Leto 2025 na kratko

Evropski centralni banki (ECB) je leta 2025 uspelo znižati inflacijo v skladu z 2-odstotnim srednjeročnim ciljem, potem ko je konec leta 2022 več zaporednih kriz – pandemija in negativne gospodarske posledice neupravičene ruske invazije na Ukrajino – inflacijo potisnilo na rekordno visoke ravni.

ECB se je na največji inflacijski šok v generaciji odzvala z najbolj hitrim zaostrovanjem denarne politike v svoji zgodovini, saj je med julijem 2022 in septembrom 2023 zvišala ključne obrestne mere za rekordnih 450 bazičnih točk ter se zavezala, da bo obrestne mere ohranjala na dovolj restriktivnih ravneh tako dolgo, kot bo potrebno.

Zaostrovanje je delovalo. Inflacija v euroobmočju se je strmo znižala, od sredine leta 2024 pa je ECB začela postopoma zmanjševati restriktivnost denarne politike. Na začetku leta 2025 je bil proces dezinflacije na dobri poti, projekcije ECB pa so predvidevale vrnitev inflacije na ciljno raven.

Toda leto je prineslo velik geopolitični šok. ZDA, ki so največji evropski izvozni trg, so se obdale s carinskim obzidjem – ta poteza je grozila, da bo zavrla gospodarsko rast v euroobmočju in povzročila precej bolj negotove inflacijske obete.

Nazadnje so bili inflacijski učinki vseeno obrzdani. Evropa se je vzdržala obsežnih povračilnih ukrepov, apreciacija tečaja eura pa je blažila pritiske s strani uvoznih cen.

Ker se je inflacija še naprej gibala skladno s projekcijami, je lahko Svet ECB še naprej zniževal obrestne mere denarne politike, tako da je v štirih zaporednih korakih do junija znižal glavno obrestno mero denarne politike na 2,00%.

Vsako odločitev je usmerjala reakcijska funkcija Sveta ECB na podlagi treh elementov: ocene inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. Svet ECB je odločitve sprejemal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej in se glede ravni ključnih obrestnih mer ni zavezoval vnaprej.

Medtem je gospodarstvo v euroobmočju izkazovalo presenetljivo odpornost v zahtevnem svetovnem okolju.

To je bilo deloma posledica hitenja z izvozom, ko so podjetja v prvih mesecih leta skušala prehiteti uvedbo novih trgovinskih ovir, kar je evropskim predelovalnim dejavnostim omogočilo začasno izboljšanje. Omenjene spodbude so izostale, ko so carine stopile v veljavo in ko so predelovalne dejavnosti zaradi izzivov na področju konkurenčnosti oslabele.

Bolj bistveno pa je, da je gospodarstvo v euroobmočju podpirala resnična okrepitev domačega povpraševanja, ki je več kot odtehtalo zunanji šok. Domače povpraševanje je leta 2025 v celoti prispevalo k rasti.

Morebiti najbolj spodbudno je bilo gibanje naložb.

Podjetniške naložbe so se močno povečale zaradi neopredmetenih naložb – umetne inteligence, programske opreme in digitalizacije – saj so evropska podjetja z novim zagonom začela uvajati digitalno tehnologijo. Proti koncu leta pa so učinke začeli kazati višji nemški obrambni izdatki, ki so bili dejansko odziv na novo geopolitično okolje.

Gospodarska rast v euroobmočju je leta 2025 dosegla 1,4%, kar je skoraj tretjino več, kot je bilo napovedano na začetku leta, in dokaz o odpornosti gospodarstva.

Skupaj je to Svetu ECB omogočilo, da od julija dalje obrestnih mer ni več spreminjal. Ob inflaciji okrog srednjeročnega cilja, trdno zasidranih dolgoročnih inflacijskih pričakovanjih in približno nevtralni naravnanosti denarne politike je bil Svet ECB v dobrem položaju in dobro pripravljen, da se na prihodnje šoke odzove v eno ali drugo smer.

Svet ECB je leta 2025 tudi formaliziral, kako bo interpretiral prihodnje šoke in se nanje odzival, in sicer z oceno strategije denarne politike – skupnim projektom Eurosistema, ki je bil zaključen junija. Obseg ocene je bil manjši od pregleda v letu 2021, upoštevani pa so bili nauki, pridobljeni ob premikih v inflacijskem okolju in ob odzivih denarne politike, ki so sledili.

Ocena je potrdila, da je temelj strategije ECB simetrični 2-odstotni inflacijski cilj v srednjeročnem obdobju. Simetrija je bila razširjena tudi na reakcijsko funkcijo: velika in trajna odstopanja od ciljne ravni v eno ali drugo smer naj bi se obravnavala z ustrezno odločnim ali vztrajnim ukrepanjem. Svet ECB je tudi poudaril, da ni pomembno upoštevati le najverjetnejšega gibanja inflacije in gospodarske rasti, ampak tudi spremljajoča tveganja in negotovost, med drugim tudi s pomočjo analiz scenarijev in občutljivosti.

Onkraj denarne politike je ECB v letu 2025 dosegla napredek na številnih drugih področjih.

Ko so razprave o zmanjšanju regulativne kompleksnosti v Evropi dobile zagon, je Svet ECB ustanovil delovno skupino na visoki ravni za poenostavitev, da pripravi predloge za optimizacijo regulativnega, nadzornega in poročevalskega okvira. Delovna skupina je proti koncu leta objavila priporočila, ki naj bi služila kot prispevek Evropski komisiji pri pripravi poročila o splošnem stanju evropskega bančnega sistema.

Pomembna dogajanja so bila zabeležena tudi na področju tržne infrastrukture in plačil.

Junija je bil vzpostavljen sistem za upravljanje zavarovanj v Eurosistemu, pri čemer so bile razdrobljene nacionalne platforme nadomeščene z enotnim sistemom za upravljanje finančnega premoženja, ki je zastavljeno kot zavarovanje. Takojšnja plačila v eurih, poravnana prek sistema TIPS, so skokovito porasla (za 132%), potem ko je uredba o takojšnjih plačilih iz leta 2025 zahtevala, da morajo biti ponudniki plačilnih storitev v euroobmočju sposobni prejemati in pošiljati takojšnja plačila.

Svet ECB je tudi sklenil, da projekt digitalnega eura prehaja v naslednjo fazo, ki se osredotoča na tehnično pripravljenost, sodelovanje s tržnimi deležniki in zakonodajni postopek, da bi bil digitalni euro pripravljen na morebitno pilotno izvedbo v letu 2027 in na potencialno uvedbo v letu 2029.

Vzporedno se je nadaljevalo delo na področju preoblikovanja eurskih bankovcev, kar odraža zavezanost ECB, da poleg digitalnega denarja ohranja tudi gotovino. Svet ECB je izbral motive, ki ponazarjajo dve možni temi za naslednjo serijo bankovcev – tj. »evropska kultura: skupni kulturni prostori« ter »reke in ptice: odpornost v raznolikosti« – in julija razpisal oblikovalski natečaj za nove bankovce.

Kakovost raziskav v ECB je bila še naprej deležna širokega mednarodnega priznanja, kar kaže na odličnost naših raziskovalcev. Po podatkih pobude »raziskovalni zvezki iz ekonomije« (RePEc), ki je splošno uveljavljen indeks o ekonomskih raziskavah, je ECB zdaj na prvem mestu na svetu na področju monetarne ekonomije.

Ob koncu leta je bilo euroobmočje pripravljeno, da pozdravi Bolgarijo kot 21. članico, s čimer se je znova potrdila privlačnost eura v času vse večje geopolitične negotovosti. Podpora euru med prebivalci v euroobmočju pa je spomladi dosegla rekordnih 83% in ostala močna vse leto.

Nič od navedenega pa ne bi bilo mogoče brez predanosti in strokovnega znanja vseh zaposlenih v ECB. To letno poročilo podrobneje predstavlja njihovo delo v letu 2025.

Frankfurt na Majni, maj 2026

Christine Lagarde

Predsednica

Leto 2025 v številkah

1 Denarna politika ECB je prispevala k omejitvi inflacijskih pritiskov

Svetovna gospodarska aktivnost je bila leta 2025 kljub okrepljenim zaviralnim dejavnikom, povezanim s trgovinsko menjavo, še vedno vztrajna. Vpliv občutnih premikov v ameriški trgovinski politiki na svetovno rast so blažile spodbujevalne ekonomske politike, močne naložbe, povezane z umetno inteligenco, in hitenje z uvozom. Svetovna trgovinska menjava se je povečala, saj so uvozniki v pričakovanju višjih carin pohiteli z uvozom, vendar je v nadaljevanju leta izgubila zagon, ko so ti učinki popustili in so se posledice višjih carin uresničile. Svetovna inflacija se je še naprej umirjala, čeprav počasneje in manj sinhronizirano kot v prejšnjih letih. Euro je nominalno efektivno apreciiral in se izraziteje okrepil predvsem v razmerju do ameriškega dolarja. Gospodarstvo v euroobmočju je leta 2025 zmerno, a na splošno okrevalo, pri čemer je rast produktivnosti dela postala pozitivna, rast zaposlenosti pa je nekoliko oslabela. Na dinamiko rasti je spodbudno vplivala manj restriktivna denarna politika, vendar se je gospodarstvo spopadalo z izzivi zaradi negotovosti glede carin in geopolitične situacije. Medtem ko je bila industrija nekoliko volatilna, so bile storitvene dejavnosti še vedno stabilnejše in so podpirale rast. Skupna inflacija v euroobmočju se je leta 2025 še naprej približevala ciljni 2-odstotni ravni ECB v srednjeročnem obdobju, k čemur so prispevali preteklo zaostrovanje denarne politike, popuščanje pritiskov iz proizvodne verige, ki so izhajali iz cen energentov in drugih primarnih surovin, ter splošneje nizki pritiski s strani uvoznih cen. Večina kazalnikov osnovne inflacije se je med letom 2025 še naprej postopno zniževala, kar je prispevalo k približevanju skupne inflacije ciljni ravni. V takem gospodarskem okolju ter zaradi manj restriktivne denarne politike in zvišanja realnih dolgoročnih obrestnih mer so krivulje donosnosti v euroobmočju postale bolj strme, tečaji delnic pa so se precej zvišali. Pogoji financiranja za podjetja in gospodinjstva v euroobmočju so se na začetku leta nadalje ublažili, nato pa so se večinoma stabilizirali. Vseeno je bilo okrevanje bančnega kreditiranja še vedno šibko, rast širokega denarja pa je bila umirjena.

1.1 Svetovna gospodarska rast se je kljub spremembam v ameriški trgovinski politiki vztrajno nadaljevala

Svetovno gospodarstvo se je v letu 2025 izkazalo za odporno, rast pa je bila še naprej zmerna in je znašala 3,4%, kaj je približno nespremenjeno od leta 2024. Leto so zaznamovale velike spremembe v prednostnih nalogah ekonomskih politik v ZDA, zaradi katerih so se ameriške carine zvišale na najvišjo raven v skoraj stoletju. Čeprav je bil zaradi omejenega odziva trgovinskih partneric skupni vpliv na svetovno gospodarstvo blažji, je bila negotovost glede prihodnje trgovinske ureditve še vedno velika (graf 1.1), kar je poslabšalo obete za trgovinsko menjavo. Kljub zaviralnim dejavnikom je svetovno gospodarsko aktivnost podpiralo več kompenzacijskih dejavnikov. Močne naložbe, povezane z napredkom na področju umetne inteligence, so spodbudile trgovino s tehnološkimi izdelki in prispevale k zvišanju vrednosti delniških trgov v nekaterih gospodarstvih, zlasti v ZDA. Poleg tega so podjetja in gospodinjstva pospešila nakupe tujega blaga v pričakovanju morebitnega zvišanja carin, kar je – vsaj začasno – spodbudno vplivalo na gospodarsko aktivnost v predelovalnih dejavnostih in izvoz, med drugim na Kitajskem. Zaviralne učinke trgovinskih napetosti je dodatno ublažila na splošno spodbujevalna kombinacija ekonomskih politik v večjih gospodarstvih, zlasti na strani javnih financ. Kljub temu je zagon svetovne rasti proti koncu leta ob slabitvi začasnih pozitivnih dejavnikov popustil, medtem ko so trgovinske ovire in negotovost še naprej zaviralno vplivale na zaupanje in naložbe, čeprav manj kot v prvi polovici leta.

Graf 1.1

Efektivne carinske stopnje ZDA in negotovost glede trgovinskih politik

a) Efektivne carinske stopnje ZDA	b) Negotovost glede trgovinskih politik
(carine na uvoz blaga v odstotkih)	(indeks)

Svetovna trgovinska menjava je v letu 2025 močno porasla, saj se je povečala za 4,7%. To je bilo posledica močne rasti uvoza v prvi polovici leta, ko so gospodinjstva in podjetja odločitve o potrošnji in naložbah v pričakovanju višjih carin prestavila na zgodnejši čas. Poleg tega so se vzorci v trgovinski menjavi prilagodili novim carinskim razmeram, pri čemer so se nekateri tokovi preusmerili v druge države. Trgovinsko menjavo, zlasti izvoz iz azijskih držav, je podpiralo tudi veliko povpraševanje po izdelkih, ki omogočajo uvajanje umetne inteligence, ob obsežnih naložbah v opremo informacijske in komunikacijske tehnologije v ZDA in drugih visoko razvitih gospodarstvih. V drugi polovici leta se je rast trgovinske menjave izrazito upočasnila, saj se je predhodno hitenje z uvozom izteklo, učinki višjih carin pa so se uresničili.

Svetovna inflacija se je umirjala tudi v letu 2025, čeprav manj sinhronizirano kot v prejšnjem letu. Skupna inflacija, merjena s cenami življenjskih potrebščin, se je znižala s 3,0% v decembru 2024 na 2,2% v decembru 2025 (graf 1.2). Umirjanje inflacije se je upočasnilo zaradi ponovnega zvišanja blagovne inflacije, medtem ko je inflacija v skupini storitev v številnih gospodarstvih ostala vztrajna. Gibanja inflacije so bila med državami različna. V ZDA je skupna inflacija ostala nad ciljno ravnijo, pri čemer se je zaradi zvišanja carin precej pospešila blagovna inflacija. V Združenem kraljestvu je bila ob višjih nadzorovanih cenah in višjih cenah hrane ter pojemajočem vplivu preteklega zniževanja cen energentov inflacija ob koncu leta 2025 višja kot ob koncu prejšnjega leta. Nasprotno je bila na Kitajskem inflacija še vedno umirjena zaradi šibkega domačega povpraševanja, povezanega z dolgotrajnim gospodarskim upadom v sektorju nepremičnin in z vztrajnimi presežnimi zmogljivostmi v industriji.

Graf 1.2

Stopnja skupne in osnovne inflacije

a) Svetovna skupna inflacija in komponente	b) Inflacija v večjih gospodarstvih
(medletne spremembe v odstotkih, mesečni podatki)	(medletne spremembe v odstotkih, mesečni podatki)

Graf 1.3

Cene nafte in evropske cene plina

(lestvica na levi strani: USD/sod; lestvica na desni strani: EUR/MWh)

Cene energentov so bile ob koncu leta 2025 zaradi znižanja cen nafte in evropskih cen plina nižje kot ob koncu prejšnjega leta (graf 1.3). Cene nafte Brent so se znižale za 19%, k čemur je prispevala kombinacija dejavnikov na strani povpraševanja in ponudbe. Na strani povpraševanja je svetovna gospodarska aktivnost po carinskih sporih, ki so se začeli aprila, oslabela. Na strani ponudbe se je zaradi zaporednega povečevanja proizvodnje držav članic skupine OPEC+ na trgu do konca leta pojavil precejšen presežek. Kljub temu so bile cene v juniju nekoliko volatilne ob povečanih napetostih na Bližnjem vzhodu, zlasti po izraelskih in ameriških napadih na Iran, vendar se je po objavi prekinitve ognja v Gazi, ki je bila dosežena s posredovanjem ZDA, kratkotrajno zviševanje cen umirilo. Evropske cene plina so se glede na konec prejšnjega leta znižale za 42%, pri čemer so bile še vedno precej nižje od najvišje vrednosti iz leta 2022. Cene plina so se na začetku leta najprej zvišale zaradi izteka sporazuma o tranzitu plina med Ukrajino in Rusijo ter zaradi zaskrbljenosti glede zadostnih evropskih zmogljivosti skladiščenja plina v sezoni 2025–2026. Pozneje so se znižale, k čemur so prispevali razmeroma šibka evropska poraba, umirjeno azijsko povpraševanje po utekočinjenem zemeljskem plinu in v nadaljevanju leta nove možnosti za končanje vojne Rusije proti Ukrajini.

Euro je v primerjavi s koncem leta 2024 nominalno efektivno apreciiral za 6,8%, v razmerju do ameriškega dolarja pa za 13,1%. Večina apreciacije v razmerju do ameriškega dolarja je bila zabeležena v prvi polovici leta. K temu so prispevale velika negotovost glede ameriških carinskih politik, ki je zaviralno vplivala na dolar in sprožila pospešitev kapitalskih tokov v aktivo euroobmočja, ter prilagoditve v zaščiti pred tveganjem in večja odpornost gospodarstva v euroobmočju od pričakovane. V poznejših mesecih se je tečaj eura gibal v razmeroma ozkem razponu, saj so se pritiski na znižanje in zvišanje med seboj večinoma izravnali. Pričakovanja trgov o tem, za koliko bo ameriška centralna banka znižala ključno obrestno mero, so ob objavi novih ekonomskih podatkov večkrat nihala. Pritiski na rast inflacije, povezani s carinami, so ameriški dolar navadno podpirali tako, da so se zmanjšala pričakovanja, da se bodo obrestne mere znižale, medtem ko so imeli znaki upočasnjevanja trga dela nasprotni učinek. Poleg tega sta regulativna in institucionalna negotovost ob zaskrbljenosti glede zaprtja ameriške zvezne vlade verjetno zaviralno vplivali na dolar. Poleg občutne apreciacije v razmerju do ameriškega dolarja se je euro okrepil tudi tehtano z utežmi trgovinskih partneric. Izrazito se je okrepil v razmerju do nekaterih azijskih valut, vključno z japonskim jenom (za 12,9%) v razmerah negotovosti glede naravnanosti javnofinančne in denarne politike Japonske. Euro je apreciiral tudi v razmerju do drugih glavnih rezervnih valut, kot sta britanski funt (za 5,2%) in kanadski dolar (za 7,6%). Nasprotno je rahlo depreciiral v razmerju do švicarskega franka (za 1,0%), ki se je še naprej uporabljal kot varna valuta v obdobjih velike negotovosti.

1.2 Gospodarska aktivnost se je kljub veliki svetovni negotovosti vztrajno nadaljevala

Realna rast BDP v euroobmočju se je povečala z 0,9% leta 2024 na 1,4% leta 2025 (graf 1.4). Pomembno vlogo pri podpiranju zmernega, a splošnega okrevanja so imeli postopen premik od restriktivne k bolj nevtralni naravnanosti denarne politike ECB, pričakovanja o ohlapnejši naravnanosti javnofinančne politike in umirjanje inflacije. Na gospodarsko okolje so močno vplivale tudi geopolitične napetosti in velika carinska negotovost, zlasti v ZDA, ter volatilne geopolitične razmere v delih sveta, ki so vplivale na zaupanje in proizvodne verige. Rahlo okrevanje v predelovalnih dejavnostih in stabilnejše storitvene dejavnosti so ključni za razumevanje, zakaj je gospodarstvo v euroobmočju leta 2025 kljub zahtevnemu okolju ostalo razmeroma odporno.

Graf 1.4

Realni BDP in bruto dodana vrednost v euroobmočju

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Realna bruto dodana vrednost v industriji se je v letu 2025 povečala za 2,2%, potem ko se je v letu 2024 zmanjšala za 0,5%. Povečala se je večinoma v prvem četrtletju, in sicer kot posledica začasne okrepitve proizvodnje zaradi hitenja z izvozom v pričakovanju višjih carin, ki jih je nato uvedla nova ameriška administracija. Dinamika rasti v preostanku leta pa se je precej umirila zaradi višjih carin, povečevanja svetovne konkurence, vztrajno visokih stroškov energije in velike – čeprav postopoma vse manjše – negotovosti glede ekonomskih politik. Čeprav so ključne obrestne mere ECB v večini leta 2024 ostale visoke, se je zaradi jasnejših znakov prihodnjega rahljanja denarne politike na začetku leta 2025 negotovost zmanjšala, pogoji kreditiranja za podjetja pa so se izboljšali. To je prispevalo k okrevanju naložb, zlasti v predelovalnih dejavnostih, ki so jih prej omejevali visoki stroški financiranja. Rast realne bruto dodane vrednosti v storitvenih dejavnostih je v letu 2025 znašala 1,2% in se je glede na 1,5% v letu 2024 upočasnila, vendar je kljub temu podpirala rast v euroobmočju. Upočasnitev rasti v storitvenih dejavnostih je bila deloma posledica dejstva, da so bila gospodinjstva ob vztrajnih geopolitičnih tveganjih in veliki gospodarski negotovosti previdna in so si zato ustvarila velike prihranke. Hkrati so bile digitalne storitve in storitve informacijske tehnologije še vedno razmeroma odporne, saj so nanje ugodno vplivale nadaljnje podjetniške naložbe v avtomatizacijo, kibernetsko varnost in integracijo umetne inteligence.

Zasebna potrošnja se je v letu 2025 glede na leto prej rahlo povečala, in sicer za 1,5%. Potrošnja blaga se je močneje povečevala na začetku leta, medtem ko je potrošnja storitev začela pridobivati več zagona v drugem četrtletju, čeprav se je v tretjem četrtletju rast upočasnila. Na splošno se je potrošnja blaga povečala bolj kot potrošnja storitev (graf 1.5). Rast realnega razpoložljivega dohodka je podpirala potrošnjo gospodinjstev, saj je rast nominalnih plač ostala močna, inflacija se je še naprej zniževala, rast zaposlenosti pa je bila vztrajna, čeprav nekoliko šibkejša kot v prejšnjem letu. Vseeno je zasebna potrošnja še naprej zaostajala za gibanjem realnega razpoložljivega dohodka, saj je stopnja varčevanja ob okrepljenih geopolitičnih tveganjih in gospodarski negotovosti ostala visoka.

