Izdaja in obtok eurobankovcev

Tako ECB kot tudi nacionalne centralne banke v euroobmočju imajo zakonsko pravico, da izdajajo eurobankovce. V praksi pa eurobankovce (kot tudi eurokovance) fizično izdajajo in umikajo iz obtoka le nacionalne centralne banke. ECB nima gotovinskega oddelka in ne sodeluje v obdelavi gotovine. Nasprotno so zakonite izdajateljice eurokovancev države euroobmočja. Za usklajevanje zadev v zvezi s kovanci je na ravni euroobmočja odgovorna Evropska komisija. Več podrobnosti je na spletnem mestu Evropske komisije.

ECB nadzoruje dejavnosti nacionalnih centralnih bank in spodbuja nadaljnjo harmonizacijo gotovinskih storitev znotraj euroobmočja. Nacionalne centralne banke pa zagotavljajo pravilno delovanje nacionalnih sistemov za distribucijo gotovine. Bankovce in kovance dajejo v obtok prek bančnega sistema in v manjši meri prek trgovine na drobno. ECB teh dejavnosti ne more opravljati, ker za to nima niti funkcij niti zmogljivosti, tj. enot za distribucijo, enot za obdelavo bankovcev, trezorjev itd.

Število bankovcev v obtoku se od uvedbe eura vztrajno povečuje. Pri vsakodnevnem plačevanju se največ uporabljajo bankovci nizkih in srednjih vrednosti. Bankovci višjih apoenov pa se uporabljajo predvsem kot hranilci vrednosti in za dražje nakupe.

Informacije o številu posameznih apoenov (in o kovancih), ki so v obtoku v euroobmočju, so v statističnem razdelku.

Bankovci v obtoku zunaj euroobmočja

Eurobankovcev ne uporabljajo samo prebivalci v euroobmočju. Euro je mednarodna valuta, zato določeno število eurobankovcev pristane zunaj euroobmočja in tam ostane. Ocenjeno je, da se po vrednosti 20% do 25% eurobankovcev v obtoku uporablja zunaj euroobmočja, predvsem v sosednjih državah. Povpraševanje po eurobankovcih se je strmo povečalo predvsem v državah v vzhodni Evropi, ki so zunaj EU, ko je leta 2008 izbruhnila finančna kriza in so domače valute izgubile vrednost v razmerju do eura. Ti eurobankovci ostajajo v obtoku, kar pomeni, da jih najbrž hranijo ljudje zunaj euroobmočja.

Gotovinski cikel

Bankovci imajo v gospodarstvu določeno pot. Poslovne banke jih naročijo pri centralni banki in jih nato izdajo prek bankomatov. Ljudje jih porabijo v trgovinah, na tržnicah in drugje, nato pa jih trgovci in drugi položijo na račun v svoji banki. Banke in drugi profesionalni uporabniki gotovine jih zatem bodisi vrnejo v svojo centralno banko bodisi jih dajo ponovno v obtok, potem ko so preverili, da so pristni in primerni za nadaljnjo uporabo v obtoku. Celotno zgodbo pripoveduje naslednji video:

Organizacija gotovinske dobavne verige se od države do države razlikuje in je med drugim odvisna od:

  • strukture centralne banke in njene mreže poslovalnic,
  • poslovnih bank in njihovih mrež poslovalnic,
  • pravne ureditve,
  • plačilnih navad ljudi,
  • infrastrukture podjetij za prevoz gotovine, ki poslujejo na trgu, ter od
  • geografskih in zgodovinskih značilnosti posamezne države in njene tradicije.

Kljub razlikam pa si Eurosistem še naprej prizadeva za večjo harmonizacijo gotovinskih storitev, ki jih nudijo centralne banke v euroobmočju. Pri tem se posvetuje tudi z deležniki, kot so poslovne banke, podjetja za prevoz gotovine in drugi profesionalni uporabniki gotovine na nacionalni in evropski ravni. Z večjo harmonizacijo in integracijo bodo zainteresirani lahko bolje izkoristili prednosti enotne valute.

Več informacij je na voljo v letnem poročilu ECB.

Primeren ali neprimeren?

Bankovci morajo biti pristni in visoke kakovosti, da bi jim ljudje zaupali. Nacionalne centralne banke v euroobmočju zato uporabljajo popolnoma avtomatizirane naprave za obdelavo bankovcev ter tako zagotavljajo, da so bankovci pristni in dovolj dobre kakovosti, da se vrnejo v obtok.