Evropska unija

 

Mejniki v evropskem združevanju (1950–2014)

The Treaty of Amsterdam, signed in October 1997

Po drugi svetovni vojni so bili politiki v več evropskih državah prepričani, da je gospodarsko in politično združevanje evropskih držav edini način za preprečitev nove vojne v Evropi.


1950
Francoski zunanji minister Robert Schuman predlaga združitev premogovne in jeklarske industrije Zahodne Evrope.
1951
Šest držav – Belgija, Zahodna Nemčija, Luksemburg, Francija, Italija in Nizozemska – ustanovi Evropsko skupnost za premog in jeklo (ESPJ). Pogodba o ustanovitvi ESPJ po 50 letih kot predvideno preneha veljati leta 2002.
1957
Podpisani sta Rimski pogodbi, s katerima sta ustanovljeni Evropska skupnost za jedrsko energijo (Euratom) in Evropska gospodarska skupnost (EGS). Države članice želijo z njima odstraniti medsebojne trgovinske in tarifne ovire in oblikovati skupni trg.
1967
Organi treh evropskih skupnosti (ESPJ, EGS in Euratom) se združijo. Nastanejo tri nove institucije: Evropska komisija, Svet ministrov in Evropski parlament.
1970
Po sklepu Evropskega sveta (tj. predsednikov držav ali vlad držav članic EGS), sprejetim leta 1969, Wernerjevo poročilo zariše prve poteze ekonomske in monetarne unije med šestimi državami članicami EGS. Iz različnih razlogov načrt v začetku 1970-ih let propade.
1973
Danska, Irska in Združeno kraljestvo se pridružijo Evropski gospodarski skupnosti. EGS tako šteje devet držav članic.
1979
Vlade in centralne banke devetih držav članic oblikujejo evropski monetarni sistem (EMS). Njegova glavna značilnost je mehanizem deviznih tečajev (ERM), ki med valutami sodelujočih držav uvede fiksna, a prilagodljiva menjalna razmerja.
1981
Evropski gospodarski skupnosti se pridruži Grčija.
1986
Evropski gospodarski skupnosti se pridružita Španija in Portugalska.
1986
Enotni evropski akt ponovno oživi zamisel o ekonomski in monetarni uniji.
1988
Evropski svet potrdi cilj vzpostavitve ekonomske in monetarne unije (EMU). Strokovni odbor na čelu s predsednikom Evropske komisije Jacquesom Delorsom preuči možne poti do EMU. V t. i. Delorsovem poročilu predlaga prehod v treh fazah.
1989
Začnejo se pogajanja o Pogodbi o Evropski uniji. Ta pogodba ustanovi Evropsko unijo (EU) in spremeni Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti. Najpomembnejša so določila o uvedbi EMU in ustanovitvi Evropske centralne banke. Običajno ime zanjo je Maastrichtska pogodba.
1992
Podpis Maastrichtske pogodbe. Pogodba uvede nove oblike sodelovanja med vladami držav članic, na primer na področju obrambe, pravosodja in notranjih zadev. Z uvedbo medvladnega sodelovanja v obstoječi sistem »Skupnosti« Maastrichtska pogodba oblikuje Evropsko unijo (EU).
1993
Maastrichtska pogodba po ratifikaciji v vseh 12 državah članicah začne veljati 1. novembra.
1995
Evropski uniji se pridružijo Avstrija, Finska in Švedska.
1990–1999
V treh fazah je vzpostavljena ekonomska in monetarna unija.
2002
Uvedba bankovcev in kovancev eura.
2004
Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija se 1. maja pridružijo Evropski uniji.
2007
Bolgarija in Romunija 1. januarja vstopita v Evropsko unijo.
2009
Lizbonska pogodba začne veljati 1. decembra.
2011
Delovati začnejo trije novi evropski finančni nadzorni organi: Evropski bančni organ, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge. Skupaj z Evropskim odborom za sistemska tveganja, ki je bil ravno tako ustanovljen leta 2011, si prizadevajo zagotoviti finančno stabilnost in izboljšati nadzorni okvir v EU.
2013
Hrvaška se 1. julija pridruži Evropski uniji.
2014
ECB v celoti prevzame nadzorniške naloge in pristojnosti v zvezi z bankami iz držav članic, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora. Spletno mesto o bančnem nadzoru
Več podrobnosti je na voljo na spletnih straneh Evropske unije.