Graf 1.5

Potrošnja, negradbene naložbe in stanovanjske naložbe v euroobmočju

(indeksi: 2022 = 100)

a) Zasebna potrošnja

b) Naložbe

Stanovanjske naložbe so se, potem ko so se v letu 2024 zaradi šibkega povpraševanja in zapoznelega vpliva strožjih pogojev financiranja izrazito zmanjšale, v letu 2025 ponovno začele povečevati. To je bilo predvsem posledica izboljšanja pogojev financiranja in nadaljnjega zviševanja realnega dohodka gospodinjstev, kar je prispevalo k izboljšanju cenovne dostopnosti in stabilizaciji povpraševanja po stanovanjih med letom. Kljub temu so bile stanovanjske naložbe še vedno šibkejše kot zasebna potrošnja in negradbene naložbe, kar kaže, da so v zgodnji fazi okrevanja.

Negradbene naložbe (standardni približek podjetniških naložb v nacionalnih računih, ki iz skupnih naložb izključuje gradbeništvo, ker o zasebnih in javnih naložbah ni razpoložljivih statističnih podatkov) so v letu 2025 močno porasle, k čemur so prispevali naraščanje povpraševanja in blažji pogoji financiranja, saj je ECB v prvi polovici leta še naprej zniževala ključne obrestne mere. Glede na obseg v letu 2024 so se negradbene naložbe v letu 2025 povečale za skupno 4,4% ob precejšnji četrtletni volatilnosti v celotnem letu. Brez volatilnih neopredmetenih naložb na Irskem, na katere precej vplivajo dejavnosti multinacionalnih podjetij, so se podjetniške naložbe v letu 2025 povečale za 2,2% (glej graf 1.5). Omenjeni rezultati kažejo, da razlike med dinamiko opredmetenih in neopredmetenih naložb, ki so bile prisotne v zadnjih letih, ostajajo. Naložbe v opredmetena sredstva, kot so stroji, oprema in transport, so zavirale višje carine in velika negotovost. Nasprotno so se neopredmetene naložbe močno povečale, k čemur je prispeval napredek na področju digitalizacije, zlasti na področjih umetne inteligence in razvoja programske opreme. Poleg tega sta na naložbe v letu 2025 spodbudno vplivala okrevanje rasti dobička in prelivanje učinkov iz programa »EU naslednje generacije«, kar je prispevalo k izravnavi negativnih učinkov izgube konkurenčnosti. Po poročanju podjetij je lani naložbe zavirala tudi obremenjujoča regulacija.

Gibanje trgovinske menjave v letu 2025 so zaznamovali izrazita volatilnost in strukturni izzivi v euroobmočju. Izvoz euroobmočja se je v prvem četrtletju skokovito povečal, predvsem zaradi pospešenega izvoza pred pričakovanim zvišanjem ameriških carin. K rasti je pomembno prispevalo tudi strmo povečanje izvoza farmacevtskih izdelkov, zlasti iz Irske. Vendar pa je bil ta zagon začasen. V drugem četrtletju se je izvoz ob višjih ameriških carinah, močnem euru in umirjenem svetovnem povpraševanju zmanjšal, pri čemer je farmacevtski izvoz močno nihal. Izvoz se je v tretjem četrtletju povečal zaradi večje prodaje farmacevtskih izdelkov v ZDA, vendar je osnovna dinamika ostala šibka. Julijski trgovinski sporazum med ZDA in EU, s katerim so bile ameriške carine na blago EU omejene na največ 15%, je prispeval k zmanjšanju še vedno velike negotovosti glede ekonomskih politik (graf 1.1). Vendar pa so v prihodnost usmerjeni kazalniki nakazovali nadaljevanje šibke rasti izvoznih naročil v predelovalnih dejavnostih. Rast uvoza je bila v letu 2025 zmerna, k čemur sta prispevala povečevanje uvoznih količin iz Kitajske, ki je bilo delno posledica preusmerjanja trgovinske menjave zaradi napetosti med Kitajsko in ZDA, in močnejši euro, zaradi katerega so se stroški uvoza znižali. Ob nadaljnjem popuščanju pritiskov na cene energetskih surovin so pod navzdol delujočimi pritiski ostale tudi uvozne cene v euroobmočju. S pritokom cenovno konkurenčnega kitajskega blaga v povezavi z vztrajnimi kitajskimi presežnimi proizvodnimi zmogljivostmi se je okrepila konkurenca za domače proizvajalce, kitajske omejitve izvoza kritičnih surovin, kot so redke zemlje, pa so opozarjale na ranljivosti v dobavnih verigah euroobmočja.

Trg dela

Po obdobju kopičenja delovne sile se je v letu 2025 rast zaposlenosti glede na trend v zadnjih letih upočasnila, anketni kazalniki pa so nakazovali, da se trg dela v euroobmočju med letom še naprej ohlaja (graf 1.6). Stopnja brezposelnosti se je gibala med 6,3% in 6,4% ter je v decembru znašala 6,3%, kar je ena najnižjih stopenj od uvedbe eura in za 1,2 odstotne točke nižja od ravni pred pandemijo, dosežene januarja 2020. Skupna zaposlenost in skupno število opravljenih delovnih ur sta se v letu 2025 povečala za okrog 0,7% oziroma 0,6%, tj. za manj kot realni BDP, ki se je povečal za 1,5%. Zaradi teh gibanj se je rast produktivnosti dela ponovno povečala. Močnejša rast produktivnosti dela je podkrepila zmanjšanje kopičenja delovne sile, tj. pojava, ko imajo podjetja več delavcev, kot zahtevajo kratkoročne potrebe proizvodnje. To se kaže tudi v tem, da se je stopnja prostih delovnih mest dodatno znižala z najvišje ravni v drugem četrtletju 2022 na 2,2% v zadnjem četrtletju 2025, kar je pod 2,3-odstotno ravnijo pred pandemijo. Povprečno število opravljenih delovnih ur se je leta 2025 ob precejšnji volatilnosti in razlikah med državami zmanjšalo.^[3] Stopnja aktivnosti prebivalstva v starostni skupini 15–74 let se je v zadnjem četrtletju 2025 zvišala na 66,2%, kar je 1,6 odstotne točke več kot pred pandemijo. K povečanju delovne sile so največ prispevali ženske, starejši delavci, osebe z višjo izobrazbo in tuji delavci.

Graf 1.6

Trg dela

(lestvica na levi strani: medletne spremembe v odstotkih; lestvica na desni strani: odstotki)

1.3 V času omejenega fiskalnega manevrskega prostora je treba prednostno razvrščati javno porabo

Javnofinančni primanjkljaj v euroobmočju naj bi se v letu 2025 malenkostno znižal, in sicer s 3,5% v letu 2023 in 3,1% v letu 2024 na 3,0% BDP (graf 1.7). Precejšnja zaostritev javnofinančne politike v letu 2024 je bila posledica postopnega iztekanja preostalih sprejetih vladnih ukrepov, da bi se gospodinjstvom in podjetjem kompenzirale visoke cene energentov in inflacija. Nasprotno je zgolj zmerna zaostritev javnofinančne politike, predpostavljena v letu 2025, posledica višjih davkov in prispevkov za socialno varnost, ki niso v celoti izravnani z višjo rastjo primarne javne porabe (vključno s postavkami, financiranimi iz programa »EU naslednje generacije«) in z vse višjimi plačili obresti.

Graf 1.7

Proračunski saldo v euroobmočju in komponente

(v odstotkih BDP)

Delež javnega dolga euroobmočja v razmerju do BDP naj bi se v letu 2025 povečal na 87,3% z že visoke ravni v letu 2024, ki je znašala 86,6%. Še vedno je precej večji kot pred pandemijo v letu 2019, ko je znašal 83,6% (graf 1.8). Napovedano povečanje deleža dolga v letu 2025 je posledica skupnega primarnega primanjkljaja in pozitivne prilagoditve med primanjkljajem in dolgom, ki sta le delno odtehtana z ugodno, a vse manjšo razliko med obrestno mero in stopnjo rasti BDP.

Graf 1.8

Javni dolg v euroobmočju

(v odstotkih BDP)

Potrebe po strateških izdatkih, med drugim za obrambo, infrastrukturo ter digitalni in zeleni prehod, skupaj s staranjem prebivalstva ustvarjajo pritiske na povečanje javnega dolga.^[4] Nekatere države v euroobmočju z nižjo ravnijo dolga so pri tem izkoristile svoj fiskalni manevrski prostor, in sicer zlasti za obrambne izdatke, zaradi česar je bil njihov dolg večji kot v času pred invazijo Rusije na Ukrajino leta 2022. Splošneje gledano revidirani okvir EU za javnofinančno upravljanje, sprejet aprila 2024, omogoča določeno proračunsko fleksibilnost, da bi se upošteval del izdatkovnih pritiskov. Dejansko je več držav v okviru srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov izkoristilo priložnost, da v zameno za strukturne reforme in naložbe obdobje konsolidacije podaljšajo s štirih na sedem let, s čimer so zmanjšale svoje breme letne fiskalne prilagoditve. Poleg tega nacionalna odstopna klavzula, aktivirana za 11 držav v euroobmočju, državam ponuja začasno fleksibilnost, da lahko zaradi višjih obrambnih izdatkov odstopajo od gibanja neto odhodkov, če takšno odstopanje srednjeročno ne ogroža fiskalne vzdržnosti.^[5] Ker v okviru proračunske fleksibilnosti dodatna poraba ne bo zajeta v celoti, je treba slediti dopolnilnim kriterijem, vključno z učinkovitostjo porabe in spremenjeno prednostno razvrstitvijo izdatkov znotraj nacionalnih proračunov.

Evropska komisija je 25. novembra 2025 sprejela jesenski sveženj evropskega semestra 2026, v katerem so določene prednostne naloge ekonomskih politik.^[6] V svežnju so ocena Komisije o skladnosti držav članic z okvirom EU za javnofinančno upravljanje in smernice za fiskalne politike v letu 2026. Če bodo vlade v celoti, transparentno in brez odlašanja izvajale revidirani okvir upravljanja, bodo lažje zmanjšale proračunski primanjkljaj in javni dolg na vzdržno raven. Izmed 17 držav v euroobmočju, ki so predložile osnutke proračunskih načrtov za leto 2026, je Evropska komisija ocenila, da so s fiskalnim okvirom EU skladni načrti 12 držav.^[7] Pri načrtih petih držav je ocenila, da obstaja tveganje neskladnosti, pri načrtih dveh držav pa je ugotovila tveganja bistvene neskladnosti. Poleg tega bo Evropska komisija za šest držav v euroobmočju, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, tj. Belgijo, Francijo, Italijo, Malto, Avstrijo in Slovaško, stanje spomladi 2026 ocenila na podlagi podatkov o javnofinančni realizaciji za leto 2025. Evropska komisija je novembra predlagala, da se postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem sproži tudi proti Finski.

1.4 Inflacija se je med letom zniževala proti 2-odstotni srednjeročni ciljni ravni

Skupna inflacija v euroobmočju, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), se je med letom 2025 še naprej zniževala proti 2-odstotni srednjeročni ciljni ravni (graf 1.9). Medletna inflacija je bila v zadnjem četrtletju in v celotnem letu v povprečju 2,1-odstotna, potem ko je bila v letu 2024 2,4-odstotna. K nadaljnji dezinflaciji so prispevali preteklo zaostrovanje denarne politike ECB, popuščanje plačnih pritiskov, popuščanje pritiskov iz proizvodne verige, ki so izhajali iz cen energentov in drugih primarnih surovin, ter splošneje nizki pritiski s strani uvoznih cen, ki so bili deloma posledica apreciacije eura. K zmanjšanju skupne inflacije v letu 2025 je največ prispevala inflacija brez energentov in hrane. Med letom se je postopno zmanjševala ter se v mesecih proti koncu leta stabilizirala na ravni med 2,3% in 2,4%. K temu je prispevala predvsem vse nižja, a še vedno visoka inflacija v skupini storitev, ki je bila zlasti posledica zmanjševanja plačnih pritiskov. Nasprotno je inflacija v skupini industrijskih proizvodov razen energentov večino leta 2025 ostala približno stabilna, in sicer na ravni blizu dolgoročnejšega povprečja pred pandemijo, in se je zaradi nizkih pritiskov s strani uvoznih cen izraziteje zmanjšala šele v zadnjih mesecih leta. Na skupno inflacijo je zaviralno vplivala tudi umirjena inflacija v skupini energentov zaradi zniževanja cen energetskih surovin in apreciacije eura. Po drugi strani se je inflacija v skupini hrane v prvem delu leta 2025 zviševala in julija dosegla najvišjo raven, k čemur je prispevalo predvsem zviševanje cen nepredelane hrane zaradi neugodnih vremenskih razmer in pomanjkanja na strani ponudbe. Ob koncu leta se je inflacija v skupini hrane znižala na 2,5%. K pritiskom je prispevala tudi inflacija v skupini predelane hrane kot odraz nadaljnjega prenosa prejšnjih dvigov cen primarnih surovin, zlasti kakava in kave.^[8]

Graf 1.9

Skupna inflacija in glavne komponente

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Inflacija v skupini energentov se je na začetku leta 2025 zmanjšala in je bila od marca negativna, k čemur sta prispevala predvsem znižanje cen nafte in veleprodajnih cen plina v ameriških dolarjih ter apreciacija eura. Nekoliko volatilna je bila tudi medletna stopnja sprememb maloprodajnih cen energentov, in sicer predvsem zaradi navzgor delujočih baznih učinkov, zlasti pri komponenti goriv za prevoz. Gibanje inflacije v skupini hrane se je v letu 2025 kazalo v grbasti obliki krivulje, k čemur so prispevale predvsem cene nepredelane hrane. V prvih osmih mesecih leta se je inflacija v skupini nepredelane hrane povečevala zaradi zviševanja cen sadja in zelenjave, ki je bilo povezano z neugodnimi vremenskimi razmerami, ter zaradi vztrajnega zviševanja cen mesa ob pomanjkanju ponudbe, ki je bilo delno povezano z živalskimi boleznimi. Septembra se je inflacija v skupini nepredelane hrane začela umirjati, saj je vpliv vremena na cene sadja in zelenjave popustil, vendar se je ob koncu leta ponovno nekoliko povečala. Inflacija v skupini predelane hrane je v večini leta 2025 ostala razmeroma stabilna, pri čemer se je vidno zmanjšala šele v zadnjem četrtletju, ko so pritiski iz proizvodne verige, ki so izhajali iz cen prehrambnih surovin, kot sta kava in kakav, popustili. Na splošno je inflacija v skupini hrane med letom ostala visoka. To je bilo posledica nadaljnjega, čeprav vse šibkejšega prenosa prejšnjih dvigov cen prehrambnih surovin, neravnovesij med ponudbo in povpraševanjem v nekaterih segmentih ter še vedno velikih cenovnih pritiskov zaradi dejavnikov, kot so med drugim plače.

Kazalniki osnovne inflacije, ki merijo vztrajno ali skupno komponento inflacije, so podpirali zniževanje skupne inflacije proti ciljni ravni. Osnovna inflacija, merjena s HICP brez energentov in hrane, je bila denimo nekoliko volatilna ter se je v večini mesecev od marca naprej znižala z 2,7% v decembru 2024 na raven med 2,3% in 2,4%. K zniževanju osnovne inflacije so prispevale predvsem storitvene postavke. Inflacija v skupini storitev se je znižala s 4,0% v decembru 2024 na 3,4% v decembru 2025, in sicer zaradi postopnega umirjanja predhodnih gonilnih dejavnikov, zlasti plačnih pritiskov in letnega določanja novih cen.^[9] Inflacija v skupini storitev je bila v aprilu, ko so se zaradi velikonočnih praznikov začasno zvišale cene nekaterih storitev, kratkoročno nekoliko volatilna, vendar je v preostanku leta nihala v razmeroma ozkem razponu.^[10] Inflacija v skupini industrijskih proizvodov razen energentov je v celotnem letu 2025 ostala razmeroma nespremenjena, pri čemer se je gibala precej blizu povprečne stopnje pred pandemijo, ki je znašala 0,6% (merjeno v obdobju od leta 1999 do leta 2019). V tretjem četrtletju se je nekoliko zvišala, vendar se je do oktobra vrnila na povprečno raven pred pandemijo. Proti koncu leta se je zaradi nizkih pritiskov s strani uvoznih cen in apreciacije eura spustila nekoliko pod to raven. Med letom 2025 so se postopno znižali ali so ostali približno nespremenjeni tudi drugi kazalniki osnovne inflacije.^[11]

Domači stroškovni pritiski v euroobmočju, merjeni z rastjo deflatorja BDP, so se zmanjšali s 3,0% v letu 2024 na 2,4% v letu 2025 (graf 1.10). To je bilo posledica zmanjšanja prispevka davkov na enoto proizvoda in stroškov dela na enoto proizvoda, pri čemer je bilo zmanjšanje slednjih povezano z umirjanjem rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega in krepitvijo rasti produktivnosti dela. Zmanjšanje je bilo delno odtehtano s postopnim povečevanjem prispevka dobička na enoto proizvoda skladno s cikličnimi gibanji. Znotraj rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega, ki je bila v celotnem letu bolj ali manj stabilna in je v povprečju znašala 3,9%, so bili rast dogovorjenih plač in dodatki na osnovno plačo volatilni.^[12] Rast dogovorjenih plač se je med letom precej umirila in je v povprečju znašala 2,8%, v primerjavi s 4,5% v letu 2024. K temu je prispevala normalizacija plačnih zahtev po obdobju, ko so si delavci postopno povrnili kupno moč, ki so jo izgubili med skokovitim porastom inflacije leta 2022.^[13] Gibanje dodatkov na osnovno plačo, delno povezano s statističnimi učinki, ki izhajajo iz enkratnih plačil v letu 2024, je skupno rast plač potisnilo navzgor. Dobiček na enoto proizvoda se je med letom 2025 nekoliko povečal in se ponovno tesneje uskladil z gospodarskim ciklom, vendar je še naprej blažil stroške dela, čeprav v manjši meri kot v letu 2024.

Graf 1.10

Deflator BDP in komponente

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Dolgoročnejša inflacijska pričakovanja so v celotnem letu 2025 ostala večinoma skladna z 2-odstotnim srednjeročnim ciljem ECB, s čimer so prispevala k vzdržni vrnitvi inflacije na ciljno raven. V anketi ECB o napovedih drugih strokovnjakov in v anketi ECB o napovedih denarnih analitikov so bila dolgoročnejša inflacijska pričakovanja v letu 2025 trdno zasidrana na ravni 2% (graf 1.11). Tudi iz drugih anketnih kazalnikov, kot je Consensus Economics, je razvidno, da so bila dolgoročnejša inflacijska pričakovanja stabilna in so znašala okrog 2%. Tržna merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj, kot je obrestna mera v 5-letnih obrestnih zamenjavah na inflacijo čez pet let, so znašala blizu 2%, pri čemer so se med letom le malo spreminjala. Obrestna mera v obrestnih zamenjavah na inflacijo se je v marcu rahlo zvišala, k čemur so prispevali načrti za fiskalno ekspanzijo v Evropi, čeprav so to kmalu zatem delno izravnale posledice trgovinskih napetosti. Zaradi gibanja cen energentov se je omenjena obrestna mera v juniju dodatno začasno zvišala, vendar se je po poletju v preostanku leta na koncu stabilizirala na ravni 2,1%. To je bilo predvsem posledica višjih premij za inflacijsko tveganje, medtem ko so modelske ocene pravih dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj, ki ne vključujejo premij za tveganje, ostale stabilne na ravni med 1,9% in 2%. Med potrošniki se je mediana inflacijskih pričakovanj čez tri leta skozi leto gibala med 2,4% in 2,5%, decembra pa se je zvišala na 2,6%. Vztrajanje na rahlo povišani ravni je bilo verjetno posledica še vedno velike negotovosti. Iz podatkov iz ankete ECB o pričakovanjih potrošnikov je razvidno, da so cene hrane močno vplivale na zaznano inflacijo in enoletna pričakovanja, medtem ko je bil njihov vpliv na dolgoročnejša pričakovanja bolj omejen.

