiskov potrebno potrpljenje ter da je za doseganje trajne in vzdržne inflacijske dinamike nujno vztrajanje pri sedanji denarni politiki.

Čeprav denarna politika daje želene rezultate, pa lahko povzroči tudi nekatere stranske učinke. ECB je zato v letu 2017 še naprej pozorno spremljala tveganja za finančno stabilnost, ki so bila videti omejena.

K zmanjševanju tveganj je prispevala močnejša nominalna rast, zaradi katere se je okrepila vzdržnost dolga podjetij in gospodinjstev. Stopnja zadolženosti je v obeh sektorjih upadla na raven iz začetka leta 2008, kar kaže, da okrevanje ni potekalo na račun ponovnega zadolževanja v zasebnem sektorju. Pravzaprav se je praktično prvič po vzpostavitvi monetarne unije zgodilo, da se je zasebna potrošnja zvišala, zasebni dolg pa zmanjšal.

Izboljšane razmere v gospodarstvu so tudi bankam ponudile priložnost, da še dodatno okrepijo bilance. Močnejše gospodarstvo je k stabilizaciji dobičkonosnosti bank prispevalo s povečanim obsegom poslovanja in z nižjimi stroški oslabitev. Sposobnost bank, da absorbirajo šoke, se je še naprej povečevala. Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala je v tretjem četrtletju 2017 dosegel 14,5%, kakovost aktive pa se je izboljšala.

Banke v euroobmočju so pospešeno krčile nedonosna posojila, katerih delež se je z 8% vseh posojil v letu 2014 zmanjšal na 5,2% v tretjem četrtletju 2017. Obseg nedonosnih posojil se je tako samo v prvih treh četrtletjih 2017 zmanjšal za 119 milijard EUR, pri čemer se je povečal delež posojil, prodanih na sekundarnih trgih. K temu so prispevale tudi pobude ECB za povečanje transparentnosti na trgu slabih posojil. Za zmanjšanje velikega obsega nedonosnih posojil pa si bo vseeno treba prizadevati tudi v prihodnje.

ECB je še naprej spremljala tudi razmere na finančnih trgih. Ti so bili v letu 2017 sicer razmeroma mirni, a so bili še naprej ranljivi za nenadno prevrednotenje tveganj in za bolj izrazito volatilnost. Ta tveganja so se na svetovnih delniških trgih uresničila na začetku leta 2018, vendar to doslej ni povzročilo pomembnejšega prelitja na kreditne trge v euroobmočju in s tem tudi ne na pogoje financiranja v splošnem.

V letu 2017 so bila pomembna dogajanja v euroobmočju povezana tudi s plačilnimi sistemi. Zadnji val migracije v sistem TARGET2-Securities se je zaključil, zatem pa je platforma obdelala povprečno 556.684 transakcij na dan. Poleg tega je bil uveden novi bankovec za 50 €, s čimer se je povečala tudi varnost plačil za tiste prebivalce euroobmočja, za katere je gotovina še vedno najpomembnejše plačilno sredstvo na prodajnih mestih.

Nazadnje velja omeniti, da je ECB storila kar nekaj korakov, da bi izboljšala svojo transparentnost in demokratično odgovornost do prebivalcev EU. Tako smo v letu 2017 odgovorili na 138 vprašanj članov in članic Evropskega parlamenta ter odprli nov center za obiskovalce, ki naj bi sprejel 40.000 ljudi na leto. Naše spletno mesto so obiskali posamezniki s celega sveta, zabeležili pa smo več kot 17 milijonov obiskov.

V prihodnje pričakujemo, da bo dinamika gospodarske rasti ostala močna tudi v letu 2018. Ostajamo prepričani, da se bo inflacija srednjeročno približala ciljni ravni, medtem ko je negotovost o velikosti neizkoriščenega gospodarskega potenciala še naprej prisotna.

Tako bo tudi v prihodnje potrebna potrpežljiva, vztrajna in preudarna denarna politika, s katero bomo zagotovili vrnitev inflacije na ciljno raven.

Frankfurt na Majni, april 2018

Mario Draghi

Predsednik


Leto 2017 v številkah

 

Trdna in široko osnovana gospodarska rast 2,5% Na medletno rast bruto domačega proizvoda v euroobmočju sta ugodno vplivala močnejši neto izvoz in okrepljena domača potrošnja blaga in storitev. Inflacija na poti okrevanja 1,5% Povprečna skupna inflacija v euroobmočju se je zvišala, kar je predvsem posledica višjih cen energentov in – v manjši meri – hrane. Zaposlenost nad predkrizno ravnijo 1,6% Okrevanje trga dela se je nadaljevalo z močno rastjo zaposlenosti, ki je bila posledica tako ugodnih gospodarskih razmer kot tudi uspešnih ukrepov ekonomske politike. 1998: 1,47σ 2017: 0,75σ Razlika v stopnjah gospodarske rasti v euroobmočju, merjena s standardnim odklonom dodane vrednosti, je bila v letu 2017 najnižja v celotni zgodovini monetarne unije. Varianca stopenj rasti na zgodovinsko nizki ravni

