Predgovor

Leto 2016 je bilo v več pogledih težko leto, vendar so ga zaznamovala tudi znamenja napredka. Leto se je sicer začelo z gospodarsko negotovostjo, vendar je ob koncu leta gospodarstvo stalo na najtrdnejših temeljih po krizi.

Medtem ko se je gospodarska negotovost zmanjšala, pa se je politična negotovost povečala. Soočali smo se z vrsto geopolitičnih dogodkov, ki bodo še leta zaznamovali okolje, v katerem določamo naše politike. Tokratno letno poročilo opisuje, kako je ECB plula po teh nemirnih vodah.

Leto 2016 se je začelo s strahovi o ponovnem umirjanju svetovne gospodarske aktivnosti, kar se je pokazalo v izraziti volatilnosti na finančnih trgih. Obstajala je nevarnost, da se bo vrnitev inflacije bliže našemu cilju še bolj zavlekla, ob že zelo nizki inflaciji pa je bilo pomembno tudi tveganje deflacije. Tako kot leta 2015 je ostal Svet ECB odločen, da bo za izpolnitev svojega cilja uporabil vsa orodja, ki so mu na voljo v okviru mandata.

Tako smo marca uvedli serijo novih ukrepov, da bi povečali spodbudo s strani denarne politike, med katerimi so bili dodatno znižanje ključnih obrestnih mer, povečanje programa nakupa vrednostnih papirjev s 60 milijard EUR na 80 milijard EUR na mesec, nakupi podjetniških obveznic, ki so se izvajali prvič, in uvedba novih ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja.

Kot je opisano v poročilu, so se ti ukrepi izkazali kot zelo učinkoviti pri blažitvi pogojev financiranja, ohranjanju gospodarskega okrevanja in nazadnje pri spodbujanju postopnega približevanja inflacije ravni, ki je bliže našemu cilju.

Naša politika je učinkovala, zato je bil program nakupa vrednostnih papirjev decembra podaljšan za devet mesecev s ciljem zagotoviti trajnejšo podporo pogojem financiranja in vzdržnemu zviševanju inflacije proti ravni tik pod 2%. Vseeno je bil obseg nakupov ponovno določen na prvotni ravni 60 milijard EUR na mesec. To je bil odraz uspešnosti naših ukrepov na začetku leta: zaupanje v gospodarstvu euroobmočja se je povečalo, tveganje deflacije pa je izginilo.

Kljub tem prednostim pa je imela denarna politika tudi stranske učinke – tako kot vedno. Ti učinki so bili leta 2016 pogostokrat v središču pozornosti. V tokratnem poročilu obravnavamo nekatera vprašanja glede neželenih posledic naših ukrepov.

Eno se nanaša na porazdelitev učinkov denarne politike, zlasti z vidika neenakosti. Pokazali smo, da je srednjeročno porazdelitev učinkov denarne politike pozitivna, saj je prispevala k zmanjšanju brezposelnosti, kar najbolj ugodno vpliva na revnejša gospodinjstva. Navsezadnje je zagotavljanje službe ljudem eden najmočnejših dejavnikov, ki znižujejo neenakost.

Drugo vprašanje se nanaša na dobičkonosnost bank, zavarovalnic in pokojninskih skladov. Razpravljamo o tem, kako je na finančne institucije vplivalo okolje nizkih obrestnih mer in kako so se te odzvale nanj. Pokazali smo, da je sposobnost prilagajanja odvisna od specifičnega modela banke.

Poročilo zajema tudi druge izzive, s katerimi se je leta 2016 soočal finančni sektor. Obravnavamo zlasti problem slabih posojil, kaj je treba storiti, da bi ta problem odpravili, ter ovire, ki še ostajajo. V poročilu je tudi posebna tema o novih tehnologijah in inovacijah v tem sektorju, kako bi lahko to vplivalo na strukturo in delovanje sektorja ter kaj to pomeni za preglednike in regulatorje.

In noben pregled leta 2016 ne bi bil popoln brez obravnave korenitih političnih sprememb v letu, kamor nenazadnje sodi tudi britanska odločitev, da zapusti Evropsko unijo. Poročilo tako ocenjuje brexit z vidika ECB. Predvsem poudarjamo pomen ohranjanja celovitosti enotnega trga ter homogenosti pravil in njihovega uveljavljanja.

Politična negotovost se bo v letu 2017 najverjetneje nadaljevala. Kljub temu ostajamo prepričani, da se bo gospodarsko okrevanje ob podpori denarne politike nadaljevalo. Kar se tiče ukrepov, ima ECB jasen mandat: ohranjanje cenovne stabilnosti. To nas je med letom 2016 uspešno usmerjalo – in nas bo še naprej tudi v tem letu.

Frankfurt na Majni, april 2017

Mario Draghi

Predsednik


Gospodarstvo euroobmočja, denarna politika ECB in evropski finančni sektor v letu 2016

Gospodarstvo euroobmočja

Svetovno makroekonomsko okolje

V letu 2016 se je gospodarstvo euroobmočja soočalo z zahtevnim mednarodnim okoljem. Rast tako v razvitih kot tudi v nastajajočih tržnih gospodarstvih je bila dolgoročno gledano skromna z več obdobji povečane negotovosti in kratkotrajnimi viški volatilnosti na finančnih trgih, zlasti po britanskem referendumu o članstvu v EU junija in ameriških predsedniških volitvah novembra. Svetovna inflacija je bila nizka, saj je vpliv preteklega upada cen nafte postopno popuščal, proste zmogljivosti na svetovni ravni pa so bile še vedno velike.