Graf 1.11

Anketni in tržni kazalniki inflacijskih pričakovanj

(medletne spremembe v odstotkih)

1.5 Okrevanje kreditiranja je kljub nadaljnji blažitvi pogojev financiranja ostalo šibko

Zaradi znižanja kratkoročnih obrestnih mer v kombinaciji s precejšnjim zvišanjem dolgoročnih obrestnih mer je krivulja donosnosti netveganih naložb v euroobmočju leta 2025 postala bolj strma. Znižanje kratkoročnih obrestnih mer, ki se je zgodilo predvsem v prvi polovici leta, je bilo posledica rezov ključnih obrestnih mer, ki jih je ECB izvedla do junija, ko je bila inflacija na poti, da se trajno približa 2-odstotnemu srednjeročnemu cilju (glej razdelek 2.1). Pri daljših ročnostih je obrestna mera v 10-letnih obrestnih zamenjavah na indeks transakcij čez noč decembra 2025 v povprečju znašala 2,8% (graf 1.12), kar pomeni, da se je v primerjavi s povprečjem iz decembra 2024 zvišala za približno 60 bazičnih točk. Dolgoročne obrestne mere so se v prvih štirih mesecih leta gibale nekoliko izrazito in volatilno zaradi načrtovanih izdatkov za obrambo in infrastrukturo v evropskih državah ter velike negotovosti glede ameriških carin in trgovinskih politik. Od konca aprila se je obrestna mera v 10-letnih obrestnih zamenjavah na indeks transakcij čez noč v preostalem delu leta postopno zvišala za okrog 30 bazičnih točk, kar je bilo predvsem posledica zvišanja komponente realne obrestne mere zaradi odpornejšega gospodarstva. Pomembno pri tem je, da je povečanje naklona krivulje netvegane donosnosti v euroobmočju posledica močne globalne komponente, saj je do podobnih popravkov prišlo tudi v vseh drugih večjih visoko razvitih gospodarstvih. Skladno z gibanjem obrestne mere v obrestnih zamenjavah na indeks transakcij čez noč se je donosnost 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju, tehtana z BDP, med letom povečala. Decembra je dosegla 3,2%, kar je približno 50 bazičnih točk več kot leto prej. Donosnost 10-letnih državnih obveznic v državah euroobmočja je bila ob koncu leta 2025 večja kot na začetku leta, pri čemer so se razmiki glede na obrestno mero v obrestnih zamenjavah na indeks transakcij čez noč zmanjšali. Objava načrtovanih izdatkov za obrambo v nekaterih državah v euroobmočju (glej razdelek 1.3) je bila prelomna točka pri prevrednotenju na trgu, saj je sprožila strmo povečanje donosnosti 10-letnih nemških državnih obveznic, in sicer za približno 40 bazičnih točk, pod podobnimi navzgor delujočimi pritiski pa je bila tudi donosnost drugih državnih obveznic v euroobmočju. Donosnost državnih obveznic euroobmočja se je pozneje nekoliko zmanjšala, čeprav je bila donosnost večine teh obveznic na koncu leta večja. Izjema je bila donosnost 10-letnih italijanskih državnih obveznic, ki je bila od konca leta 2024 večinoma nespremenjena, k čemur je prispevala nadaljnja konsolidacija fiskalnega položaja Italije. Nasprotno je politična negotovost v Franciji povzročila zaskrbljenost med tržnimi udeleženci glede morebitnih zamud pri fiskalni konsolidaciji, zaradi česar so se pojavili pritiski na povečanje donosnosti francoskih državnih obveznic. Zaradi tega sta se donosnost italijanskih in donosnost francoskih državnih obveznic približali podobnim ravnem, pri čemer je razpršenost donosnosti v euroobmočju dosegla rekordno nizko raven.

Graf 1.12

Dolgoročne obrestne mere ter stroški zadolževanja za podjetja in gospodinjstva za nakup stanovanja

(v odstotkih na leto)

V letu 2025 so se tečaji delnic, merjeni z indeksom EURO STOXX, zvišali za okrog 21%. Na zvišanje tečajev delnic so kljub zaviralnemu vplivu vse višjih dolgoročnih netveganih obrestnih mer spodbudno vplivali pričakovanja o visokem dobičku, višje dividende in nižje premije za tveganje lastniškega kapitala. Tečaji delnic so se zvišali tako v nefinančnem kot tudi v finančnem sektorju, pri čemer je bilo zvišanje v slednjem izrazitejše. V finančnem sektorju so k zvišanju tečajev največ prispevale bančne delnice, na kar je spodbudno vplivala večja dobičkonosnost, ki je izhajala iz trgovalne aktivnosti bank, kreditiranja in povečanja naklona krivulje donosnosti. Ob koncu leta 2025 sta bila širša indeksa tečajev delnic nefinančnih družb in bank v euroobmočju za okrog 12% oziroma 80% višja kot ob koncu leta 2024. Razmiki v donosnosti podjetniških obveznic so se na splošno zmanjšali, z izrazito izjemo obveznic, izdanih v segmentu visoko donosnih obveznic finančnega sektorja, in to kljub intenzivni prodaji obveznic na trgu podjetniških obveznic po napovedi ameriških carin 2. aprila. Nato so se razmiki v donosnosti podjetniških obveznic zaradi obnovljene nagnjenosti k prevzemanju tveganj in odpornejšega gospodarstva precej povečali.

Pogoji financiranja za podjetja v euroobmočju so bili v prvem delu leta še naprej vse blažji, nato pa so se večinoma stabilizirali, kar je bilo skladno z dinamiko stroškov bančnega financiranja. Znižanje skupnih stroškov dolžniškega financiranja za banke na začetku leta je bilo posledica prenosa rezov ključnih obrestnih mer, medtem ko so k poznejši stabilizaciji prispevali dinamika tržnih obrestnih mer in zmanjšana pričakovanja glede nadaljnjega znižanja obrestnih mer. Na znižanje nominalnih stroškov zadolževanja za podjetja z najvišjih ravni, doseženih leta 2023, je delno vplivalo previdno kreditiranje s strani bank od začetka cikla rahljanja denarne politike. To je bilo povezano s prerazporejanjem kreditiranja k posojilojemalcem z nižjim tveganjem, katerim se posojila odobrijo pod ugodnejšimi pogoji. Za gospodinjstva je bilo znižanje stroškov zadolževanja v letu 2025 bolj omejeno, saj so obrestne mere za nova hipotekarna posojila večinoma odražale zvišanje dolgoročnih tržnih obrestnih mer. Skupne obrestne mere bank za posojila nefinančnim družbam so decembra znašale 3,6%, kar je približno 80 bazičnih točk manj kot ob koncu leta 2024, skupne obrestne mere bank za stanovanjska posojila gospodinjstvom pa so se znižale za okrog 10 bazičnih točk na 3,3% (graf 1.12). Zato se je razmik med obrestnimi merami bank za posojila podjetjem in gospodinjstvom, ki se je v fazi zaostrovanja denarne politike povečal, precej zmanjšal. Zmanjšale so se tudi razlike v obrestnih merah za posojila podjetjem med državami, medtem ko so na razlike v obrestnih merah za posojila gospodinjstvom med državami še naprej vplivale razlike v strukturi ročnosti posojil med državami.

Bančno kreditiranje je ob rahljanju denarne politike še naprej okrevalo, čeprav bolj postopno, kot so nakazovali pretekli vzorci (graf 1.13). Kreditiranje podjetij se je v drugi polovici leta 2025 stabiliziralo, pri čemer so stopnje rasti ostale precej pod zgodovinskim povprečjem, saj je bilo agregatno povpraševanje umirjeno, banke pa so bile kljub močni kapitalski poziciji, omejenemu poslabšanju kakovosti aktive in še vedno močni dobičkonosnosti nenaklonjene tveganjem. Kot je razvidno iz ankete o bančnih posojilih v euroobmočju, so banke v prvem in zadnjih dveh četrtletjih 2025 zaostrile kreditne standarde (tj. interne smernice ali kriterije odobravanja posojil) za podjetja. Zlasti izrazito se je poslabšala razpoložljivost posojil manjšim in bolj tveganim podjetjem, kot kažejo rezultati ankete o dostopu podjetij do financiranja. Medletna stopnja rasti bančnih posojil podjetjem je decembra znašala 3,0%, v primerjavi s 4,3-odstotnim povprečjem med januarjem 1999 in decembrom 2025. Rast skupnega kreditiranja, vključno s financiranjem, ki ga zagotavljajo nebančni finančni posredniki, je ostala omejena, tudi zaradi velike negotovosti glede ekonomskih politik, kot je prikazano v prispevku na blogu ECB, objavljenem oktobra.^[15] Višje vrednotenje delnic, ki kotirajo na borzi, je prispevalo k neto povečanju zunanjega financiranja za podjetja (graf 1.14). Kreditiranje gospodinjstev je predvsem zaradi povečevanja obsega hipotekarnih posojil še naprej okrevalo, pri čemer je medletna stopnja rasti decembra znašala 3,0% (precej nižja od dolgoročnega povprečja, ki znaša 4,2%). To je bilo skladno z močnim povpraševanjem po stanovanjskih posojilih, o katerem je poročala anketa o bančnih posojilih, ter z vztrajnimi namerami glede nakupa stanovanj, o katerih so gospodinjstva poročala v anketi o pričakovanjih potrošnikov. Hkrati se je delež gospodinjstev, ki so v anketi poročala o poslabšanju dostopa do kreditov, povečal glede na delež gospodinjstev, ki so poročala o izboljšanju. Delež gospodinjstev, ki so poročala o poslabšanju, je bil pri gospodinjstvih z nižjimi dohodki večji. Kar zadeva potrošniška posojila, ki so jih gospodinjstva z nižjimi dohodki v letu 2025 vztrajno uporabljala, so po podatkih iz ankete o bančnih posojilih med letom veljali strožji kreditni standardi.

Potem ko se je medletna rast širokega denarja (M3) na začetku leta 2025 ustalila na ravni blizu 4%, se je proti koncu leta umirila, k čemur je prispevala stabilna dinamika posojil gospodinjstvom in podjetjem ter vlog gospodinjstev in podjetij (graf 1.13). Medletna rast agregata M3 je v decembru 2025 znašala 2,8%, v primerjavi s 3,4% v decembru 2024. Umiritev rasti je bila večinoma posledica nadaljnjega odliva likvidnosti zaradi zmanjšanja obsega Eurosistemovih portfeljev finančnega premoženja in upada neto tujih prilivov, ki so izgubili zagon in postali bolj volatilni kot v letu 2024, medtem ko so nakupi državnih obveznic s strani bank v okolju obsežne ponudbe obveznic podpirali rast denarja.

Graf 1.13

Rast agregata M3 ter rast kreditov podjetjem in gospodinjstvom

(medletne spremembe v odstotkih)

Graf 1.14

Neto tokovi zunanjega financiranja v podjetja

(letni tokovi v milijardah EUR)

Okvir 1
Bolgarija je postala 21. država v euroobmočju

Bolgarija je 1. januarja 2026 uvedla euro in postala 21. članica euroobmočja. Uvedbi eura v Bolgariji je pot utrla pozitivna ocena v konvergenčnem poročilu Evropske komisije in Evropske centralne banke, Svet Evropske unije pa je uvedbo odobril julija 2025. Pristop Bolgarije pomeni nadaljnjo širitev euroobmočja po vstopu Hrvaške leta 2023 ter kaže na dejstvo, da je članstvo v euroobmočju še naprej privlačno in verodostojno sidro ekonomskim politikam, med drugim v okolju velike negotovosti in geopolitičnih napetosti.^[16]

Uvedba eura v Bolgariji je pomemben mejnik v širšem procesu evropskega povezovanja te države. Bolgarija z uspešno potjo do članstva v euroobmočju izkazuje, da je zavezana poglabljanju gospodarskih in institucionalnih vezi z drugimi članicami Evropske unije. Država je od pristopa k EU leta 2007 dosegla precejšen napredek pri izpolnjevanju pogojev za uvedbo enotne valute, kot so določene v maastrichtskih kriterijih. Ta pot je bila podprta z obsežnimi strukturnimi reformami in politično zavezanostjo, da se domače politike uskladijo z ekonomskimi in monetarnimi standardi v euroobmočju. Makroekonomska neravnovesja, ki so bila prisotna pred pandemijo COVID-19, so bila postopoma odpravljena z verodostojnimi ukrepi države in previdnimi fiskalnimi politikami. V tem času je Bolgarija dosegla tudi precejšnjo realno konvergenco z gospodarstvom euroobmočja, pri čemer se je njen BDP na prebivalca povečal s približno 35% povprečja euroobmočja v letu 2006 na dobrih 60% v letu 2025.

Pot Bolgarije do uvedbe eura je bila podprta z jasno opredeljenim in natančno kontroliranim naborom pripravljalnih korakov (slika A). Bolgarija je leta 2018 izrazila odločno namero o pridružitvi mehanizmu deviznih tečajev (ERM II), kar je ključen korak v procesu, ki vodi do uvedbe eura.^[17] Bolgarski organi in stranke ERM II so se dogovorili o časovnem načrtu, ki je vključeval celovit nabor ukrepov ekonomskih politik, ki jih je bilo treba izvesti pred vstopom. Namen teh predhodnih zavez je bil premagati ključne strukturne izzive in podpreti skladnost s konvergenčnimi kriteriji EU. V letu 2020 je Bolgarija uradno zaprosila za pridružitev mehanizmu ERM II. Bolgarski lev je bil v ERM II vključen julija 2020 skupaj s hrvaško kuno, bolgarska vlada pa se je istočasno zavezala, da bo po vstopu izvedla nabor ukrepov, osredotočenih na okrepitev okvira države za preprečevanje pranja denarja, izboljšanje nadzora nad nebančnim finančnim sektorjem, izboljšanje upravljanja podjetij v državni lasti in reformo insolvenčnega okvira. Hkrati se je Bolgarija pridružila bančni uniji s tesnim sodelovanjem med ECB in centralno banko Българска народна банка (Bolgarska narodna banka), ki se je začelo oktobra 2020, s čimer se je bančni nadzor uskladil s standardi v euroobmočju, finančna stabilnost pa se je okrepila.

Zadnja faza procesa uvajanja eura v Bolgariji je potekala v letu 2025. Bolgarski organi so februarja 2025 Evropsko komisijo in ECB uradno zaprosili za ad hoc konvergenčno oceno. V konvergenčnih poročilih iz leta 2025, objavljenih 4. junija 2025, je bila stopnja konvergence Bolgarije ocenjena pozitivno. Na tej podlagi je Evropska komisija Svetu EU predlagala, naj Bolgariji dovoli uvedbo eura. Svet EU je 8. julija uradno odobril pristop Bolgarije k euroobmočju in določil nepreklicno menjalno razmerje na ravni 1,95583 bolgarskega leva za euro. Menjalno razmerje je bilo enako osrednjemu tečaju leva, ki je veljal v času, ko je Bolgarija sodelovala v ERM II, in fiksnemu menjalnemu tečaju, ki je veljal med dolgoletnim režimom valutnega odbora, s čimer sta se zagotovili kontinuiteta in stabilnost pri prehodu na enotno valuto.

Slika A

Ključni mejniki na poti Bolgarije do uvedbe eura

Po sprejetju uradnega sklepa Sveta EU so se izvajale tehnične priprave na zamenjavo gotovine, hkrati pa je potekalo vključevanje Bolgarske narodne banke v Eurosistem. Te priprave je podpirala ECB, zajemale pa so širok nabor operativnih, logističnih in institucionalnih vidikov. Vključevale so podrobno načrtovanje proizvodnje in distribucije eurskih bankovcev in kovancev, obsežne kampanje obveščanja in ozaveščanja javnosti ter uvajanje bolgarskih finančnih institucij na področju plačilnih in poravnalnih sistemov v euroobmočju. Hkrati je bila Bolgarska narodna banka vključena v izvajanje denarne politike in devizne operacije Eurosistema ter v skupne analitične okvire, vključno s pripravo makroekonomskih projekcij. Skupaj so ti ukrepi zagotovili nemoteno zamenjavo gotovine in učinkovito sodelovanje Bolgarije v euroobmočju že od prvega dne njenega članstva.

Uvedba eura bo po pričakovanjih Bolgariji prinesla oprijemljive gospodarske koristi. Med glavnimi verjetnimi prednostmi so povečanje trgovinske menjave in neposrednih tujih naložb zaradi odprave stroškov menjave valut, večja transparentnost in primerljivost cen ter večje zaupanje vlagateljev, pa tudi boljši dostop do evropskih kapitalskih trgov. Za gospodarstvo se bodo predvidoma znižali tudi stroški zadolževanja zaradi nižje premije za deželno tveganje in dobro zasidranih inflacijskih pričakovanj. Poleg teh učinkov članstvo v euroobmočju prinaša pomembne dodatne koristi tudi v smislu gospodarske varnosti in stabilnosti. Za majhno, močno integrirano gospodarstvo se s sodelovanjem v euroobmočju povečuje institucionalna verodostojnost, odpravlja morebitno preostalo tečajno tveganje v razmerju do ključnih trgovinskih partneric zunaj euroobmočja in prek močnejše finančne integracije izboljšuje sposobnost absorbiranja zunanjih motenj. Uvedba eura navsezadnje Bolgariji omogoča, da polno sodeluje pri odločanju v euroobmočju ter neposredno prispeva k oblikovanju skupne ekonomske in denarne politike.

Stroški in tveganja, povezani z uvedbo eura, bodo predvidoma omejeni in večinoma enkratni. Glavni stroški izvirajo iz praktičnih priprav na zamenjavo gotovine in iz morebitnih neupravičenih dvigov cen, ko se te pretvorijo v eure. Javna podpora euru je bila v Bolgariji pred zamenjavo gotovine razmeroma šibka zaradi zaskrbljenosti glede morebitnih dvigov cen. Tako je bilo tudi pri prejšnjih prehodih na euro, ko se je javna podpora po uvedbi eura običajno povečala.^[18] Da bi odpravili te skrbi, so bolgarski organi sprejeli celovit nabor ukrepov, kot so okrepljeno spremljanje cen in inšpekcijski pregledi za preprečevanje zlorab ter dolgo obdobje obveznega dvojnega označevanja cen, ki je trajalo od 8. avgusta 2025 do 8. avgusta 2026. Po razpoložljivih ocenah naj bi bil vpliv zamenjave gotovine na splošno raven cen omejen in enkraten, kar je bolj ali manj skladno z izkušnjami iz prejšnjih prehodov na euro.^[19] Poleg tega so bile domače denarne razmere v Bolgariji tesno usklajene z denarnimi razmerami v euroobmočju že pred uvedbo eura, saj je v državi dolgo obdobje deloval valutni odbor s fiksnim deviznim tečajem v razmerju do eura. Uvedba eura zato ne zmanjšuje, ampak krepi dejansko suverenost države, saj povečuje njeno vlogo pri odločanju v euroobmočju.

Čeprav uvedba eura prinaša pomembne priložnosti, bodo zato, da bi se v celoti izkoristile njene prednosti, potrebni nadaljnji ukrepi ekonomskih politik in reforme. Previdne in rasti prijazne fiskalne politike, podprte s trdnim nacionalnim fiskalnim okvirom, bodo ključne za zagotavljanje makroekonomske stabilnosti in preprečevanje kopičenja neravnovesij. Poleg tega bo za spodbujanje realne ekonomske konvergence znotraj euroobmočja treba ohranjati rast produktivnosti z nadaljnjimi strukturnimi reformami. Tako bi lahko nedavna močna dinamika plač ob omejenih prostih zmogljivostih na trgu dela ogrozila konkurenčnost, če se hkrati ne bo trajno povečala produktivnost. Poleg tega bodo krepitev institucij, posodobitev infrastrukture in razširitev ponudbe usposobljene delovne sile, ki bodo podprte z učinkovito uporabo sredstev EU, ob intenzivnejšem finančnem razvoju in večji finančni integriteti ključni za vzdrževanje dolgoročne rasti, povečanje odpornosti in preprečevanje kopičenja makroekonomskih neravnovesij.

2 Določanje obrestnih mer na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej

Svet ECB je v prvi polovici leta 2025 štirikrat znižal vse tri ključne obrestne mere ECB in tako nadaljeval proces, ki se je začel leta 2024. Za znižanje obrestnih mer se je odločil ob doslednih informacijah, da je inflacija na dobri poti, da se vzdržno približa 2-odstotnemu srednjeročnemu cilju. Vse tri ključne obrestne mere ECB so bile znižane za skupno 100 bazičnih točk, tako da je obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita junija znašala 2,00%. Svet ECB je odločitve sprejemal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej in se glede ravni ključnih obrestnih mer ni zavezoval vnaprej. Manj restriktivna denarna politika je skupaj z močnim trgom dela, vse višjimi realnimi dohodki in solidnimi bilancami v zasebnemu sektorju okrepila odpornost gospodarstva v euroobmočju proti svetovnim trgovinskim napetostim in geopolitični negotovosti.

Eurosistemova bilanca stanja se je leta 2025 skrčila za 0,1 bilijona EUR na 6,3 bilijona EUR ob koncu leta, tako da se je proces normalizacije, ki se je začel leta 2022, nadaljeval (glej razdelek 2.2). H krčenju je prispevalo zmanjšanje portfeljev za namene denarne politike, saj Eurosistem ni več izvajal ponovnega investiranja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. Čeprav se je presežna likvidnost zmanjšala, je uporaba Eurosistemovih operacij refinanciranja ostala majhna, kar je kazalo na razmere še vedno obsežne likvidnosti in na relativno nižje stroške alternativnih možnosti tržnega financiranja. Sklad finančnega premoženja, primernega kot zavarovanje v Eurosistemovih operacijah refinanciranja, se je povečal na 20,3 bilijona EUR.

Eurosistem je leta 2025 okrepil okvir upravljanja tveganj, da bi zagotovil učinkovito izvajanje denarne politike z vidika tveganj. Spremembe so se nanašale predvsem na politike zavarovanja terjatev, njihov cilj pa je bil ohraniti zanesljiv pristop k ocenjevanju kreditne kakovosti zastavljenega finančnega premoženja, izboljšati izračun odbitkov pri vrednotenju nekaterih razredov finančnega premoženja ter prilagoditi sistem zavarovanja terjatev v odziv na negotovost v zvezi s podnebnimi spremembami. Več centralnih bank v Eurosistemu, vključno z ECB, je imelo leta 2025 še naprej nizke ali negativne prihodke. Izguba ECB bo pokrita s prihodnjimi dobički (glej razdelek 2.3 in zaključni račun ECB za leto 2025).

2.1 Svet ECB je vse tri ključne obrestne mere ECB znižal za 100 bazičnih točk

Denarno politiko je tudi v letu 2025 še naprej usmerjala odločenost Sveta ECB, da zagotovi vzdržno stabilizacijo inflacije na ravni 2-odstotnega srednjeročnega cilja. Svet ECB se je o ustrezni naravnanosti denarne politike odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Ni se vnaprej zavezoval določeni ravni obrestnih mer denarne politike in je ostal pripravljen, da po potrebi prilagodi instrumente, da bi izpolnil svoj mandat in zagotovil nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Svet ECB je pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov in povezanih tveganj, v kateri je upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Na podlagi te celovite ocene je Svet ECB pričakoval, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju vzdržno gibala proti ciljni 2-odstotni ravni. Svet ECB je zato še naprej zniževal obrestne mere in nadaljeval proces, ki ga je začel leta 2024. Med januarjem in junijem so bile tri ključne obrestne mere ECB znižane na vsaki seji o denarni politiki, in sicer skupno za 100 bazičnih točk (glej graf 2.1). Po junijski seji Sveta ECB so obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila ostale nespremenjene na ravni 2,00%, 2,15% oziroma 2,40%.