  

 

Izboljšana solventnost bank 14,5% Solventnost bank v euroobmočju se je še naprej izboljševala, pri čemer je količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala v tretjem četrtletju 2017 dosegel 14,5%. Pospešeno zmanjševanje nedonosnih posojil –119 milijard EUR Skupna vrednost nedonosnih posojil v bankah v euroobmočju se je v prvih treh četrtletjih 2017 izrazito zmanjšala. Vse več transakcij v sistemu T2S 556.684 na dan Zaključek migracije v sistem TARGET2-Securities je bil pomemben korak na poti k integraciji evropske infrastrukture za poravnavo vrednostnih papirjev, kar kaže tudi povprečno število transakcij na dan po zadnjem valu migracije. 138 Predsednik ECB Mario Draghi je odgovoril na več kot 130 vprašanj, ki so jih zastavili člani in članice Evropskega parlamenta, kar priča o visokih standardih ECB glede demokratične odgovornosti in transparentnosti. Številni odgovori Evropskemu parlamentu


Politike in aktivnosti ECB v gospodarskem in finančnem okolju leta 2017

Gospodarsko okrevanje v euroobmočju so podpirale ugodne razmere in denarna politika

Gospodarska rast v euroobmočju, ki se je začela leta 2013, se je nadaljevala tudi v letu 2017, pri čemer je bila kljub negotovemu okolju vztrajna. Rast gospodarske aktivnosti se je utrdila ter zajela večino sektorjev in držav, pri čemer je bila varianca stopenj rasti med državami in sektorji najnižja v zadnjih dveh desetletjih. Sedanje okrevanje je še naprej spodbudno vplivalo na trge dela v euroobmočju. Zaposlenost je dosegla najvišjo raven od vzpostavitve euroobmočja, medtem ko je stopnja brezposelnosti upadla na raven, ki je bila nazadnje dosežena v prvem četrtletju 2009.

K okrevanju v euroobmočju je prispevalo več ugodnih cikličnih in strukturnih dejavnikov. Rast svetovne gospodarske aktivnosti se je pospešila in prispevala k izvoznemu povpraševanju, dobre rezultate pa so prinesla tudi leta popravljanja bilanc, vzpostavljanja institucij in izvajanja strukturnih reform v euroobmočju. Poleg tega je bila skupna naravnanost fiskalne politike približno nevtralna. Ukrepi denarne politike ECB so še naprej podpirali dinamiko rasti denarja in kreditov, z zagotavljanjem nizkih obrestnih mer in ohranjanjem ugodnih pogojev financiranja pa so bistveno prispevali k povečanju potrošnje gospodinjstev in podjetniških naložb.

Čeprav je bilo gospodarsko okrevanje trdno, gibanje inflacije še ni kazalo prepričljivega trenda vzdržnega zviševanja v srednjeročnem obdobju na raven pod 2%, a blizu te meje, kar bi bilo skladno z opredelitvijo stabilnosti cen, ki jo uporablja ECB. Osnovni inflacijski pritiski so bili še vedno umirjeni, saj je bil neizkoriščeni potencial na trgu dela še naprej precejšen. Opaženo izboljšanje na trgu dela se še ni odrazilo v bolj dinamični rasti plač. Poleg tega je bilo pomembno odmisliti volatilnost podatkov o kratkoročni inflaciji, ki so imeli omejene (če sploh kakšne) posledice za srednjeročne obete glede stabilnosti cen.

Trdna in široko osnovana gospodarska rast je vlivala zaupanje, da se bo dinamika inflacije sčasoma okrepila. Svet ECB je v zvezi s tem poudaril, da je potrebna potrpežljivost, vztrajnost in preudarnost, saj se je pričakovalo, da bo ta proces trajal nekaj časa, poleg tega pa je bil še vedno odvisen od precejšnje stopnje spodbujevalno naravnane denarne politike.

Svetovna gospodarska rast je pridobila zagon

V letu 2017 se je nadaljeval konjukturni vzpon svetovnega gospodarstva (glej graf 1). Poleg tega je okrevanje zajelo vse države in komponente. Čeprav je bila potrošnja še naprej ključni dejavnik svetovne rasti, se je povečalo tudi investicijsko povpraševanje, zlasti v razvitih gospodarstvih. Okrevanje svetovne trgovinske menjave je sovpadalo s krepitvijo poslovne klime in s preusmerjanjem povpraševanja k regijam, ki več uvažajo, zlasti k Evropi.