Svetovna gospodarska rast je ostala skromna

Svetovno gospodarstvo je v letu 2016 še naprej postopno okrevalo, čeprav zaradi upočasnitve v razvitih gospodarstvih nekoliko počasneje kot leta 2015. Gospodarska aktivnost se je okrepila šele v drugi polovici leta, in sicer predvsem v nastajajočih tržnih gospodarstvih. Gledano v celoti je svetovna rast BDP ostala nižja od ravni pred krizo (glej graf 1).

Leto 2016 so zaznamovali veliki politični dogodki, ki so negativno vplivali na svetovne gospodarske obete. Junija 2016 je rezultat britanskega referenduma povzročil negotovost glede obetov za britansko gospodarstvo, vseeno pa se je neposredni finančni in gospodarski vpliv izkazal kot kratkotrajen in razmeroma omejen. Kasneje tekom leta je izid volitev v ZDA prinesel premik v pričakovanjih glede prihodnjih politik nove ameriške vlade, zaradi česar se je negotovost z zvezi z usmeritvijo politik ponovno povečala.

Graf 1

Glavna gibanja v izbranih gospodarstvih

(medletne spremembe v odstotkih; četrtletni podatki; mesečni podatki)

-10% -5% 0% 5% 10% 15% 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 ZDA Združeno kraljestvo Kitajska Japonska euroobmočje svet brez euroobmočja nastajajoča tržna gospodarstva a) Gospodarska rast -2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 b) Stopnja inflacije ZDA Združeno kraljestvo Kitajska Japonska euroobmočje OECD

Viri: Eurostat in nacionalni podatki.
Opombe: Podatki o BDP so desezonirani. HICP za euroobmočje in Združeno kraljestvo; CPI za ZDA, Kitajsko in Japonsko.

V razvitih gospodarstvih se je gospodarska rast nadaljevala, čeprav počasneje kot v prejšnjem letu. Gospodarsko aktivnost so podpirali še vedno ugodni pogoji financiranja ter nadaljnje izboljševanje razmer na trgu dela. Tudi v nastajajočih tržnih gospodarstvih je bila rast v letu kot celoti zmerna, vseeno pa so se obeti v drugi polovici leta bistveno izboljšali. Posebej velik vpliv sta imela dva dejavnika: nadaljnje upočasnjevanje kitajskega gospodarstva in vse hitrejše popuščanje globoke recesije v glavnih izvoznicah surovin. Vseeno je gospodarska rast ostala skromna, saj so jo omejevale geopolitične napetosti, pretirana zadolženost in izpostavljenost obratu kapitalskih tokov, v državah izvoznicah surovin pa tudi počasno prilagajanje nižjim prihodkom.

Rast svetovne trgovinske menjave je bila v prvi polovici leta 2016 šibka, saj se je obseg svetovnega uvoza medletno povečal samo za 1,7%, potem ko je rast leta 2015 znašala 2,1%. Kot kaže, nekatera strukturna gibanja, ki so v preteklosti spodbujala trgovinsko menjavo – kot so zniževanje transportnih stroškov, liberalizacija trgovinske menjave, širitev svetovnih vrednostnih verig in finančno poglabljanje – v srednjeročnem obdobju ne bodo več v tolikšni meri podpirala trgovinske menjave. Zaradi tega svetovna trgovinska menjava v bližnji prihodnosti verjetno ne bo rasla hitreje kot svetovna gospodarska aktivnost.

Svetovni pogoji financiranja so vse leto ostali ugodni. Centralne banke v glavnih razvitih gospodarstvih so ohranjale spodbujevalno naravnano denarno politiko, pri čemer so britanska in japonska centralna banka ter ECB še naprej izvajale ekspanzivno denarno politiko. Ameriška centralna banka je obnovila normalizacijo denarne politike, saj je decembra 2016 ciljni razpon obrestne mere za zvezna sredstva zvišala za 25 bazičnih točk. Finančni trgi so kljub občasni povišani negotovosti, ki so jo povzročali politični dogodki, na splošno ostali odporni. Proti koncu leta se je občutno povečala donosnost ameriških dolgoročnih obveznic. Še vedno ni jasno, ali to povečanje odraža hitrejšo rast in inflacijska pričakovanja ali pa zgolj kratkotrajen skok časovnih premij na ameriške dolgoročne obveznice. Na večino nastajajočih tržnih gospodarstev je ugodno vplivalo izboljševanje pogojev zunanjega financiranja v obdobju do ameriških volitev v novembru. Zatem so se kapitalski tokovi v ta gospodarstva, ki so se pred tem povečevali, začeli v več državah zmanjševati, pribitki na državne obveznice so se povečali, okrepili pa so se tudi pritiski na devizni tečaj.


Obsežne proste zmogljivosti so še naprej zavirale rast svetovne inflacije

Med letom 2016 so na svetovno inflacijo še naprej vplivale nizke cene nafte in še vedno obsežne proste zmogljivosti na svetovni ravni (glej graf 2). V državah OECD se je skupna medletna inflacija proti koncu leta postopoma zviševala in v celem letu 2016 dosegla 1,1% (v primerjavi z 0,6% v letu 2015). Osnovna medletna inflacija (brez hrane in energentov) v teh državah se je malenkostno povečala na 1,8% (glej graf 1).

Graf 2

Cene primarnih surovin

(dnevni podatki)