Graf 2.1

Ključne obrestne mere ECB

(v odstotkih)

Svet ECB je na prvi seji o denarni politiki v letu ocenil, da proces dezinflacije ostaja na dobri poti. Inflacija se je gibala v skladu z zadnjimi projekcijami in naj bi se tekom leta vrnila na 2-odstotni srednjeročni cilj. Večina meril osnovne inflacije je nakazovala, da se bo inflacija vzdržno vrnila na ciljno raven, čeprav je domača inflacija ostala visoka zaradi zapoznelega prilagajanja plač in nekaterih cen storitev po preteklem skokovitem porastu inflacije. Stališče Sveta ECB, da se dezinflacija nadaljuje po načrtih, so dodatno podprli tudi znaki umirjanja rasti plač in dobički, ki so blažili inflacijske pritiske, kar je terjalo manj restriktivno naravnanost denarne politike. Zato je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk.

Svet ECB je ocenil, da zaradi nedavnih rezov ključnih obrestnih mer postajajo nova posojila za gospodinjstva in podjetja postopno manj draga. Kljub temu so bili pogoji financiranja še naprej zaostreni v skladu s še vedno restriktivno denarno politiko. Medtem ko se je gospodarstvo v euroobmočju soočalo z vztrajnimi zaviralnimi dejavniki, se je pričakovalo, da bodo vse večji realni dohodki in vse manjši vpliv pretekle restriktivne denarne politike sčasoma podpirali postopno okrevanje povpraševanja. Vseeno so tveganja za rast ostala usmerjena navzdol ob večjih trenjih v svetovni trgovinski menjavi in geopolitični negotovosti, kar je med drugim povezano z rusko neupravičeno vojno proti Ukrajini in tragičnim konfliktom na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko ovirali dobavo energentov in dodatno zavrli svetovno trgovinsko menjavo.

Svet ECB je izpostavil vlogo javnofinančnih in strukturnih politik pri spodbujanju bolj produktivnega, konkurenčnega in odpornega gospodarstva v euroobmočju, kar bi podprlo trajno izboljšanje gospodarskih rezultatov. Pozdravil je kompas za konkurenčnost, ki ga je pripravila Evropska komisija, ter poudaril, da je treba na podlagi predlogov Maria Draghija za povečanje evropske konkurenčnosti in predlogov Enrica Lette za okrepitev enotnega trga ukrepati z nadaljnjimi konkretnimi in ambicioznimi strukturnimi politikami. Vlade so bile pozvane, naj v celoti izpolnijo svoje zaveze iz okvira ekonomskega upravljanja v EU ter dajo prednost reformam in naložbam, ki spodbujajo rast.

Po zaključenem ponovnem investiranju v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) ob koncu leta 2024 in v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) že od julija 2023 dalje je Svet ECB ocenil, da se portfelja v okviru programov APP in PEPP zmanjšujeta postopno in predvidljivo (glej razdelek 2.2 o gibanju portfeljev). Poleg tega so banke preostale zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR), odplačale decembra 2024, tako da se je ta del procesa normalizacije bilance stanja zaključil.

V marčnih makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB za euroobmočje je prišlo do rahlega popravka skupne inflacije navzgor, ki naj bi leta 2025 v povprečju znašala 2,3%, in sicer predvsem zaradi močnejše dinamike cen energentov od pričakovane. Kljub popravku je večina kazalnikov osnovne inflacije še naprej kazala, da se bo inflacija vzdržno ustalila na ravni okrog 2-odstotnega srednjeročnega cilja. Rast plač je skladno s pričakovanji kazala znake nadaljnjega umirjanja, medtem ko so dobički še naprej absorbirali inflacijske pritiske. V luči omenjenih gibanj je Svet ECB marca sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za dodatnih 25 bazičnih točk.

Svet ECB je ocenil, da postaja denarna politika pomenljivo manj restriktivna, saj so rezi obrestnih mer prispevali k znižanju stroškov zadolževanja za podjetja in gospodinjstva ter spodbudili krepitev rasti posojil. Kljub temu je kreditiranje na splošno še vedno ostalo umirjeno. Projekcija gospodarske rasti za leto 2025 je bila popravljena navzdol na 0,9%, in sicer zaradi šibkejšega izvoza in umirjenih naložb ob povečani negotovosti glede trgovinske menjave in ekonomskih politik. Vse višji realni dohodki in nižji stroški zadolževanja so ostali glavni dejavniki, ki naj bi sčasoma podpirali postopno okrevanje povpraševanja, skupaj z vse manjšim zaviralnim vplivom prejšnjega zaostrovanja denarne politike.

V okolju vse večje negotovosti je Svet ECB potrdil svojo zavezo, da bo ustrezno naravnanost denarne politike določal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Ponovno je poudaril, da se ne zavezuje vnaprej določeni ravni obrestnih mer, in je ostal pripravljen, da po potrebi prilagodi instrumente, da bi izpolnil svoj mandat in ohranil cenovno stabilnost.

Ker se je zaupanje v vzdržno vračanje inflacije na ciljno raven še naprej krepilo, je Svet ECB aprila sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB ponovno zniža za 25 bazičnih točk. Proces dezinflacije se je vztrajno nadaljeval, saj sta se marca znižali tako skupna kot tudi osnovna inflacija. Storitvena inflacija se je precej umirila, večina meril osnovne inflacije pa je nakazovala vzdržno vrnitev inflacije na 2-odstotni srednjeročni cilj ECB. Rast plač je še naprej kazala nadaljnje znake umirjanja in dobički so še naprej deloma absorbirali vpliv povišane rasti plač na inflacijo, kar je prispevalo k popuščanju domačih cenovnih pritiskov.

Svet ECB je ocenil, da so se gospodarski obeti v euroobmočju poslabšali zaradi vse večjih trgovinskih napetosti. Te napetosti so povzročile večjo negotovost in predstavljale tveganje za zaupanje gospodinjstev in podjetij. Poleg tega so se zaradi neugodnega in volatilnega odzivanja trgov na trgovinske napetosti najverjetneje zaostrili pogoji financiranja, kar je še dodatno slabšalo obete za gospodarsko rast v euroobmočju. Po drugi strani je gospodarstvo v euroobmočju razvilo določeno odpornost proti svetovnim šokom. Pričakovati je bilo, da bodo močan trg dela, vse višji realni dohodki in spodbujevalna denarna politika podpirali potrošnjo, medtem ko naj bi pobude na nacionalni in EU ravni na področju obrambnih izdatkov in infrastrukturnih investicij okrepile aktivnost v predelovalnih dejavnostih. Ob velikih geopolitičnih tveganjih je Svet ECB ponovno poudaril, kako pomembne so javnofinančne in strukturne politike za večjo produktivnost in konkurenčnost euroobmočja, pri čemer je pozval k hitremu sprejetju predlogov za poenostavitev regulativnega okvira ter dokončanje unije prihrankov in naložb. Zaradi takšne izjemne negotovosti je Svet ECB obenem znova poudaril, da namerava obrestne mere določati na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej.

Tekom leta je Svet ECB postajal vse bolj prepričan, da se inflacijska dinamika usklajuje s ciljno ravnijo, medtem ko je gospodarstvo postopno okrevalo. Zato je junija sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za dodatnih 25 bazičnih točk. Inflacija se je gibala okrog ciljne ravni. V najnovejših projekcijah strokovnjakov Eurosistema je bila skupna inflacija za leti 2025 in 2026 popravljena navzdol predvsem zaradi nižjih cen energentov in močnejšega eura. Projekcije inflacije brez energentov in hrane so ostale večinoma nespremenjene, pri čemer se je rast plač opazno umirila in prispevala k vzdržni vrnitvi inflacije na ciljno raven. Gospodarsko rast v prvem četrtletju so spodbujala podjetja, ki so pred pričakovanim zvišanjem carin pohitela z izvozom. Toda rast je spodbujalo tudi močno domače povpraševanje.

Svet ECB je ocenil, da se je zaskrbljenost glede vpliva volatilnosti na finančnih trgih na zaostritev finančnih pogojev, zabeležena aprila kot posledica trgovinskih napetosti, umirila. K stabilizaciji so prispevale bolj pozitivne novice o svetovnih trgovinskih politikah in vse boljše dojemanje tveganj na svetovni ravni. Pogoji podjetniškega zadolževanja so se še naprej izboljševali, saj so se posojilne obrestne mere znižale, razmiki v donosnosti podjetniških obveznic pa zmanjšali, medtem ko so se tečaji delnic zvišali. Poleg tega se je okrepilo bančno posojanje tako podjetjem kot tudi gospodinjstvom.

Kljub ugodnim gibanjem je Svet ECB ocenil, da so tveganja za rast še vedno usmerjena navzdol, k čemur so prispevale svetovne trgovinske napetosti in geopolitična negotovost. Vseeno je poudaril, da naj bi ugodni pogoji financiranja in povečane državne naložbe srednjeročno okrepile odpornost. Inflacijski obeti so bili bolj negotovi kot običajno, kar je bilo posledica volatilnega svetovnega trgovinskega okolja, ki je ustvarilo dvostranska tveganja. Tako je Svet ECB posvaril, da bi bila lahko inflacija nižja od pričakovane, če bi se zaradi višjih carin zmanjšalo povpraševanje po izvozu euroobmočja in če bi države s presežnimi zmogljivostmi svoj izvoz preusmerile v euroobmočje. Ocenjeno je bilo, da bi lahko trgovinske napetosti povzročile večjo volatilnost in odpor do tveganja na finančnih trgih, kar bi zavrlo domače povpraševanje in s tem znižalo tudi inflacijo. Nasprotno bi bila inflacija lahko višja od pričakovane, če bi se zaradi fragmentacije svetovnih dobavnih verig zvišale uvozne cene in zaostrile omejitve zmogljivosti v domačem gospodarstvu.

Na začetku druge polovice leta je Svet ECB julija sklenil, da pusti obrestne mere nespremenjene. Inflacija je bila na ravni 2-odstotnega srednjeročnega cilja ECB, pri čemer so bili najnovejši podatki večinoma skladni s prejšnjo oceno Sveta ECB o inflacijskih obetih. Domači cenovni pritiski so še naprej popuščali, saj se je rast plač umirila. Kljub zahtevnim svetovnim razmeram je gospodarstvo v euroobmočju na splošno ostalo odporno ob podpori močnega trga dela, vse višjih realnih dohodkov in ugodnih pogojev financiranja. Odločitev, da ohrani obrestne mere nespremenjene, je bila odraz vse večjega zaupanja Sveta ECB, da so obrestne mere dosegle ustrezno raven, da se zagotovi vzdržno približevanje inflacije ciljni ravni.

Svet ECB, ki je bil soočen s podobno situacijo kot julija, je septembra zopet sklenil, da pusti obrestne mere nespremenjene. Najnovejše projekcije strokovnjakov ECB so nakazovale, da bo skupna inflacija v letu 2025 v povprečju znašala 2,1%, kar je bilo rahlo več od prejšnje napovedi, nato pa naj bi se leta 2026 znižala na 1,7% in leta 2027 na 1,9%. Projekcija rasti za leto 2025 je bila popravljena navzgor na 1,2%, ker je bilo domače povpraševanje močnejše od pričakovanega, medtem ko je bila projekcija za leto 2026 rahlo znižana, saj je bilo pričakovati, da bo svetovna negotovost zavirala gospodarsko aktivnost. S septembrsko odločitvijo je bil potrjen pristop Sveta ECB, da v okolju vztrajne svetovne negotovosti obrestne mere določa na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej.

Gospodarska aktivnost se je v prvi polovici leta 2025 kumulativno povečala za 0,7%, k čemur sta prispevala močna potrošnja gospodinjstev in naložbe. Pričakovalo se je, da bodo rast v preostanku leta zavirale višje carine, svetovna konkurenca in močnejši euro. To naj bi po projekcijah v letu 2026 popustilo, pri čemer naj bi na potrošnjo gospodinjstev in podjetniške naložbe ugodno vplivali blažji pogoji financiranja in še naprej močan trga dela. Inflacija je ostala stabilna in blizu ciljne ravni ECB. Domači cenovni pritiski so se še naprej umirjali ob podpori vse zmernejše rasti plač in izboljšanja produktivnosti, kar je prispevalo k počasnejši rasti stroškov dela.

Svet ECB je ocenil, da so tveganja za gospodarsko rast bolj uravnotežena kot na začetku leta. Medtem ko so se trgovinske napetosti in geopolitična negotovost vztrajno nadaljevale, so se z nedavno sklenjenimi trgovinskimi sporazumi zmanjšala nekatera tveganja, ki so negativno vplivala na svetovno povpraševanje in zaupanje. Gospodarsko rast v srednjeročnem obdobju naj bi dodatno spodbudili večji izdatki za obrambo in infrastrukturo od pričakovanih ter reforme za povečanje produktivnosti. Obenem je Svet ECB še naprej menil, da so inflacijski obeti iz istih razlogov kot na prejšnjih sejah bolj negotovi kot običajno.

Svet ECB je imel oktobra letno zunanjo sejo zunaj Frankfurta, ki jo je gostila centralna banka Banca d’Italia v Firencah. Ponovno je sklenil, da pusti obrestne mere nespremenjene, saj je inflacija ostala blizu 2-odstotnega srednjeročnega cilja, medtem ko je ocena inflacijskih obetov ostala večinoma nespremenjena.

Gospodarska aktivnost se je v tretjem četrtletju zmerno povečala, k čemur je prispeval močan storitveni sektor, zlasti turizem in digitalne storitve, ki je kompenziral šibko dinamiko v predelovalnih dejavnostih, na katere so še naprej negativno vplivale višje carine in svetovna konkurenca. Pričakovati je bilo, da bo domače povpraševanje ostalo odporno ter da bodo zasebno potrošnjo podpirali vse višji realni dohodki, državne investicije v infrastrukturo in obrambo ter ugodni pogoji financiranja. Zunanje povpraševanje pa se je soočalo z izzivi ob zmanjševanju blagovnega izvoza in nadaljevanju trgovinske negotovosti. Medletna inflacija se je septembra rahlo zvišala na 2,2%, k čemur je največ prispevala volatilnost cen energentov. Obenem je bilo pričakovati, da bosta umirjanje plač in izboljšanje produktivnosti še naprej blažila domače cenovne pritiske, dolgoročnejša inflacijska pričakovanja pa so ostala trdno zasidrana.

Svet ECB je znova poudaril svojo odločenost, da bo posodobil centralnobančni denar za plačila malih in velikih vrednosti tako, da bo primeren za digitalno dobo. Tako je sklenil, da projekt digitalnega eura prehaja v naslednjo fazo, s čimer bo zagotovljena tehnična pripravljenost na morebitno izdajo, potem ko bo sprejeta ustrezna zakonodaja, in podprta digitalna suverenost Evrope (glej okvir 4).

Svet ECB je leto zaključil s še eno odločitvijo, da pusti obrestne mere nespremenjene. Po decembrskih projekcijah strokovnjakov Eurosistema naj bi skupna inflacija v povprečju znašala 2,1% v letu 2025, 1,9% v letu 2026, 1,8% v letu 2027 in 2,0% v letu 2028. Inflacija je bila za leto 2026 popravljena navzgor predvsem zato, ker so strokovnjaki pričakovali, da se bo storitvena inflacija zniževala počasneje, kot je bilo predvideno v prejšnjih projekcijah. Rahlo višja pričakovana dinamika inflacije v primerjavi s septembrskimi projekcijami in predvidena vrnitev na ciljno raven do leta 2028 sta dodatno okrepili argument, da obrestne mere denarne politike ostanejo nespremenjene. Poleg tega je gospodarstvo v euroobmočju kljub izzivom v svetovni trgovinski menjavi in geopolitičnim napetostim ostalo odporno, saj so ga podpirali močan trg dela, vse višji realni dohodki in državna potrošnja.

Kreditni pogoji v gospodarstvu so bili večinoma stabilni, medtem ko so banke v euroobmočju ostale odporne, k čemur so prispevali dobri kapitalski in likvidnostni količniki, solidna kakovost aktive in visoka dobičkonosnost. Po ocenah sta geopolitična negotovost in možnost nenadnih popravkov cen na globalnih finančnih trgih predstavljali tveganje za finančno stabilnost v euroobmočju, Svet ECB pa je znova poudaril, da makrobonitetna politika ostaja prva obrambna linija pred kopičenjem finančnih ranljivosti, s čimer se krepi odpornost in ohranja makrobonitetni manevrski prostor.

Svet ECB je še enkrat potrdil svojo zavezanost, da bo ustrezno naravnanost denarne politike določal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej.

2.2 Normalizacija bilance stanja Eurosistema se je nadaljevala

V letu 2025 se je nadaljevala postopna normalizacija bilance stanja Eurosistema, ki se je začela leta 2022. Bilanca stanja se je zmanjšala s 6,4 bilijona EUR ob koncu leta 2024 na 6,3 bilijona EUR ob koncu leta 2025. K zmanjšanju je prispevalo predvsem nadaljnje upadanje imetij vrednostnih papirjev v portfeljih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP).

Ob koncu leta 2025 so vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike znašali 3,7 bilijona EUR, kar je za 0,5 bilijona EUR manj kot ob koncu leta 2024. Ti vrednostni papirji so predstavljali 60% bilančne vsote, kar je manj kot leto prej (67%). Posojila kreditnim institucijam v euroobmočju v kontekstu Eurosistemovih operacij refinanciranja so ostala omejena in so znašala okrog 37 milijard EUR, potem ko so ob koncu leta 2024 znašala 34 milijard EUR. Obenem so se druga finančna sredstva v bilanci stanja (sredstva v tuji valuti, zlato in vrednostni papirji v eurih v portfeljih, ki niso povezani z denarno politiko) povečala za 0,4 bilijona EUR. Povečanje je bilo predvsem posledica zvišanja cene zlata.

Na strani obveznosti se je skupni znesek rezervnih imetij kreditnih institucij (vključno z uporabo odprte ponudbe mejnega depozita) ob koncu leta 2025 zmanjšal na 2,6 bilijona EUR, v primerjavi s 3,0 bilijona EUR ob koncu leta 2024. To je predstavljalo 41% vseh obveznosti, v primerjavi s 47% v prejšnjem letu. Vrednost bankovcev v obtoku je ostala praktično nespremenjena ter je znašala 1,6 bilijona EUR in predstavljala 26% skupnih obveznosti, kar je nekoliko več kot leto prej (25%). Druge obveznosti, med katerimi so vloge države, druge vloge, ki niso povezane z denarno politiko, računi prevrednotenja ter kapital in rezerve, so se povečale za 0,2 bilijona EUR.

Graf 2.2

Gibanje Eurosistemove konsolidirane bilance stanja

(v milijardah EUR)

Gibanja v portfeljih v okviru programa APP in programa PEPP

V skladu z odločitvami Sveta ECB so se Eurosistemovi portfelji za namene denarne politike leta 2025 še naprej zmanjševali. Potem ko se je julija 2023 končalo ponovno investiranje v okviru programa APP, ob koncu leta 2024 pa tudi v okviru programa PEPP, je bilo leto 2025 prvo leto po uvedbi programov, ko Eurosistem ni izvajal nakupov vrednostnih papirjev za namene denarne politike.

Unovčenja v okviru programa APP so znašala 351,4 milijarde EUR, s čimer so se portfeljska imetja do konca leta zmanjšala na 2,3 bilijona EUR (po odplačni vrednosti). Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP) je predstavljal največji znesek zapadlih vrednostnih papirjev, s čimer so se imetja v okviru programa PSPP zmanjšala na 1,9 bilijona EUR, tj. 80% portfelja v okviru programa APP. Tehtana povprečna zapadlost imetij v okviru programa PSPP je ostala večinoma nespremenjena in je konec leta 2025 znašala 6,8 leta. Listinjeni vrednostni papirji so predstavljali manj kot 1% (3 milijarde EUR) portfelja v okviru programa APP, krite obveznice so predstavljale 9% (210 milijard EUR) in vrednostni papirji podjetniškega sektorja 11% (249 milijard EUR).

Unovčenja glavnice vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP so leta 2025 znašala 185,9 milijarde EUR, tako da so se portfeljska imetja do konca leta zmanjšala na 1,4 bilijona EUR (merjeno po odplačni vrednosti). Ob koncu leta so vrednostni papirji javnega sektorja predstavljali 97% portfelja v okviru programa PEPP (1,4 bilijona EUR), tehtana povprečna zapadlost pa je znašala 7,0 leta. Vrednostni papirji podjetniškega sektorja so predstavljali 3% (41 milijard EUR), medtem ko so krite obveznice predstavljale manj kot 1% (5 milijard EUR). S transparentno objavo urnika (uvedeno januarja 2025) o unovčenju vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP je zmanjševanje imetij potekalo urejeno. Z urnikom se je objavljanje podatkov o programu PEPP, vključno z dinamiko unovčenja v preteklem in prihodnjem obdobju, uskladilo z objavljanjem podatkov o programu APP, s čimer sta bila zagotovljena konsistentnost in predvidljivost med obema portfeljema.