 

Graf 1

Globalni realni BDP

(medletne spremembe v odstotkih; četrtletni podatki)

-2 0 2 4 6 8 10 12 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 visoko razvita gospodarstva brez euroobmočja nastajajoča tržna gospodarstva izvozniki primarnih surovin nastajajoča tržna gospodarstva uvozniki primarnih surovin

Viri: Haver Analytics, nacionalni viri in izračuni ECB.
Opombe: BDP je prilagojen z utežmi paritete kupne moči (PKM). Visoko razvita gospodarstva so Avstralija, Kanada, Japonska, Nova Zelandija, Norveška, Švedska, Švica, Združeno kraljestvo in ZDA. Izvoznice primarnih surovin so Argentina, Brazilija, Čile, Kolumbija, Indonezija, Malezija, Mehika, Rusija, Saudova Arabija, Južna Afrika in Venezuela. Uvoznice primarnih surovin so Hongkong, Indija, Koreja, Singapur, Tajvan, Tajska in Turčija.

Okrevanje svetovnega gospodarstva so podpirali številni ugodni dejavniki v razvitih gospodarstvih, medtem ko so močni zaviralni dejavniki v nastajajočih tržnih gospodarstvih popustili. V razvitih gospodarstvih se je neizkoriščeni potencial v proizvodnih zmogljivostih in na trgu dela dodatno zmanjšal, rast pa so vse bolj poganjali notranji dejavniki. V razvitih gospodarstvih so gospodarsko aktivnost podpirale spodbujevalno naravnane politike ter krepitev zaupanja v sektorju podjetij in gospodinjstev. Kar zadeva nastajajoča tržna gospodarstva, so spodbujevalno naravnane politike še naprej podpirale močno rast v državah uvoznicah surovin, medtem ko se je v državah izvoznicah surovin rast okrepila zaradi višjih cen primarnih surovin in ponovnih kapitalskih prilivov.

 

Graf 2

Gibanja na trgu dela v državah OECD

(četrtletni podatki)

5,0 5,5 6,0 6,5 7,0 7,5 8,0 8,5 9,0 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 stopnja brezposelnosti (v odstotkih, obrnjena lestvica na desni strani) sredstva za zaposlene na zaposlenega

Viri: Haver Analytics, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in izračuni ECB.
Opomba: Sredstva za zaposlene na zaposlenega so izračunana kot seštevek (desezoniranih) medletnih sprememb v stroških dela na enoto proizvoda in v produktivnosti dela.

Povečanje domačega povpraševanja in zmanjšanje brezposelnosti se v večini večjih gospodarstev še nista odrazila v višjih plačah (glej graf 2) in v močnejši osnovni inflaciji. Svetovna inflacija brez hrane in energentov je v primerjavi z lani ostala približno nespremenjena. Kljub temu se je svetovna skupna inflacija zaradi dviga cen primarnih surovin zvišala (glej graf 3).

 

Graf 3

Stopnja inflacije v državah OECD

(medletne spremembe v odstotkih; mesečni podatki)

0 1 2 3 4 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 vse postavke brez energentov in hrane

Viri: Haver Analytics, OECD in izračuni ECB.

Svetovna inflacija se je zvišala zaradi višjih cen primarnih surovin

Cena surove nafte Brent se je potem, ko se je v prvi polovici leta zniževala in je od januarja do junija padla s 56 USD na 44 USD za sod – na kar so vplivali predvsem dvomi glede učinkovitosti dogovora iz leta 2016 med Organizacijo držav izvoznic nafte (OPEC) in večjimi proizvajalkami nečlanicami OPEC o zmanjšanju proizvodnje zaradi močne ponudbe nafte iz ZDA – v drugi polovici leta 2017 začela zviševati (glej graf 4), s čimer je podpirala gibanja svetovne inflacije. Do konca decembra se je tako zvišala na 67 USD za sod, kar kaže, da se je trg ponovno uravnotežil, ker je bilo povpraševanje v letu 2017 močnejše od pričakovanega, ker so članice in nečlanice OPEC maja 2017 podaljšale dogovor o zmanjšanju proizvodnje in ker je v nekaterih državah proizvajalkah prišlo do izpada proizvodnje, kar je povzročilo nadaljnje zmanjševanje zalog nafte. Ob koncu leta so na zviševanje cen vplivale tudi geopolitične napetosti, pričakovanja, da bodo proizvajalke članice in nečlanice OPEC dodatno podaljšale dogovor o zmanjšanju dobave, kar so dejansko tudi storile in ga 30. novembra 2017 podaljšale do konca leta 2018, ter močno svetovno povpraševanje po nafti.

 

Graf 4

Glavna gibanja cen primarnih surovin

(dnevni podatki)