Skupna imetja v okviru programov APP in PEPP so se leta 2025 zmanjšala za 537,3 milijarde EUR, tako da je skupni portfelj vrednostnih papirjev za namene denarne politike ob koncu leta znašal 3,7 bilijona EUR. Prehod Eurosistema na pasivno zmanjševanje bilance stanja je med letom potekal gladko brez znakov negativnih učinkov na delovanje trga. Likvidnostne razmere so ostale urejene, repo trgi so delovali učinkovito, vlagatelji iz zasebnega sektorja pa so še naprej izkazovali vztrajno povpraševanje po dolžniških vrednostnih papirjih euroobmočja.

Gledano v celoti gibanja v letu 2025 potrjujejo, da je zmanjševanje imetij v portfeljih za namene denarne politike potekalo skladno s pričakovanji. Z režimom pasivnega zmanjševanja so bili zagotovljeni stabilni temelji za nadaljnjo normalizacijo bilance stanja Eurosistema. Tak pristop je omogočil nemoten in transparenten prehod v okolje nižje ravni presežnih rezerv ob ohranjanju stabilnih tržnih razmer.

Gibanje Eurosistemovih operacij refinanciranja

Ob koncu leta 2025 je stanje Eurosistemovih operacij refinanciranja znašalo 36,7 milijarde EUR, kar je rahlo povečanje (za 2,5 milijarde EUR) v primerjavi s koncem leta 2024. Uporaba teh operacij je ostala majhna, kar je odraz precejšnje presežne likvidnosti in višjih stroškov Eurosistemovega financiranja v primerjavi s tržnimi alternativami. Ob koncu leta je stanje operacij glavnega refinanciranja znašalo 25,0 milijarde EUR, stanje 3-mesečnih operacijah dolgoročnejšega refinanciranja pa 11,7 milijarde EUR. ECB je decembra pozvala banke, naj vsaj enkrat letno testirajo dostop do operacij glavnega refinanciranja oz. 3-mesečnih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, pri čemer naj znesek protiponudb določijo po lastni presoji in predložijo zavarovanje v skladu s splošnim sistemom zavarovanja terjatev v Eurosistemu.^[20]

Primerno tržno finančno premoženje in mobilizirano zavarovanje

Nominalna vrednost tržnega finančnega premoženja, primernega kot zavarovanje v Eurosistemovih operacijah refinanciranja, se je leta 2025 povečala za 939 milijard EUR in je ob koncu leta dosegla 20,3 bilijona EUR (graf 2.3). K povečanju primernega zavarovanja je prispevalo predvsem večje izdajanje državnih obveznic. Največji razred finančnega premoženja so bili še naprej vrednostni papirji centralne države (10,9 bilijona EUR). Med drugimi pomembnimi razredi finančnega premoženja so bile nezavarovane bančne obveznice (2,3 bilijona EUR), podjetniške obveznice (2,1 bilijona EUR) in krite bančne obveznice (2,0 bilijona EUR). Obenem so drugi razredi finančnega premoženja, med katerimi so vrednostni papirji regionalne države (688 milijard EUR), listinjeni vrednostni papirji (669 milijard EUR) in drugo tržno finančno premoženje (1,7 bilijona EUR), predstavljali bolj omejen delež v celotnem obsegu primernega finančnega premoženja.

Graf 2.3

Primerno tržno finančno premoženje

(v bilijonih EUR)

Mobilizirano zavarovanje se je leta 2025 povečalo za 53 milijard EUR in do konca leta doseglo 1,6 bilijona EUR (graf 2.4). Obenem je obseg Eurosistemovih operacij refinanciranja med letom ostal majhen, zato je bilo razmerje med stanjem kreditnih operacij Eurosistema in skupnim zneskom mobiliziranega zavarovanja na zgodovinsko nizki ravni in je ob koncu leta znašalo le 1,4%. Največkrat mobilizirani razredi finančnega premoženja so bili še naprej krite bančne obveznice, bančna posojila in listinjeni vrednostni papirji. Mobilizacija listinjenih vrednostnih papirjev se je med letom 2025 rahlo povečala, medtem ko se je najbolj zmanjšala mobilizacija bančnih posojil. Okvir Eurosistema za izvajanje denarne politike je leta 2025 doživel številne spremembe, ki so se nanašale na bonitetni okvir in okvir za obvladovanje tveganj v zvezi s finančnim premoženjem, ki je primerno, da se mobilizira kot zavarovanje (glej razdelek 2.3).

Graf 2.4

Finančno premoženje, mobilizirano kot zavarovanje

(v milijardah EUR)

2.3 Eurosistem je še naprej krepil okvir upravljanja finančnih tveganj

Eurosistem ves čas upravlja finančna tveganja, ki so neločljivo povezana z izvajanjem operacij denarne politike. Cilj funkcije upravljanja tveganj je doseči učinkovitost na področju tveganj, tako da se prevzemanje tveganj omeji na raven, ki je potrebna za doseganje ciljev denarne politike.

Glavne spremembe v Eurosistemovem okviru upravljanja tveganj v letu 2025 so bile povezane s politikami zavarovanja terjatev in so obsegale naslednje: (1) spremembe v uporabi zunanjih bonitetnih ocen pri ocenjevanju kreditne kakovosti nekaterega finančnega premoženja, zastavljenega kot zavarovanje, (2) uvedbo ciljnih izboljšav v okviru za obvladovanje tveganj pri specifičnem finančnem premoženju, (3) uvedbo »podnebnega faktorja« pri vrednotenju nekaterega mobiliziranega finančnega premoženja, da se upošteva negotovost v zvezi s podnebnimi spremembami, ter (4) vključitev podnebnih tveganj v bonitetne ocene, ki jih izdajo interni bonitetni sistemi nacionalnih centralnih bank. Tveganja, povezana s portfeljem v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), so se še naprej upravljala v skladu z vzpostavljenim okvirom za obvladovanje tveganj.

Več centralnih bank v Eurosistemu, vključno z ECB, je imelo leta 2025 še naprej nizke ali negativne neto prihodke. Čeprav so se ključne obrestne mere ECB znižale, so stroški obveznosti v bilanci stanja večine centralnih bank v Eurosistemu presegli prihodke iz portfeljev vrednostnih papirjev v okviru programov APP in PEPP, zaradi česar so bili neto obrestni prihodki negativni. Poleg tega je depreciacija tujih valut v razmerju do eura negativno vplivala na portfelje deviznih rezerv nekaterih centralnih bank. Takšne izgube ne vplivajo na sposobnost Eurosistema, da izpolnjuje cilj stabilnosti cen in deluje učinkovito. Ko ima centralna banka negativne prihodke, lahko uporabi finančne rezerve iz prejšnjih let, da bi jih pokrila, ali pa jih evidentira v bilanci stanja in jih bo pokrila s prihodnjimi dobički. Poleg tega je k finančni odpornosti znatno prispevalo tudi precejšnje povečanje finančnih rezerv Eurosistema zaradi višjih računov prevrednotenja, zlasti tistih, ki so povezani z imetji zlata.

Spremembe v Eurosistemovem okviru upravljanja finančnih tveganj

Eurosistemov okvir upravljanja finančnih tveganj je v letu 2025 doživel več sprememb.

Prvič, februarja 2025 je Svet ECB sklenil spremeniti pravila o uporabi zunanjih bonitetnih ocen pri finančnem premoženju zasebnega sektorja, vendar je izvajanje načrtovano šele 18 mesecev po datumu najave. Spremembe se nanašajo na bonitetne ocene, ki so jih izdale zunanje bonitetne institucije za finančno premoženje zasebnega sektorja (kot so nezavarovane bančne obveznice, krite bančne obveznice in finančno premoženje, ki so ga izdale nefinančne družbe), zajemajo pa tudi finančno premoženje javnega sektorja zunaj euroobmočja, ki je primerno, da se uporablja kot zavarovanje v Eurosistemovih operacijah denarne politike. Ko bodo spremembe uvedene, se bodo primernost ter veljavni odbitki pri vrednotenju določali z drugo najboljšo bonitetno oceno izmed bonitetnih ocen, ki so jih za omenjeno finančno premoženje izdale sprejete zunanje bonitetne institucije. S spremenjenimi pravili se bolje uporabljajo razpoložljive informacije o zunanjih bonitetnih ocenah. Pri finančnem premoženju, ki ima samo eno bonitetno oceno sprejetih zunanjih bonitetnih institucij, se razpoložljiva bonitetna ocena zniža za eno stopničko, da se določi bonitetna ocena za namene zavarovanja terjatev. Finančno premoženje, ki ga je izdal ali zanj jamči javni sektor v euroobmočju (npr. centralna, regionalna in lokalna raven države v euroobmočju; mednarodni in nadnacionalni izdajatelji s sedežem v euroobmočju, katerih delničarji so locirani v EU; agencije, ki jih je priznala ECB), pa bo še naprej ocenjeno na podlagi sedanjega pravila o uporabi prve najboljše bonitetne ocene. Pri tem finančnem premoženju Eurosistem redno upošteva vse razpoložljive informacije o kreditni kakovosti ter uporablja okrepljene postopke skrbnega pregleda. Pri listinjenih vrednostnih papirjih, kjer se pravilo o drugi najboljši bonitetni oceni ob izdaji že uporablja, to ostaja nespremenjeno.

Drugič, Eurosistem je leta 2025 revidiral okvir za obvladovanje tveganj v zvezi z zavarovanimi kreditnimi operacijami. Eurosistem pri finančnem premoženju, ki je podlaga za kreditne operacije, uporablja ukrepe za obvladovanje tveganj, da bi se zaščitil pred tveganjem finančne izgube, če bi bilo treba finančno premoženje prodati zaradi neplačila s strani nasprotne stranke. Cilj revizije je bil zagotoviti, da okvir še naprej zagotavlja zaščito, je konsistenten in v vseh razredih finančnega premoženja enako obravnava tveganja. Eden od ukrepov za obvladovanje tveganj so odbitki pri vrednotenju, s katerimi se zmanjša znesek, ki si ga je ob dani vrednosti zastavljenega premoženja mogoče izposoditi v kreditnih operacijah denarne politike. Po reviziji je Eurosistem sklenil uvesti ciljne izboljšave v metodologiji določanja odbitkov, s posebnim poudarkom na kritih obveznicah v lastni uporabi, zadržanih listinjenih vrednostnih papirjih in posameznih bančnih posojilih. Po načrtih se bodo te spremembe začele izvajati šele po novembru 2026.

Tretjič, v okviru prizadevanj, da upošteva podnebna tveganja, je Svet ECB julija sklenil, da v sistem zavarovanja terjatev uvede »podnebni faktor«. S podnebnim faktorjem, ki naj bi se začel uporabljati od 15. junija 2026, se lahko zmanjša vrednost nekaterega tržnega finančnega premoženja, zastavljenega kot zavarovanje, in sicer odvisno od tega, v kolikšni meri je izpostavljeno negotovosti v zvezi s podnebnimi spremembami. Namen ukrepa je, da deluje kot blažilnik ob morebitnih finančnih posledicah podnebnih tranzicijskih šokov. Dopolnjeval bo obstoječi okvir Eurosistema za upravljanje tveganj, saj bo upošteval daljnosežne podnebne scenarijske analize in tako izboljšal odpornost Eurosistema pri izvajanju denarne politike. Podnebni faktor se bo osredotočal na tržno finančno premoženje, ki so ga izdale nefinančne družbe in njihovi povezani subjekti, in bo kalibriran tako, da bo ohranil zadostno razpoložljivost zavarovanja. Svet ECB bo podnebni faktor redno ocenjeval, vključno z njegovim obsegom in kalibracijo. Eurosistem bo z upoštevanjem negotovosti, ki izhaja iz neugodnih dogodkov v povezavi z zelenim prehodom, okrepil sposobnost zmanjševanja podnebnih finančnih tveganj.

Leta 2025 so vse ocene internih bonitetnih sistemov o kreditnem tveganju upoštevale podnebna tveganja v skladu s skupnimi standardi Eurosistema, ki so bili uvedeni konec leta 2024. Potem ko je ECB julija 2021 objavila podnebni akcijski načrt, se je Eurosistem leta 2022 dogovoril o sklopu skupnih minimalnih standardov o tem, kako naj interni bonitetni sistemi v bonitetnih ocenah upoštevajo podnebna tveganja. Interni bonitetni sistemi so pomemben vir ocen kreditnega tveganja v zvezi z bančnimi posojili. Po skupnih standardih morajo bonitetni procesi internih bonitetnih sistemov razlikovati med tranzicijskimi in fizičnimi tveganji ter upoštevati različne kanale širjenja podnebnih tveganj. Interni bonitetni sistemi izvajajo oceno podnebnih tveganj na ravni podjetij, kadar so na voljo zadostni in zanesljivi podatki, da se ugotovi, ali in v kolikšni meri podnebna tveganja vplivajo na kreditno sposobnost ocenjenih nefinančnih družb.

Upravljanje tveganj v zvezi z imetji vrednostnih papirjev v okviru programov APP in PEPP

Portfelja v okviru programov APP in PEPP sta se leta 2025 zmanjševala postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal s ponovnim investiranjem v teh portfeljih. Finančna tveganja iz teh programov so se še naprej upravljala s prej vzpostavljenim okvirom za obvladovanje tveganj. Oba programa sestavljajo različni razredi finančnega premoženja, in sicer dolžniški vrednostni papirji javnega in podjetniškega sektorja ter listinjeni vrednostni papirji in krite obveznice. V okviru za obvladovanje tveganj se upoštevajo cilji vsakega programa z vidika denarne politike ter profil tveganosti različnih razredov finančnega premoženja v vsakem od programov. Okvir sestavljajo kriteriji primernosti, ocene kreditnega tveganja in postopki skrbnega pregleda, vrednotenje, referenčne vrednosti nakupov ter omejitve.

3 Evropski finančni sektor: krmarjenje med povišanimi geopolitičnimi in tržnimi tveganji v okolju strukturnih izzivov

V letu 2025 so ostala tveganja za finančno stabilnost v euroobmočju povišana v okolju okrepljenih geopolitičnih napetosti, trgovinske fragmentacije in povečane globalne negotovosti glede ekonomskih politik. Carinski šoki in šibkejše zunanje povpraševanje so negativno vplivali na dobičkonosnost podjetij in dodatno prispevali h kreditnemu tveganju. Ranljivost državnih izdajateljev je izhajala iz visokih ravni zadolženosti, potencialno višjih izdatkov za obrambo in večjih naložbenih potreb ter prelivanja negativnih posledic zaradi zaskrbljenosti glede globalne javnofinančne vzdržnosti. Močna kapitalizacija in dobičkonosnost bank sta še naprej prispevali k njihovi odpornosti kljub povečevanju kreditnega in tržnega tveganja ter vztrajnim ranljivostim v sektorju nebančnega finančnega posredništva zaradi finančnega vzvoda, likvidnostnih neskladij in medsebojne povezanosti. Vseeno pa je tudi sektor nebančnega finančnega posredništva kljub tem temeljnim ranljivostim ostal večinoma odporen. Makrobonitetna politika se je osredotočala na ohranjanje odpornosti tako, da je vzdrževala ter v nekaterih primerih povečala kapitalske blažilnike in ukrepe z učinkom na posojilojemalce. Kar zadeva mikrobonitetni nadzor, je bil napredek dosežen na področju poenostavljanja, digitalne operativne odpornosti ter vključevanja tveganj v zvezi s podnebjem in naravo med nadzorne naloge, medtem ko so stresni testi potrdili robustnost bank. Med letom je ECB pripravila tudi predloge za poenostavitev evropskega regulativnega, nadzornega in poročevalskega okvira. Dosežen je bil napredek pri pomembnih zakonodajnih pobudah, med katerimi so izvajanje končnega svežnja reform Basel III, reforma okvira EU za krizno upravljanje in jamstva za vloge ter koraki v smeri unije prihrankov in naložb.

3.1 Okolje finančne stabilnosti v letu 2025

Ranljivosti na področju finančne stabilnosti v euroobmočju so leta 2025 ostale povišane v okolju okrepljenih geopolitičnih napetosti in povečevanja zaskrbljenosti glede geoekonomske fragmentacije. Globalna negotovost glede ekonomskih politik se je strmo povečala, k čemur so največ prispevale spremembe v ameriškem trgovinskem okolju ter regulativnih in javnofinančnih politikah pa tudi zaskrbljenost glede splošnega zamiranja multilateralizma. Napoved višjih ameriških uvoznih carin od pričakovanih na začetku aprila 2025 je sprožila izrazit skok tržne volatilnosti v vseh razredih finančnega premoženja in veliko odprodajo bolj tveganih naložb, kar je bila posledica novo ocenjenih obetov glede svetovne gospodarske rasti med vlagatelji in tveganja globlje geoekonomske fragmentacije. V nadaljevanju leta so trgovinski sporazumi med ZDA in več njenimi glavnimi trgovinskimi partnericami, vključno z EU, ublažili negotovost glede trgovinskih politik in umirili razmere na trgih. Vseeno je euroobmočje kot zelo odprto gospodarstvo, ki je tesno integrirano v globalne vrednostne verige, ostalo še posebej izpostavljeno tveganjem geoekonomske fragmentacije.

Ranljivost državnih izdajateljev v euroobmočju je izhajala iz še vedno visokih ravni zadolženosti v nekaterih državah, vse večjih potreb po izdajanju in spreminjanja povpraševanja med vlagatelji. Zaradi manjše prisotnosti Eurosistema na trgih obveznic in pričakovanj o večjih potrebah držav po financiranju se je tekom leta povečal naklon krivulje donosnosti v euroobmočju, kar odraža tudi globalno zaskrbljenost glede vzdržnosti ameriškega dolgoročnega dolga in zunanjega financiranja, ki je potrebno za financiranje ameriškega dvojnega primanjkljaja. Čeprav so močni kreditni temelji in zvišanje bonitetnih ocen v več državah euroobmočja prispevali k zmanjšanju razmikov v donosnosti državnih obveznic, so se razmiki v državah, ki so se soočale z javnofinančnimi izzivi in znižanjem bonitetnih ocen, povečali. Obenem se je zaradi javnofinančne ranljivosti v glavnih razvitih gospodarstvih, vključno z ameriško proračunsko blokado in začasnim zaprtjem ameriške vlade, pojavila zaskrbljenost glede globalne vzdržnosti državnega dolga in tveganja, da pride do širšega prevrednotenja državnega tveganja v euroobmočju. Poleg tega potreba po odzivanju na povečane geopolitične napetosti in hibridne grožnje kaže, da morajo države v euroobmočju, ki so članice Nata, nujno povečati obrambne izdatke, da bodo do leta 2035 dosegle novi cilj Nata v višini 5% BDP. Vendar višji izdatki za obrambo skupaj z načrtovanimi obsežnimi infrastrukturnimi in podnebnimi naložbami pomenijo precejšnje dodatne potrebe po financiranju v srednjeročnem obdobju. To bi lahko vzbudilo zaskrbljenost glede vzdržnosti državnega dolga v nekaterih državah euroobmočja, zato bi se zvišala donosnost državnih obveznic, kar bi se lahko prek višjih premij za tveganje in morebitnega znižanja bonitetnih ocen prelilo v pogoje financiranja v podjetniškem in finančnem sektorju.

Ranljivosti v podjetniškem sektorju euroobmočja so leta 2025 ostale povišane, saj se je vpliv višjih carin in vztrajnih trgovinskih napetosti močneje prelil v sektor. Čeprav so se bilance v preteklih letih okrepile in je skupna zadolženost upadla pod ravni pred svetovno finančno krizo, je bila dobičkonosnost pod pritiski, ki so izhajali iz šibkega zunanjega povpraševanja, povišanih stroškov servisiranja dolga in povečevanja stroškov dela. Apreciacija eura in višje carine na izvoz euroobmočja so spodkopale cenovno konkurenčnost podjetij iz euroobmočja na svetovnih trgih. Zaradi tega se je zmanjšal tržni delež, ki je še dodatno upadel ob močni konkurenci s strani kitajskih izvoznikov, ki je deloma posledica šibkega domačega povpraševanja na Kitajskem. Plačilna nesposobnost je porasla v številnih sektorjih in državah, kar odraža še vedno šibko in negotovo poslovno okolje in povečuje tveganje širšega makro-finančnega prelivanja negativnih posledic, zlasti iz sektorjev, ki so carinsko občutljivi in izvozno usmerjeni.

Bilance gospodinjstev so se med letom okrepile ob podpori ugodnih razmer na trgu dela, naraščanja realnih plač in nadaljnjega zmanjševanja deleža dolga v razmerju do BDP, zato se je povečala sposobnost servisiranja dolga in okrepila obramba pred negativnimi šoki. Odpornost je podkrepil tudi velik obseg prihrankov, ki so bili akumulirani v prejšnjih obdobjih negotovosti in so ga vzdrževale vztrajno visoke stopnje varčevanja. Vseeno bi se lahko ugodne razmere poslabšale, če bi se ranljivosti v podjetniškem sektorju, povezane s trgovinsko menjavo, okrepile. S porastom stečajev in odpuščanj v sektorjih, občutljivih na carine, bi se lahko poslabšale razmere na trgu dela, upočasnila rast plač in oslabilo zaupanje potrošnikov, kar bi negativno vplivalo na potrošnjo gospodinjstev in odpornost posojilojemalcev.

Odpornost bančnega sektorja v euroobmočju je leta 2025 ostala ključni stabilizacijski dejavnik v finančnem sistemu. Kapitalski in likvidnostni količnik bank sta ostala precej nad regulativnimi zahtevami. Veliki neto obrestni prihodki so skupaj s solidnimi neto prihodki iz provizij podpirali donosnost kapitala, ki je v letu 2025 presegla 9%. Poleg tega je izboljšano razpoloženje na trgih glede bančnega sektorja – skupaj s pričakovanji o vzdržnih dobičkih in rekordni razdelitvi dobičkov v obliki dividend in odkupov delnic – spodbudilo rast tečajev bančnih delnic in potisnilo razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo na nove najvišje ravni po svetovni finančni krizi, s čimer se je vrzel v primerjavi z ZDA postopoma zmanjševala.

Skupni delež nedonosnih posojil v pomembnih institucijah je leta 2025 ostal blizu zgodovinsko najnižjih vrednosti. Obenem so se kreditna tveganja v posojilnih portfeljih bank nekoliko povečala pri posojilih malim in srednje velikim podjetjem ter pri potrošniških posojilih. Poleg tega se je zaradi kombinacije šibkih makro-finančnih pogojev, zapoznelega vpliva preteklih dvigov obrestnih mer in stopnjevanja trgovinskih napetosti poslabšalo pričakovano kreditno tveganje pri izpostavljenostih do podjetij in gospodinjstev. Banke s koncentriranimi izpostavljenostmi do sektorjev, ki so odvisni od trgovine z državami zunaj EU, ali do regij, ki so jih trgovinska trenja bolj prizadela, bi se lahko soočale s povečanimi pritiski na kakovost aktive, če bi se trgovinska fragmentacija okrepila ali bi se gospodarske razmere še dodatno poslabšale. Po takšnem scenariju bi večje potrebe po oblikovanju rezervacij lahko negativno vplivale na dobičkonosnost bank ne glede na to, da kapitalski blažilniki zagotavljajo precejšnjo rezervo pred izgubami.

Na finančnih trgih v euroobmočju in na svetovni ravni je leta 2025 prišlo do več epizod povečane volatilnosti, zlasti po napovedi ameriških carin v začetku aprila, kar je sprožilo strmo prevrednotenje in odprodajo bolj tveganega finančnega premoženja. Medtem ko je bilo delovanje trgov v euroobmočju na splošno še vedno urejeno in se je volatilnost zmanjšala po napovedi začasnega premora pri uvedbi carin in poznejših trgovinskih sporazumov, so vrednotenja v nekaterih razredih finančnega premoženja ostala povišana. Zato so bili trgi ranljivi na ponovne strme in nenadne prilagoditve, če bi se likvidnostne razmere poslabšale. Obenem se je zaradi zaskrbljenosti glede javnofinančnih temeljev in institucionalne kredibilnosti ZDA oslabil status ameriških državnih obveznic in ameriškega dolarja kot varnih naložb, zato se je povečalo tveganje, da bi se nenadni premiki v svetovnih kapitalskih tokovih in neurejena tečajna nihanja lahko prelili v finančne pogoje v euroobmočju.

Tržna prisotnost sektorja nebančnega finančnega posredništva v euroobmočju se je leta 2025 še naprej povečevala ter podpirala globlje in bolj diverzificirane kapitalske trge za financiranje realnega gospodarstva. Kljub povečani negotovosti glede ekonomskih politik in ponavljajočim se epizodam tržne volatilnosti je sektor na splošno ostal odporen. Obenem so likvidnostna neskladja vztrajala v več segmentih nebančnega finančnega posredništva, kar so dodatno stopnjevali še odseki z velikim finančnim vzvodom, zlasti v nekaterih delih segmenta investicijskih skladov. Zaradi omenjenih strukturnih šibkosti je bil sektor nebančnega finančnega posredništva izpostavljen neugodnim cenovnim gibanjem, nenadnim odlivom sredstev ter skokovitim povečanjem pozivov h kritju in dodatnemu zavarovanju, kar bi lahko sprožilo prociklično prodajo finančnega premoženja in okrepilo tržne napetosti. Zaradi medsebojnih povezav z bankami v euroobmočju sta bila sektor nebančnega finančnega posredništva in bančni sektor še naprej izpostavljena tveganju prelivanja negativnih posledic prek kanalov kreditiranja in financiranja.

Gledano v celoti se je finančni sistem v euroobmočju leta 2025 sicer izkazal za odpornega, vendar so tveganja za finančno stabilnost ostala povišana. Poleg cikličnih pritiskov, ki izhajajo iz šibkejše gospodarske rasti in trgovinskih napetosti, je na pričakovana tveganja še naprej negativno vplivalo več strukturnih dejavnikov. Pomanjkljivosti na področju kibernetske varnosti in hibridne grožnje so postale bolj izrazite v vse bolj kompleksnem geopolitičnem okolju. S hitrim uvajanjem umetne inteligence se je izboljšala učinkovitost, hkrati pa so nastali tudi novi kanali operativnega tveganja in motenj na trgu.

Na svetovni ravni bodo vse večja regulativna fragmentacija in obnovljeni pozivi k deregulaciji verjetno spodbudili čezmejno arbitražo in kopičenje ranljivosti zunaj regulativnega dosega.

Kar zadeva prihodnje obdobje, bodo demografski trendi, povezani s staranjem prebivalstva, ter sedanji prehod v nizkoogljično gospodarstvo po pričakovanjih vplivali na obete za rast. Prehod sicer pomeni stroške, vendar tudi ustvarja gospodarske priložnosti, oba dejavnika pa bi lahko vzajemno reagirala z obstoječimi cikličnimi in strukturnimi ranljivostmi na način, ki ogroža finančno stabilnost. Če bi se več omenjenih tveganj uresničilo istočasno, bi se lahko ta medsebojno krepila in bi precej povečala stres v finančnem sistemu.

3.2 Makrobonitetna politika: ohranjanje odpornosti v negotovem okolju

ECB ima nalogo oceniti makrobonitetne kapitalske ukrepe, ki jih nacionalni organi predlagajo za banke v državah, sodelujočih v enotnem mehanizmu nadzora (EMN). Pomembno je opozoriti, da ima tudi pooblastila, da po potrebi uporabi strožje kapitalske ukrepe. ECB ob natančnem spremljanju naravnanosti nacionalnih makrobonitetnih politik v letu 2025 ni ugotovila potrebe po strožjih ukrepih, ker je več držav že izvedlo makrobonitetne ukrepe, da bi se okrepila odpornost bančnega sistema proti nakopičenim ranljivostim in navzdol usmerjenim tveganjem.

Ohranjanje odpornosti finančnega sistema je ostalo glavna prednostna naloga

Svet ECB je julija 2025 objavil izjavo, v kateri je nacionalne makrobonitetne organe pozval, naj vzdržujejo obstoječe zahteve po kapitalskih blažilnikih, da se ohrani odpornost bančnega sektorja in zagotovi razpoložljivost blažilnikov v primeru, da se poslabšajo razmere v bančnem sektorju ali makro-finančne razmere. Izjava se je nanašala na povečana tveganja za finančno stabilnost, ki izhajajo iz strmega porasta globalne geopolitične negotovosti. Ob tem je Svet ECB izrazil polno podporo tistim nacionalnim organom, ki nameravajo zvišati zahteve po kapitalskih blažilnikih, da bi se odpravile ranljivosti, medtem ko so bila ob aktualnih razmerah v bančnem sektorju tveganja procikličnosti omejena. Nacionalne organe je prav tako pozval, naj vzdržujejo obstoječe ukrepe z učinkom na posojilojemalce, da bi ohranili zdrave in vzdržne kreditne standarde. V izjavi je bilo navedeno, da bi veljalo razmisliti o ciljno usmerjeni rekalibraciji ali poenostavitvi makrobonitetnih ukrepov, kadar so se viri sistemskega tveganja vztrajno spreminjali in če se zaradi tega ne bi zmanjšala splošna odpornost bančnega sektorja. Svet ECB je izpostavil tudi, da mora makrobonitetna politika ob veliki negotovosti ostati agilna in se prilagajati spreminjajočim se okoliščinam.

Zato so nekateri nacionalni organi v letu 2025 še naprej zaostrovali makrobonitetno politiko, da bi okrepili odpornost bank. Tako sta dve sodelujoči državi napovedali zvišanje stopnje proticikličnega kapitalskega blažilnika, ena pa uvedbo blažilnika sistemskih tveganj.^[21] Do konca leta so vse sodelujoče države uvedle kapitalski blažilnik, ki ga je mogoče sprostiti. Vseeno pa so se nekatere države odločile, da blažilnike sistemskih tveganj bodisi deaktivirajo ali znižajo zaradi zmanjšanja sistemskega tveganja v sektorjih, v katerih so se v preteklosti kopičile ranljivosti.^[22] Poleg tega so nekatere države za posamezne institucije prilagodile raven blažilnika za globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI) in blažilnika za druge sistemsko pomembne institucije (DSPI). Pri slednjem je bila to posledica postopnega uvajanja izboljšane metodologije za določanje najnižje ravni blažilnikov za DSPI od januarja 2025.^[23] Prav tako je ena država poleg kapitalskih ukrepov začela izvajati tudi ukrepe z učinkom na posojilojemalce, s čimer se je število držav, ki so uvedle takšne ukrepe, povečalo na 18.^[24]

ECB je v letu 2025 obveščala javnost o svojih stališčih v zvezi z makrobonitetnimi politikami. V majski publikaciji o finančni stabilnosti je izrazila podporo reviziji makrobonitetnega okvira EU, katere cilj je povečati učinkovitost okvira, optimizirati postopke in vzpostaviti skladnost v vseh jurisdikcijah.^[25] V zvezi s tem je ECB opozorila, da je zaradi kompleksnega medsebojnega vpliva med okvirom za skrbno in varno poslovanje in okvirom za reševanje bistveno zagotoviti uporabnost makrobonitetnih blažilnikov in možnost njihove sprostitve. V publikaciji o finančni stabilnosti iz novembra je ECB poudarila, da bi morala biti makrobonitetna politika še naprej močno osredotočena na varovanje finančne stabilnosti, kar bi pozitivno vplivalo na gospodarstvo, ne da bi ogrozilo konkurenčnosti bančnega sektorja, merjeno z učinkovitostjo dobička. Kljub trditvam, da višje kapitalske zahteve omejujejo ponudbo kreditov in zmanjšujejo konkurenčnost bank, je ECB navedla, da najnovejši empirični podatki tega stališča ne potrjujejo.^[26]

Sodelovanje z Evropskim odborom za sistemska tveganja

ECB nudi prostore sekretariatu Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) in mu zagotavlja analitično, statistično, logistično in administrativno podporo.^[27] Predsednica ECB pa je tudi predsednica splošnega odbora ESRB, ki se sestaja enkrat na četrtletje in razpravlja o aktualnih grožnjah za finančno stabilnost in možnih odzivih. Zaposleni v ECB so tesno vključeni v pripravo teh razprav, saj sopredsedujejo različnim delovnim skupinam ter opravljajo raziskovalno in analitično delo. Tako ECB zagotavlja ključno podporo ESRB pri analizi podatkov, saj mu omogoča uporabo obsežnih zbirk podatkov, zlasti o posameznih transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti. Tesno sodelovanje poteka tudi pri razvoju neugodnih scenarijev za stresne teste, ki jih sprejme ESRB ter morajo biti tako zaostreni kot tudi verjetni. Za razvoj takšnih scenarijev mora ECB zagotoviti modelske vhodne podatke. Leta 2025 je ESRB v tesnem sodelovanju z relevantnimi evropskimi nadzornimi organi potrdil neugodne scenarije za stresne teste na ravni EU za bančni sektor, pokojninske sklade in sklade denarnega trga.

Zaposleni v ECB so poleg tega zagotovili pomembne analitične vhodne podatke za več poročil ESRB, od katerih sta dve zelo relevantni za upravljanje tveganj v bankah: (i) v maju objavljeno poročilo o tem, kakšne posledice za finančno stabilnost ima razširitev kriterijev iz leta 2021 za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje na bilančno listinjenje v skladu s spremenjeno uredbo EU o listinjenju;^[28] (ii) poročilo o zamenjavah kreditnega tveganja, objavljeno novembra. V tem poročilu so bile izpostavljene nekatere tržne pomanjkljivosti, ki bi lahko ovirale učinkovito oblikovanje cen zamenjav kreditnega tveganja, ki je splošno razširjeno merilo kreditnega tveganja. Zaposleni v ECB in ESRB so sodelovali tudi pri dveh tematskih poročilih o (i) geoekonomskih tveganjih in finančni stabilnosti ter (ii) povezavah med bankami in nebančnimi finančnimi posredniki v EU. Drugo poročilo izpostavlja pomembno vlogo, ki jo imajo banke pri upravljanju likvidnosti in zagotavljanju finančnega vzvoda nebančnim finančnim posrednikom, in tveganja za finančno stabilnost, ki lahko nastanejo zaradi takšnih povezav.

ECB je aprila 2025 Svetu Evropske unije predložila delovni dokument o hkratnih izdajah stabilnih kovancev v EU in tretjih državah, v katerem je izpostavila tveganja za finančno stabilnost, ki bi nastala, kadar bi izdajo enega stabilnega kovanca hkrati odobrila subjekt, ki ima dovoljenje v skladu z uredbo o trgih kriptosredstev (MiCAR),^[29] in še drug subjekt iz jurisdikcije tretje države. V primeru krize bi se rezerve izdajatelja iz EU lahko hitro izčrpale, če imetnikov stabilnih kovancev ne bi enako dobro ščitili predpisi tretje države. ESRB je del poročila o sistemskih tveganjih, ki izhajajo iz kriptosredstev, namenil poglobljeni analizi tveganj v zvezi s hkratnimi izdajami. Poleg tega je izdal priporočilo o shemah stabilnih kovancev več izdajateljev z enim od izdajateljev iz tretje države,^[30] v katerem je Evropsko komisijo pozval, naj pojasni, da v skladu z uredbo MiCAR hkratne izdaje z enim od izdajateljev iz tretje države niso dopustne, in razvije ustrezne zaščitne ukrepe, da zaradi hkratnih izdaj ne bi nastala sistemskega tveganja.

3.3 Mikrobonitetne aktivnosti za zagotavljanje trdnosti posameznih bank

Leta 2025 so bile banke, ki so pod nadzorom ECB, v zahtevnem gospodarskem in geopolitičnem okolju zelo odporne. Bančni sektor v euroobmočju je na splošno ostal dobro kapitaliziran. V tretjem četrtletju 2025 je agregatni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala znašal 16,1%, skupni delež nedonosnih posojil v pomembnih institucijah pa je ostal večinoma stabilen na ravni 1,9%, kar je precej nižje kot v zadnjem desetletju.^[31]

ECB je leta 2025 skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora, dosegla napredek pri več pobudah, katerih namen je okrepiti učinkovitost in uspešnost bančnega nadzora ter osredotočenost na tveganja.^[32] Tako je bil med drugim dosežen nadaljnji napredek pri reformi procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP), in sicer splošnejša uvedba in razširjena uporaba večletnega pristopa in okvira dovoljenih ravni tveganj, zato so bile nadzorniške odločitve bolj osredotočene in pravočasne. Obenem je ECB začela projekt »naslednji koraki v reformiranju nadzora« in uvedla vrsto pobud, da bi poenostavila in optimizirala evropski bančni nadzor, zmanjšala nepotrebno kompleksnost in zagotovila, da bi nadzorniki lahko še naprej obravnavali nova in nastajajoča tveganja. Med fokusnimi področji so sprejemanje odločitev, nadzor nad notranjimi modeli, stresno testiranje, odločitve v zvezi s kapitalom, poročanje in inšpekcijski pregledi na kraju samem. Poleg tega je ECB uvedla pobudo v zvezi z nadzorniško kulturo, katere namen je spodbujati skupno nadzorniško kulturo, ki je skladna s strateškimi cilji, in podpirati dosledno in učinkovito izvajanje reform v celotnem evropskem bančnem nadzoru. Razvila je tudi okvir za ocenjevanje učinkovitosti svojih nadzornih dejavnosti. Kar zadeva prihodnje obdobje, bo ECB v letu 2026 začela pregled svojih nadzorniških vodnikov in drugih sporočil, da bi povečala transparentnost glede svojih pričakovanj in nadzorniških pristopov. ECB bo pregledala tudi uporabo načela sorazmernosti pri nadzoru manj pomembnih institucij. S temi pobudami se dopolnjujejo priporočila Sveta ECB Evropski komisiji, ki so pripravljena na podlagi predlogov delovne skupine ECB na visoki ravni za poenostavitev.

ECB je med letom okrepila osredotočenost na digitalno operativno odpornost, saj je v Vodniku ECB o zunanjem izvajanju storitev v oblaku določila nadzorniška pričakovanja glede izpolnjevanja zahtev iz akta o digitalni operativni odpornosti (DORA).^[33] V vodniku je predstavljena tudi zbirka opaženih dobrih praks pri upravljanju tveganj v zvezi z zunanjim izvajanjem storitev v oblaku. Poleg tega je ECB v revidiranem vodniku za notranje modele pojasnila uporabo tehnik strojnega učenja.

ECB je leta 2025 izvedla stresni test na ravni celotnega sistema, ki je potrdil, da je bančni sektor v euroobmočju še vedno odporen proti resnemu, a verjetnemu gospodarskemu upadu.^[34] Kljub znatnim predvidenim izgubam je zmanjšanje kapitala ostalo nižje kot pri prejšnjih stresnih testih, kar je posledica močne dobičkonosnosti in stabilne kakovosti aktive. Po neugodnem scenariju bi agregatni količnik CET1 znašal 12,0%, kar potrjuje, da sedanji kapitalski blažilniki podpirajo sposobnost bank, da vzdržijo negativne šoke.

Prednostne naloge nadzora ECB se še vedno močno osredotočajo tudi na geopolitično tveganje zaradi povečane svetovne negotovosti in medsebojne prepletenosti s tem povezanih tveganj. Tako je ECB še naprej poudarjala, kako pomembno je, da banke v svoj krovni okvir upravljanja tveganj vključijo geopolitično tveganje in ohranijo splošno odpornost. Poleg tega je sposobnost bank, da ustrezno upravljajo tveganja v zvezi s podnebjem in naravo, ostala visoko na seznamu nadzornih nalog. V zvezi s tem je ECB zaključila večletni program za krepitev zmogljivosti bank za upravljanje tveganj in si še naprej prizadevala slediti pristopu, po katerem je nadzor tveganj v zvezi s podnebjem in naravo del običajnega, rednega nadzornega ocenjevanja in procesov.

ECB je leta 2025 v okviru nadaljnjih prizadevanj za spodbujanje transparentnosti po javnem posvetovanju objavila smernico o nadzorniškem pristopu nacionalnih pristojnih organov h kritju nedonosnih izpostavljenosti, ki jih imajo manj pomembni nadzorovani subjekti.^[35] Prav tako je po javnem posvetovanju posodobila svoje politike o opcijah in diskrecijskih pravicah iz prava EU, da bi zagotovila, da jih ECB in pristojni nacionalni organi uporabljajo na enak način. To bo prispevalo k transparentnosti in učinkovitosti ter spodbujalo enako obravnavo bank pod evropskim bančnim nadzorom.

ECB in Organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma sta podpisala memorandum o soglasju, ki določa okvir za njuno sodelovanje.

Podrobnejše informacije so na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru in v Letnem poročilu ECB o nadzornih dejavnostih 2025.

3.4 Prispevek ECB k regulativnim pobudam v evropskem finančnem sektorju

Leta 2025 je bil dosežen precejšen napredek pri krepitvi finančnega regulativnega in nadzornega okvira EU. Večina svežnja reform Basel III je že začela veljati, preostali elementi pa se bodo predvidoma kmalu začeli izvajati. ECB je podpirala ključne zakonodajne pobude, vključno s ciljno usmerjenimi prilagoditvami zahtev glede skrbnega in varnega poslovanja, in prispevala k razvoju regulativnega okvira za kriptosredstva. Poleg tega je sozakonodajalcema zagotavljala tehnične informacije v razpravah o politikah v zvezi s pregledom okvira za krizno upravljanje in jamstva za vloge. Dogovor, ki sta ga Evropski parlament in Svet Evropske unije dosegla o tem pregledu, je bil pomemben mejnik na poti k dokončanju bančne unije in krepitvi okvira EU za sanacijo in reševanje bank. ECB je še naprej prispevala k razpravam o politikah glede nebančnega finančnega posredništva ter unije prihrankov in naložb – predvsem v zvezi z zakonodajnimi pobudami za zmanjšanje fragmentacije finančnih trgov EU – ki se bodo nadaljevale tudi v letu 2026. Svet ECB je decembra 2025 Evropski komisiji in sozakonodajalcema predstavil priporočila za poenostavitev evropskega regulativnega, nadzornega in poročevalskega okvira za skrbno in varno poslovanje bank (glej okvir 3).

Spremembe regulativnega okvira za banke

Leta 2025 sta začeli veljati revidirana uredba o kapitalskih zahtevah (CRR)^[36] in revidirana direktiva o kapitalskih zahtevah (CRD),^[37] s čimer se je začel izvajati končni sveženj reform Basel III, katerih namen je povečati odpornost bančnega sistema EU proti različnim tveganjem. Tekom leta je ECB podpirala Evropski bančni organ – in ga podpira še naprej – s številnimi regulativnimi ali izvedbenimi tehničnimi standardi, povezanimi s CRR/CRD. Izvajanje baselskih pravil o tržnem tveganju v EU, t. i. temeljnega pregleda trgovalne knjige, je bilo preloženo zaradi pomislekov glede enake obravnave vseh institucij, ki so nastali zaradi zamude pri izvajanju svežnja reform Basel III v nekaterih večjih svetovnih jurisdikcijah. Evropska komisija je novembra 2025 začela ciljno usmerjeno posvetovanje o temeljnem pregledu trgovalne knjige, ki se je osredotočalo na možne politike, ki se sprejmejo z delegiranim aktom, ki bo vseboval konkretne spremembe za ublažitev kapitalskih učinkov za banke v EU.^[38] ECB je svoj odziv na ciljno usmerjeno posvetovanje objavila 15. januarja 2026.^[39]

Evropska komisija je 31. marca 2025 predlagala, da se v trajno ureditev spremeni prehodna bonitetna obravnava kratkoročnih poslov financiranja z vrednostnimi papirji in nezavarovanih poslov s finančnimi strankami v okviru količnika neto stabilnega financiranja. Ob izteku prehodnega obdobja, ki naj bi se končalo junija 2025, bi se ta obravnava ob odsotnosti zakonodajnih sprememb uskladila z obravnavo, določeno v baselskem standardu glede količnika neto stabilnega financiranja.^[40] ECB je mnenje o predlogu predložila 2. maja, sozakonodajalca pa sta predlog Komisije sprejela junija.^[41],,[42]

Krepitev okvira politik glede nebančnega finančnega posredništva

ECB je med letom 2025 še naprej poudarjala, kako pomembno je odpravljati strukturne ranljivosti v sektorju nebančnega finančnega posredništva in krepiti relevanten okvir politik z makrobonitetnega vidika. Sodelovala je v razpravah o razširitvi nabora makrobonitetnih orodij za sektor upravljanja premoženja in o izboljšanju usklajevanja politik v vseh državah članicah EU, obenem pa je poudarila, kako pomembno je v celoti in pravočasno izvajati mednarodna priporočila za odpravljanje likvidnostnega tveganja v odprtih skladih in skladih denarnega trga.^[43]

Obenem je ECB izpostavila, da je treba odpraviti tveganje, ki izhaja iz finančnega vzvoda v sektorju nebančnega finančnega posredništva, in izboljšati čezmejno izmenjavo informacij, kar bi prispevalo k oblikovanju mednarodnih priporočil glede politik, namenjenih zmanjšanju s tem povezanih sistemskih tveganj.^{[44], [45]} Poleg tega je aktivno prispevala k spodbujanju in spremljanju izvajanja regulativnega odziva na dejavnosti v zvezi s kriptosredstvi v mednarodnih forumih, in sicer je med drugim sodelovala v tematskem pregledu globalnega regulativnega okvira za dejavnosti v zvezi s kriptosredstvi, ki ga je izvajal Odbor za finančno stabilnost.^[46]

Podpora napredku pri razvoju unije prihrankov in naložb

Pospešen napredek pri razvoju unije prihrankov in naložb je bil v letu 2025 še naprej ena od ključnih prednostnih nalog ECB. To je bistven korak pri krepitvi konkurenčnosti, strateške avtonomije in finančne stabilnosti Evrope, hkrati pa podpira učinkovito financiranje realnega gospodarstva.^[47]

Tako je ECB prispevala k razvoju unije prihrankov in naložb na področju infrastrukture finančnega trga (glej razdelek 4.2). Poleg tega je aktivno sodelovala v razpravah o politikah in zagotavljala tehnične nasvete v zvezi s ključnimi zakonodajnimi pobudami, kot je na primer predlog zakonodajnega svežnja Evropske komisije o integraciji trgov in nadzoru.^[48] V svežnju so predstavljeni konkretni predlogi za odpravo ovir, zaradi katerih prihaja do fragmentacije enotnega trga na področju trgovanja, aktivnosti po opravljenem trgovanju in upravljanja premoženja, hkrati pa spodbujajo inovacije in krepijo nadzor. ECB je junija 2025 prispevala k ciljno usmerjenemu posvetovanju,^[49] na podlagi katerega so bili pripravljeni omenjeni predlogi. Po objavi predlogov in na zahtevo sozakonodajalcev je Svet ECB 9. aprila 2026 sprejel mnenje o tem svežnju.^[50]

ECB je objavila tudi mnenje o predlogih Evropske komisije glede pregleda okvira EU za listinjenje, ki je bil prva zakonodajna pobuda Komisije v okviru agende za unijo prihrankov in naložb.^[51]

4 Nemoteno delovanje tržne infrastrukture in plačil

Eurosistem ima osrednjo vlogo pri razvijanju, delovanju in pregledovanju tržnih infrastruktur in plačil. Upravlja storitve v sistemu TARGET, pri čemer se je promet pri vseh v letu 2025 povečal. Funkcionalnosti storitev TARGET, vključno s storitvami poravnave v več valutah, so bile še dodatno razvite. V sistemu TARGET je 16. junija začela delovati nova storitev, in sicer sistem za upravljanje zavarovanj v Eurosistemu (ECMS), tj. poenoten sistem, ki harmonizira upravljanje premoženja, zastavljenega kot zavarovanje v kreditnih operacijah Eurosistema v vseh državah v euroobmočju. Eurosistem je še naprej spodbujal varnost in učinkovitost evropskih plačil in tržne infrastrukture, pri čemer je upošteval tri vodilna načela: inovacije, integracijo in neodvisnost. Dokončal je tudi pripravljalno fazo v projektu digitalnega eura, ki je še en mejnik na poti do morebitne izdaje digitalnega eura. Eurosistem je leta 2025 z začetkom izvajanja pobud Pontes in Appia nadaljeval z razvojem inovativnega, integriranega in varnega evropskega ekosistema digitalnega finančnega premoženja za transakcije velikih vrednosti, pri katerih se uporablja tehnologija razpršene evidence. Na področju pregleda nad sistemi so bile s prenovitvijo uredbe ECB o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme ažurirane opredelitev upravljavca sistemsko pomembnega plačilnega sistema ter določbe o upravljanju, kibernetskem tveganju in zunanjem izvajanju.

4.1 Storitve v sistemu TARGET

Storitve v sistemu TARGET obsegajo tri storitve poravnave in storitev upravljanja zastavljenega premoženja: T2, tj. sistem bruto poravnave v realnem času za plačilne transakcije, ki podpirajo operacije denarne politike, ter medbančne transferje in komercialna plačila; TARGET2-Securities (T2S), tj. enotna platforma za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji v Evropi; TIPS, tj. poravnava takojšnjih plačil v sistemu TARGET, kjer se takojšnja plačila poravnajo v centralnobančnem denarju 24 ur na dan in 7 dni na teden; sistem za upravljanje zavarovanj v Eurosistemu (ECMS), tj. poenoten sistem, ki je začel uspešno delovati 16. junija 2025 ter harmonizira upravljanje finančnega premoženja, zastavljenega kot zavarovanje v kreditnih operacijah Eurosistema v vseh jurisdikcijah v euroobmočju.

Funkcija poravnave v več valutah v sistemu TARGET omogoča storitve poravnave v valutah, ki niso euro. Od oktobra 2018 se v sistemu T2S uporablja za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji v danskih kronah, od februarja 2024 pa v TIPS za poravnavo takojšnjih plačil v švedskih kronah. Aprila 2025 je poravnava v danskih kronah začela delovati tudi v sistemih T2 in TIPS. V prihodnosti bo TIPS omogočal poravnavo v norveških kronah, trenutno pa se preučuje možnost, da bi se v TIPS in T2 vključile dodatne valute. Ob vstopu Bolgarije v euroobmočje 1. januarja 2026 sta se Bolgarska narodna banka in bolgarska finančna skupnost pridružili vsem storitvam v sistemu TARGET, vključno s sistemom ECMS.

V letu 2025 se je promet povečal pri vseh storitvah v sistemu TARGET. V sistemu T2 je bilo v povprečju poravnanih 431.067 plačil v eurih na dan, kar je 2,2% več kot leto prej, k čemur so prispevala predvsem plačila, ki so jih banke poslale v imenu strank. V sistemu T2S je povprečno dnevno število poravnav znašalo 922.533, kar predstavlja 16,6-odstotno povečanje, izhajalo pa je z vseh trgov. Zaradi uredbe EU o takojšnjih plačilih,^[55] ki določa, da morajo biti ponudniki plačilnih storitev v euroobmočju sposobni prejemati in pošiljati takojšnja plačila do 9. januarja oziroma 9. oktobra 2025, se je v letu 2025 število takojšnjih plačil v eurih, poravnanih prek sistema TIPS, precej povečalo.^[56] Dnevno povprečno število transakcij se je povečalo z 1.657.421 plačil v decembru 2024 na 1.883.368 plačil v januarju 2025 in 3.845.376 plačil v decembru 2025, kar pomeni, da se je med letom več kot podvojilo.

Sistem ECMS je bil po usklajeni migraciji, v kateri je sodelovalo 20 nacionalnih centralnih bank in njihovih skupnosti, uspešno zagnan 16. junija 2025 in je začel nemoteno delovati.^[57] Postal je četrta storitev v sistemu TARGET in je v celoti integriran z drugimi storitvami v sistemu TARGET, zlasti T2S in T2. V sistemu ECMS je bilo dnevno obdelanih v povprečju 5.000 navodil, ki so se nanašala predvsem na mobilizacijo in demobilizacijo bančnih posojil kot zavarovanja.

Eurosistem je v letu 2025 dosegel precejšen napredek pri razvoju vseh storitev v sistemu TARGET. Uvedenih je bilo več operativnih in produktnih izboljšav, da bi se povečala ekonomičnost sistema T2 za udeležence in centralne banke. Poleg tega je Eurosistem v letu 2025 nebančnim ponudnikom plačilnih storitev odobril dostop do plačilnih sistemov, ki jih upravljajo centralne banke, med drugim tudi do sistema TARGET. Junija je Eurosistem začel javno posvetovanje o morebitnem podaljšanju delovnega časa sistema T2. Ko bodo obdelani vsi odgovori, bo v prvi polovici leta 2026 objavljeno poročilo. Nadaljevalo se je tudi pripravljalno delo v zvezi s prilagoditvami sistema T2S, ki so potrebne zaradi projekta digitalnega eura.

V sistem T2S so bile dodane nove ključne funkcionalnosti, da bi se izboljšale čezmejne poravnave, nadalje izboljšala ekonomičnost poravnav – zlasti z optimizirano delno poravnavo – in okrepile storitve samodejnega upravljanja likvidnosti v bankah. Poleg tega so se nadaljevala prizadevanja za izboljšanje splošne odpornosti sistema T2S. Organi upravljanja T2S so v tesnem sodelovanju s finančnim sektorjem napredovali tudi pri ključnih pobudah. Začelo se je ugotavljanje in ocenjevanje potrebnih sprememb sistema, da se podpre prehod na krajši cikel poravnave vrednostnih papirjev v EU (T+1), izvedba pa je načrtovana še pred uvedbo T+1 oktobra 2027.

V zvezi s storitvami v sistemu TARGET se je 27. februarja 2025 zgodil večji incident, zaradi katerega sta bila sistema T2 in T2S deset oziroma osem ur nedosegljiva. Posledično so bili obdelava navodil za poravnavo vrednostnih papirjev, plačila, poravnava prek podsistemov in prenosi likvidnosti med storitvami v sistemu TARGET prekinjeni. V okviru nadaljnjega ukrepanja po incidentu so organi upravljanja storitev v sistemu TARGET določili 20 ukrepov, da se v prihodnje izboljšajo postopki v primeru izrednih okoliščin.^[58] Sem spadajo: (i) zamenjava okvarjene fizične komponente, (ii) ocena neprekinjenega poslovanja in neprekinjenega zagotavljanja IT storitev ter (iii) zbiranje povratnih informacij tržnih udeležencev o učinkovitosti zakasnitev ustavitve sistemov po dolgotrajnem izpadu delovanja. Pri omenjenih ukrepih je bil dosežen precejšen napredek, pri čemer jih je bila večina izvedena do zadnjega četrtletja 2025.^[59] Eurosistem je skrbno obvladoval tudi druge incidente, ki so ravno tako vplivali na razpoložljivost storitev v sistemu TARGET, čeprav v manjši meri (zlasti marca, maja in novembra 2025), pri čemer so bila pridobljena dodatna spoznanja.

4.2 Oblikovanje evropskih plačil in tržne infrastrukture prihodnosti

Pri oblikovanju prihodnjih evropskih plačil in tržne infrastrukture Eurosistem vodijo tri vodilna načela: inovacije, integracija in neodvisnost. Eurosistem uporablja inovativno tehnologijo za nadaljnjo digitalizacijo plačil malih in velikih vrednosti ter trgov vrednostnih papirjev, hkrati pa s harmonizacijo in standardizacijo (na primer na področju postopkov po opravljenem trgovanju) spodbuja globljo integracijo in konkurenco. Ta prizadevanja bodo skupaj z uvajanjem vseevropskih rešitev ključna za izboljšanje ekonomičnosti transakcij ter krepitev strateške avtonomije in odpornosti Evrope. Okrepila bodo tudi denarno suverenost ter povečala mednarodno vlogo eura in pomagala ohranjati finančno stabilnost.

Ohranjanje denarne suverenosti Evrope z digitalnim eurom

Eurosistem je leta 2025 naredil pomembne korake pri razvoju projekta digitalnega eura, da bi ljudem zagotovil dostop do javnega denarja v digitalni dobi. Digitalni euro bi bil digitalna oblika gotovine, ki dopolnjuje bankovce in kovance ter druge digitalne načine plačevanja. Ponujal bi preprost in splošno sprejet način plačevanja v celotnem euroobmočju, brezplačen za osnovno uporabo ter z visokimi standardi zasebnosti, varnosti in dostopnosti. Oktobra 2025 je Svet ECB sklenil, da projekt prehaja v naslednjo fazo. Podrobnejše informacije o projektu so v okvirju 4.

Spodbujanje varnega in integriranega evropskega ekosistema digitalnega finančnega premoženja

Svet ECB je po uspešnem raziskovalnem delu Eurosistema na področju uporabe tehnologije razpršene evidence leta 2025 odobril strateški načrt za razvoj evropskega ekosistema digitalnega finančnega premoženja, ki izkorišča potencial te tehnologije. Več podrobnosti je v okvirju 5.

Izboljšanje čezmejnih plačil z medsebojnim povezovanjem sistemov hitrih plačil

Na področju mednarodnih plačil je eden ključnih ciljev strategije Eurosistema za plačila malih vrednosti podjetjem in potrošnikom v Evropi olajšati čezmejne transakcije ter okrepiti mednarodno vlogo eura. Eurosistem preučuje, kako lahko sistem TIPS prispeva k ciljem načrta skupine G20 za čezmejna plačila.

Junija 2025 je bila v sistemu TIPS uvedena storitev medvalutne poravnave, ki temelji na shemi Evropskega sveta za plačila za mednarodna takojšnja kreditna plačila (One-Leg Out Instant Credit Transfer (OCT Inst) Scheme), kar omogoča transakcije med katerimkoli parom valut, če je vsaj ena od obeh strani transakcije v eni izmed valut, ki jih TIPS podpira.

Na globalni ravni Eurosistem preučuje povezovanje sistema TIPS z drugimi sistemi hitrih plačil, da bi se še izboljšala interoperabilnost, zmanjšali stroški ter povečala hitrost in transparentnost čezmejnih plačil. Septembra 2025 se je Svet ECB odločil, da bo preučil možnost vzpostavitve povezave med TIPS in švicarskim medbančnim klirinškim sistemom takojšnjih plačil (SIC IP). Novembra 2025 pa je sklenil nadaljevati delo pri povezovanju TIPS z indijskim plačilnim sistemom Unified Payments Interface in plačilno shemo Nexus Global Payments.

Integracija evropske tržne infrastrukture za vrednostne papirje in zastavljeno premoženje

Uporaba skupnega sporočilnega standarda pri zastavljenem premoženju je predpisana v enotnih evropskih pravilih o upravljanju finančnega premoženja za zavarovanje terjatev (SCoRE) ter je ključna za izboljšanje avtomatizacije obdelave korporacijskih dejanj in tripartitnega upravljanja zastavljenega premoženja. Decembra 2025 je Eurosistemova Svetovalna skupina za tržne infrastrukture za vrednostne papirje in zavarovanje (AMI-SeCo) v strategiji migracije na ISO 20022 objavila časovni načrt za prehod celotnega trga na ISO 20022. Objavila je tudi celovito poročilo o preostalih ovirah za integracijo storitev po opravljenem trgovanju v Evropi. Poročilo o skladnosti korporacijskih dejanj v letu 2025 ter poročilo SCoREBOARD o skladnosti in napredku za drugo polovico leta 2025 opozarjata na omejen napredek in zamude pri usklajevanju s standardi AMI-SeCo. Eurosistem si zato prizadeva zbrati povratne informacije zadevnih deležnikov o njihovih konkretnih ukrepih in časovnici, da dosežejo polno skladnost s standardi SCoRE. AMI-SeCo podpira načrtovani prehod EU na krajši cikel poravnave (T+1) na nekaterih področjih obdelave korporacijskih dejanj.

Splošneje gledano ECB skupaj z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge ter Evropsko komisijo podpira prehod EU na T+1 (glej tudi razdelek 4.1) tako, da sodeluje v posebni upravljavski strukturi EU na področju T+1.

4.3 Pregled nad delovanjem sistemov in vloga centralne banke kot izdajateljice

Varno in učinkovito delovanje infrastruktur finančnih trgov in plačil v euroobmočju je še naprej prednostna naloga Eurosistema pri izvajanju pregleda nad delovanjem sistemov. Poleg tega Eurosistem kot centralna banka izdajateljica eura sodeluje v dogovorih o sodelovanju z drugimi pregledniki ali pristojnimi organi za infrastrukture finančnih trgov s pomembnimi aktivnostmi v eurih.

Celovita ocena storitev v sistemu TARGET, zaključena leta 2025, je pokazala, da so storitve večinoma skladne z veljavnimi pregledniškimi zahtevami. Izdana so bila predvsem priporočila glede upravljanja tveganj in integracije kibernetskih procesov v upravljanje operativnih tveganj. Ocenjeno je bilo, da ugotovitve ne pomenijo resnega tveganja. Opravljena je bila ocena incidentov, ki so v letu 2025 vplivali na storitve v sistemu TARGET, zlasti večji incident februarja ter incidenti marca, maja in novembra. Na podlagi ocene so bila izdana priporočila v zvezi z večjim incidentom in postopki upravljanja neprekinjenega poslovanja.

Eurosistem je izvedel tudi več ocen drugih sistemsko pomembnih plačilnih sistemov, in sicer EURO1 in STEP2-T družbe EBA CLEARING ter sistema Mastercard Clearing Management System, s poudarkom na operativni odpornosti in večjih spremembah. Na podlagi letne klasifikacije plačilnih sistemov za namene pregleda je bil v letu 2025 spremenjen status nekaterih plačilnih sistemov.^[63] Poleg tega je Eurosistem dokončal prenovo uredbe ECB o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme (uredbe o SPPS),^[64] s katero je bilo spremenjenih več elementov, vključno z opredelitvijo upravljavca SPPS, tako da ta zdaj zajema tudi podružnice, ustanovljene v euroobmočju, ki pripadajo pravnim subjektom, ustanovljenim zunaj euroobmočja. Prenovljena uredba vključuje tudi določbe glede kibernetskega tveganja in zunanjega izvajanja, pri čemer upošteva tehnološki napredek in regulativne spremembe v Evropski uniji, vključno z aktom o digitalni operativni odpornosti (DORA).^[65]

Eurosistem je v okviru pregleda nad elektronskimi plačilnimi instrumenti, shemami in ureditvami (okvir PISA) zaključil celovito oceno izbranih plačilnih shem. Operacionaliziral je tudi nove pristojnosti v skladu z uredbo o trgih kriptosredstev (MiCAR)^[66] ter v sodelovanju z Evropskim bančnim organom dokončal skupno poročilo o plačilnih goljufijah 2025.

Na področju kibernetske odpornosti je Eurosistem izvedel redno anketo za oceno kibernetske odpornosti subjektov, ki so predmet pregleda.^[67] Poleg tega je usklajeval dejavnosti Odbora za kibernetsko odpornost eura v vseevropskih finančnih infrastrukturah, med ključnimi fokusnimi področji v letu 2025 pa sta bila usklajevanje v kriznih razmerah in upravljanje tveganj tretjih strani.

Eurosistem je kot centralna banka izdajateljica eura prispeval k delu nadzornih kolegijev in kolegijev za reševanje v zvezi s centralnimi nasprotnimi strankami v EU ter sodeloval pri tekočem nadzoru sistemsko pomembnih centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav. Zaključil je tudi pregled posojil centralnim nasprotnim strankam, ki so na voljo primernim centralnim nasprotnim strankam v euroobmočju v skladu s smernico o sistemu TARGET.^[68] ECB je leta 2025 spremljala dogajanja v ureditvi kliringa v EU ter izvedla poglobljene analize strukture in delovanja likvidnostnih skladov za obrestne izvedene finančne instrumente v eurih. Prispevala je tudi k delu novo vzpostavljenega mehanizma skupnega spremljanja.

Na področju poravnave vrednostnih papirjev je Eurosistem še naprej opravljal vlogo pristojnega organa v skladu z uredbo o centralnih depotnih družbah,^[69] tako da je dajal obrazložena mnenja o rednih pregledih in ocenah ter podaljšanju dovoljenj za delovanje nekaterih centralnih depotnih družb. Poleg tega je izdal nezavezujoča mnenja o več prijavah, predloženih v okviru uredbe o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence[70].

ECB je prispevala tudi k številnim političnim in regulativnim aktivnostim na mednarodni in EU ravni, vključno s pripravo regulativnih tehničnih standardov, povezanih z nedavno sprejeto ali prenovljeno zakonodajo EU, ki se uporablja za infrastrukture finančnih trgov.

5 Tržne operacije in ponujanje finančnih storitev drugim institucijam

Eurosistemove linije valutnih zamenjav in repo linije s centralnimi bankami zunaj euroobmočja so instrumenti denarne politike, ki se v obdobjih pretresov na svetovnih finančnih trgih uporabljajo kot stabilizacijsko orodje. Leta 2025 so eurske likvidnostne linije ponovno zagotavljale podporo tržnemu financiranju. ECB je primernim nasprotnim strankam v euroobmočju še naprej redno ponujala tudi operacije v ameriških dolarjih, podprte z mrežo stalnih linij zamenjav z glavnimi centralnimi bankami, med katerimi so ECB ter ameriška, kanadska, britanska, japonska in švicarska centralna banka. ECB leta 2025 ni posegla na devizni trg. Še vedno je bila odgovorna za upravljanje različnih finančnih operacij v imenu EU in je še naprej usklajevala storitve Eurosistema na področju upravljanja rezerv.

5.1 Tržne operacije

Likvidnostne linije v eurih in tujih valutah

Eurosistemove linije valutnih zamenjav in repo linije so instrumenti denarne politike, ki preprečujejo, da bi napetosti na mednarodnih trgih financiranja ovirale učinkovitost transmisije denarne politike v euroobmočju. V tabeli 5.1 so prikazane likvidnostne linije, ki so se uporabljale 31. decembra 2025. Črpanje eurskih likvidnostnih linij je bilo leta 2025 še vedno zelo omejeno.

Kar zadeva likvidnostne linije v tujih valutah, je ECB leta 2025 v dogovoru z ameriško, kanadsko, britansko, japonsko in švicarsko centralno banko (mreža linij zamenjav) še naprej tedensko zagotavljala likvidnost v ameriških dolarjih s sedemdnevno zapadlostjo. Zadolževanje nasprotnih strank euroobmočja je vse leto ostalo zelo omejeno.

Poročanje o posegih na deviznem trgu

ECB leta 2025 ni posegla na devizni trg. Od uvedbe eura je na devizni trg posegla dvakrat, in sicer v letih 2000 in 2011. Podatki o posegih na deviznem trgu so objavljeni vsake tri mesece s trimesečnim zamikom na spletnem mestu ECB in na podatkovnem portalu ECB, povzeti pa so tudi v tabeli 5.2. Če v določenem četrtletju ni bilo nobenega posega na deviznem trgu, je to izrecno navedeno.

Okvir poročanja vključuje posege na deviznem trgu, ki jih je enostransko in v sodelovanju z drugimi mednarodnimi organi opravila ECB, ter posege »na dovoljenih mejah nihanja« v okviru mehanizma deviznih tečajev (ERM II).

5.2 Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil v EU

ECB deluje kot fiskalni agent za Evropsko komisijo pri upravljanju najemanja in dajanja posojil v EU. Leta 2025 je bila odgovorna za upravljanje računov in obdelavo plačil za naslednje programe EU:

• aranžma za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči (MTFA),
• evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (EFSM),
• evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE),
• program »EU naslednje generacije« (NGEU),
• mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino (ULCM),
• instrument za Ukrajino,
• makrofinančna pomoč (MFA),
• instrument za reforme in rast za Zahodni Balkan.

Poleg tega ECB deluje kot plačilni agent za Evropsko komisijo v zvezi s storitvijo izdajanja EU.

Leta 2025 je obdelala različna izplačila in plačila v zvezi z zgoraj navedenimi programi.

Odgovorna je tudi za obdelavo vseh plačil v zvezi s sporazumom o posojilih Grčiji.

Na dan 31. decembra je bil skupni nominalni znesek v okviru EFSM 37,1 milijarde EUR, v okviru instrumenta SURE 90,4 milijarde EUR in v okviru sporazuma o posojilih Grčiji 26,3 milijarde EUR. V okviru MTFA na ta datum ni bilo neporavnanih zneskov.

5.3 Storitve Eurosistema na področju upravljanja rezerv

V letu 2025 se je skladno z okvirom storitev Eurosistema za upravljanje rezerv, vzpostavljenim leta 2005, še naprej izvajal celovit sklop finančnih storitev na področju upravljanja rezervnih sredstev strank Eurosistema v eurih. Več nacionalnih centralnih bank Eurosistema je zagotavljalo finančne storitve centralnim bankam, denarnim oblastem in državnim organom s sedežem zunaj euroobmočja ter mednarodnim organizacijam po poenotenih pogojih in v skladu s tržnimi standardi. ECB je še naprej usklajevala okvir, spremljala nemoteno delovanje storitev, spodbujala izboljšave okvira in pripravljala s tem povezana poročila organom odločanja ECB.

Ob koncu leta 2025 je imelo na področju storitev upravljanja rezerv račune 285 strank, v primerjavi z 287 ob koncu leta 2024. V zadnjem četrtletju 2025 so se skupna imetja (vključno z imetji denarnih sredstev in vrednostnih papirjev) v okviru storitev upravljanja rezerv povečala za približno 8% v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2024.

6 Da bo eurska gotovina kos izzivom prihodnosti

V letu 2025 se je število eurskih bankovcev v obtoku ponovno povečalo. V skladu z zavezo Eurosistema, da si bo prizadeval zagotoviti, da gotovina ostane razpoložljivo, dostopno in sprejeto plačilno sredstvo, ki je čim bolj trajnostno in okolju prijazno, se je nadaljevala prenova oblikovne podobe eurskih bankovcev. S tem se bo izboljšala zaščita eurskih bankovcev, hkrati pa bodo bankovci oblikovno bližje vsem Evropejcem.

6.1 Gibanja gotovine v obtoku in ravnanje z gotovino

Število eurskih bankovcev v obtoku se je leta 2025 še naprej povečevalo in konec leta doseglo novo najvišjo raven, in sicer 31,3 milijarde eurskih bankovcev v skupni nominalni vrednosti 1.619,5 milijarde EUR. Po obdobju umirjanja v času naraščanja obrestnih mer se je nominalna rast nekoliko okrepila in dosegla 2,5% po številu in 2,0% po vrednosti na medletni ravni.

Graf 6.1

Število in vrednost eurskih bankovcev v obtoku

(lestvica na levi strani: v milijardah EUR; lestvica na desni strani: v milijardah)

V letih 2015–2025 je bila vrednost gotovine v obtoku ves čas večja od 10% BDP euroobmočja, kar potrjuje pomembnost gotovine kot plačilnega sredstva in likvidnega sredstva za transakcije, pa tudi sredstva, ki se hrani iz previdnostnih razlogov. Število bankovcev v obtoku je raslo tudi zaradi mednarodne uporabe eura.

Kreditne institucije so leta 2025 nacionalnim centralnim bankam v euroobmočju vrnile 24,5 milijarde bankovcev, kar predstavlja rahlo zmanjšanje za 0,9 milijarde v primerjavi z letom 2024. Skupna vrednost bankovcev, deponiranih pri nacionalnih centralnih bankah, se je z 856 milijard EUR leta 2024 zmanjšala na 833 milijard EUR v letu 2025. Zmanjšanje je bilo deloma posledica dejstva, da so kreditne institucije v obtok med stranke vrnile večje količine bankovcev, namesto da bi jih vrnile nacionalnim centralnim bankam.

Leta 2025 se je količina eurskih kovancev v obtoku, ki so jih izdale države članice, na medletni ravni povečala za 1,8% po številu in 2,6% po vrednosti ter je znašala 2,7 milijarde kovancev z nominalno vrednostjo 890 milijonov EUR.

6.2 Okrepitev pravnega okvira za gotovino

Povečanje števila eurskih bankovcev v obtoku pomeni, da so ves čas potrebne daljnosežne politike, ki določajo obveznost sprejemanja gotovine, ohranjajo dober dostop do gotovinskih storitev ter hkrati zagotavljajo varnost in trajnost bankovcev. Vse večja zaskrbljenost v euroobmočju glede sprejemanja gotovine in dostopa do gotovinskih storitev kaže na nujno potrebo po celovitem okviru EU z jasnimi in zavezujočimi pravili o statusu zakonitega plačilnega sredstva eurskih bankovcev in kovancev. Tak okvir bo okrepil zaupanje javnosti v gotovino in razjasnil odgovornost držav članic glede zagotavljanja učinkovitega dostopa do gotovine ter večje odpornosti gotovinskih storitev. ECB je pozdravila precejšen napredek zakonodajalcev EU, zlasti dogovor Sveta Evropske unije iz decembra 2025 o splošnem pristopu, ter je pripravljena zagotoviti tehnično podporo pri dokončanju uredbe o eurobankovcih in eurokovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu,^[70] ki je del svežnja o enotni valuti. Čeprav digitalna plačila malih vrednosti v euroobmočju naraščajo, analize izpadov električne energije kažejo, da gotovina ostaja zanesljiva alternativa v primeru motenj v plačilnem sistemu, ki se lahko pojavijo nepričakovano in imajo širši vpliv na transakcije.^[71] Gotovina krepi sistemsko odpornost, saj poleg vsakodnevne razširjene uporabe deluje kot »rezervna možnost« za plačilni sistem v času motenj ter spodbuja konkurenco na trgu plačil. Pomembna je tudi za finančno vključenost, saj jo številni državljani, zlasti ranljive skupine, uporabljajo pri vsakodnevnih plačilih.

6.3 Ponarejanje in razvoj eurskih bankovcev

V letu 2025 je bilo iz obtoka umaknjenih okrog 444.000 ponarejenih eurskih bankovcev, kar je 20% manj kot v prejšnjem letu. Apoena za 20 € in 50 € sta bila še vedno najpogosteje tarča ponarejevalcev, saj sta skupaj predstavljala okrog 80% vseh ponaredkov.

V letu 2025 je bilo na milijon pristnih bankovcev v obtoku odkritih 14 ponaredkov, kar je ena najnižjih ravni od uvedbe eura (graf 6.2). Verjetnost, da boste prejeli ponarejen bankovec, je torej zelo majhna.

Večina ponaredkov je slabe kakovosti, brez zaščitnih elementov ali z zelo slabimi imitacijami. Bankovce je mogoče preveriti s preprosto metodo »otip-pogled-nagib«, ki je opisana na spletni strani o zaščitnih elementih bankovcev in na spletnih straneh nacionalnih centralnih bank v euroobmočju.

Graf 6.2

Število odkritih ponarejenih bankovcev na leto na 1 milijon pristnih eurskih bankovcev v obtoku

Napredek pri preoblikovanju podobe eurskih bankovcev

ECB je v letu 2025 nadaljevala prenovo oblikovne podobe eurskih bankovcev. Cilj preoblikovanja je doseči, da bodo novi bankovci bolje odražali enotnost, identiteto in vrednote Evrope ter da bodo varnejši, okolju prijazni in oblikovno bližji vsem Evropejcem. Projekt, ki se je začel decembra 2021, kaže na zavezanost ECB k ohranjanju gotovine kot varnega in vključujočega plačilnega sredstva.

Sodelovanje javnosti je bilo pri prenovi ključno. ECB je z anketami in posvetovanji zbirala ideje in povratne informacije iz vse Evropske unije. Leta 2023 je Svet ECB na podlagi mnenj javnosti in priporočil strokovnjakov izbral dve temi za nove bankovce: »evropska kultura«, ki poudarja skupne kulturne prostore in ikonične evropske osebnosti, ter »reke in ptice«, ki prikazujejo bogato naravno raznolikost Evrope. V začetku leta 2025 so bili izbrani motivi, ki ponazarjajo obe temi.

ECB je pozneje v letu, tj. 15. julija, razpisala oblikovalski natečaj za nove bankovce in k sodelovanju povabila oblikovalce in umetnike, ki živijo v Evropski uniji. Udeleženci so bili izbrani na podlagi izkušenj in dosežkov ter so že začeli pripravljati oblikovne predloge. Žirija oblikovalskega natečaja, sestavljena iz neodvisnih strokovnjakov iz vsake države euroobmočja, bo izbrala do pet zmagovalnih predlogov za vsako temo. Javnost bo imela možnost izraziti svoje mnenje, preden bo Svet ECB sprejel končno odločitev, predvidoma okoli konca leta 2026. Novi bankovci bodo v obtok prišli nekaj let po tej odločitvi in po zaključenem proizvodnem procesu.

7 Statistika

ECB ob podpori nacionalnih centralnih bank razvija, zbira, pripravlja in razširja širok nabor statističnih podatkov in podatkov, potrebnih za podporo nalogam Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in Evropskega odbora za sistemska tveganja. To statistiko uporabljajo tudi javni organi, mednarodne organizacije, udeleženci na finančnih trgih, mediji in širša javnost, hkrati pa ECB omogoča, da krepi transparentnost pri svojem delu.

ECB je leta 2025 izpopolnila statistiko euroobmočja, da bi bolje podpirala denarno politiko, finančno stabilnost in širše prednostne naloge EU. Ključni nabori podatkov o denarnih trgih, bankah in državnih financah so bili nadgrajeni, kar je privedlo do boljše pokritosti, doslednosti in transparentnosti, hkrati pa poenostavilo poročanje nacionalnih centralnih bank. Podnebni kazalniki so bili dodatno izpopolnjeni, da bi nudili obsežnejše informacije o trajnostnih financah in podnebnih tveganjih, kar bo pripomoglo k vključevanju podnebne problematike v analizo politik. Na zakonodajni ravni je ECB priporočila ciljne spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98, da bi se posodobil okvir za zbiranje statističnih podatkov, izboljšali kakovost in učinkovitost podatkov ter da bi poročevalsko breme ostalo čim manjše ob hkratnem varovanju zaupnosti. Vzporedno s tem je skupni odbor za poročanje bank dosegel pomemben napredek pri učinkovitejšem sporočanju podatkov bank z izdajo prvega priporočila, ki se je nanašalo na izvajanje prenovljene statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti.

7.1 Izpopolnjevanje statistike euroobmočja za izpolnjevanje novih potreb denarne politike

ECB je januarja 2025 bistveno izboljšala statistiko o evropskih kratkoročnih vrednostnih papirjih (STEP), ki zagotavlja informacije o obsegu izdaj na primarnem trgu in o poslih s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji, izdanih v okviru programov, ki so prejeli oznako STEP, ter njihovih donosih. Nova statistika o evropskih kratkoročnih vrednostnih papirjih ne temelji le na podatkih upravičenih ponudnikov takšnih podatkov, temveč tudi na drugih visoko kakovostnih podatkih iz centralizirane baze vrednostnih papirjev ECB, kar je prispevalo k boljši kakovosti podatkov in večji pokritosti. Izboljšana statistika je objavljena v interaktivnih poročilih z novimi tedenskimi podatki, kar Eurosistemu (za potrebe denarne politike), izdajateljem vrednostnih papirjev in vlagateljem olajšuje spremljanje dejavnosti na denarnem trgu.

V istem mesecu je Svet ECB sprejel novo smernico, ki nadgrajuje in dodatno harmonizira obstoječi okvir za statistiko euroobmočja o premoženju, dohodkih in potrošnji gospodinjstev.^[72] Okvir omogoča boljše razumevanje položaja različnih skupin gospodinjstev ter njihove odzive na gospodarska gibanja in ukrepe denarne politike.

Svet ECB je sprejel prenovljeno smernico o statistiki državnih financ, ki ureja, kako se zbirajo in sporočajo podatki euroobmočja o javnofinančnih prihodkih, odhodkih in primanjkljaju/presežku ter dolgu.^[73] Prenovljena smernica uvaja jasnejše predloge za podatke po posameznih sektorjih (na ravni centralne, regionalne in lokalne države ter skladov socialne varnosti), uvaja harmonizirane informacije o finančnih povezavah s proračunom EU in določa, kdaj se lahko nacionalne centralne banke oprejo na statistične podatke, ki jih je Eurostat že posredoval. S tem se izboljšuje doslednost in preprečuje nepotrebno dvojno poročanje.

Za večjo zanesljivost in reprezentativnost statistike eurskega denarnega trga so bili podatki iz razširjene poročevalske populacije za namene statistike denarnega trga (MMSR) 2. julija 2025 vključeni v dnevni izračun eurske kratkoročne obrestne mere (€STR). To je sledilo vključitvi 24 novih bank v populacijo MMSR 1. julija 2024, s čimer se je povečala velikost vzorca v več državah euroobmočja, v poročanje pa sta bila prvič vključena tudi Luksemburg in Portugalska. Referenčna vrednost zdaj temelji na večjem obsegu transakcij in boljši pokritosti.

ECB je julija 2025 začela objavljati podrobnejšo statistiko o čezmejnih portfeljskih naložbah v dolžniške vrednostne papirje v euroobmočju.^[74] Nove razčlenitve prikazujejo več valut in držav izdajateljev, širši nabor sektorjev vlagateljev in izdajateljev, različne ročnosti ter tudi to, ali je obveznica zelena ali trajnostna. Poleg tega so sredstva in obveznosti združeni po enostavnih razredih tveganj na podlagi bonitetnih ocen ter zagotovljeni nekateri kazalniki tako po nominalni kot po tržni vrednosti, kar daje jasnejšo sliko izpostavljenosti skozi čas.

Svet ECB je oktobra 2025 sprejel smernico o spremembi smernice o konsolidiranih bančnih podatkih.^[75] S tem se je statistično zajetje razširilo na investicijska podjetja razreda 1, tako da agregati bolje odražajo celoten bančni sektor EU.^[76] Sprememba ECB omogoča, da v imenu nacionalnih centralnih bank centralizirano agregira nadzorniške podatke z uporabo svojih informacijskih sistemov, kar izboljšuje primerljivost med državami in ekonomičnost. Poleg tega so bile predloge za poročanje izpopolnjene tako, da zagotavljajo podrobnejše informacije o bančni statistiki.

ECB je novembra 2025 dodatno izboljšala statistične kazalnike v zvezi s podnebjem. Kazalniki o trajnostnih dolžniških vrednostnih papirjih so bili razširjeni tako, da zdaj vključujejo nove razčlenitve po valutah, ročnosti in vrstah obrestne mere. Kazalniki o tranzicijskih tveganjih zdaj omogočajo podrobnejši vpogled v ogljični in sektorski profil bančnih posojil in portfeljev vrednostnih papirjev, kar omogoča lažje ocenjevanje izpostavljenosti do panog z visokimi emisijami ter spremljanje sprememb skozi čas. Kazalniki o fizičnih tveganjih so bili izpopolnjeni tako, da zajemajo širši nabor nevarnosti, vključno s tveganji v zvezi s temperaturo in padavinami ter pomanjkanjem vode, in jih povezujejo z geografsko lokacijo osnovnih izpostavljenosti.

7.2 Revizija Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 – zbiranje statističnih informacij s strani ECB

Uredba Sveta (ES) št. 2533/98^[77] določa pravni okvir za zbiranje statističnih informacij od bank in drugih poročevalskih enot, ki so potrebne za izvajanje nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Uredba je bila sprejeta leta 1998 in spremenjena v letih 2009 in 2015. Ker se gospodarstvo, finančni sistem in podatkovno okolje nenehno spreminjajo, je ECB leta 2025 izdala novo priporočilo o spremembi uredbe.^[78] Svet za splošne zadeve je uredbo o spremembi nato sprejel 16. decembra 2025.^[79]

Digitalna preobrazba ustvarja nove zahteve in priložnosti ne le za podjetja, temveč tudi pri zagotavljanju javnih storitev. Ustvarila je novo okolje brez primere z novimi potrebami po statistiki za izvajanje nalog ESCB ter z novimi možnostmi za učinkovito zbiranje podrobnih podatkov. Poleg tega se je z nedavnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji še povečala potreba po bolj pravočasnih, pogostejših in podrobnejših statističnih podatkih ob hkratnem ohranjanju minimalnega bremena poročanja.

Zato je bilo treba prilagoditi pravni okvir, da bi lahko statistično in regulativno poročanje, kjer je to mogoče, sledilo načelu »enkratnega poročanja«. Da več organov in institucij držav članic in EU ne bi zbiralo istih podatkov, bi si morale članice ESCB podatke izmenjevati, ESCB pa bi jih moral deliti s članicami evropskega statističnega sistema in drugimi relevantnimi deležniki v jasno opredeljenih okoliščinah, ne glede na to, katera članica ESCB je podatke prvotno zbrala.

7.3 Povečanje učinkovitosti posredovanja podatkov s strani bank

Ključni napredek pri učinkovitejšem posredovanju podatkov s strani bank je bil dosežen v okviru skupnega odbora za poročanje bank, ki združuje evropske in nacionalne organe ter bančni sektor. Skupni odbor je junija 2025 dosegel pomemben mejnik z objavo prvega mnenja o izvajanju revidirane statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti (NACE Rev. 2.1). ECB in Evropski bančni organ bosta zagotovila, da bodo banke lahko revidirano klasifikacijo uvedle hkrati za statistično in nadzorniško poročanje ter poročanje za namene reševanja.

Eurosistem je bil tudi v letu 2025 zavezan zmanjševanju poročevalskega bremena bank, in sicer je zahteve za statistično poročanje združil v okvir integriranega poročanja (IReF). Zaradi geopolitičnih razmer in ob upoštevanju dolgoročne narave projekta IReF je Eurosistem sklenil raziskati, ali bi ta prvi korak k popolnoma integriranemu sistemu poročanja lahko predstavljal tudi korak k večji tehnološki suverenosti Evrope. Za to Eurosistem potrebuje več časa, kot je bilo sprva predvideno, da oceni bolj suverene rešitve za uvedbo IReF, vključno z rešitvami za gostovanje v oblaku.

Bančni integrirani slovar poročanja, ki predstavlja povezavo med zahtevami organov glede podatkov ter jezikom in opredelitvami, ki jih uporabljajo banke, je imel v letu 2025 še pomembnejšo vlogo pri podpori učinkovitejšemu poročanju. Tako so bili v slovar dodani FINREP, obremenitev sredstev in AnaCredit. Začeli so se novi delovni procesi za vključitev dodatnih nadzorniških okvirov in podatkovnih zahtev, tako da vsebina bančnega integriranega slovarja poročanja sega onkraj statističnih podatkov. To delo je še posebno pomembno, saj potrjuje izvedljivost usklajevanja statističnega in nadzorniškega poročanja na podrobni ravni ter tako povečuje kakovost podatkov, ki jih sporočajo banke, ter spodbuja večjo doslednost med različnimi področji poročanja.

8 Raziskovalne dejavnosti ECB

Strokovnjaki v ECB so leta 2025 opravili obsežne ekonomske, denarne, finančne in pravne raziskave, ki so privedle do pomembnih spoznanj za oblikovanje denarne politike, vključno z oceno strategije v letu 2025. Delo v okviru raziskovalne mreže o izzivih pri transmisiji denarne politike v svetu hitrih sprememb (ChaMP)^[84] in raziskave, ki temeljijo na anketi o pričakovanjih potrošnikov ter anketi o financiranju in porabi gospodinjstev, so bile še naprej bogat vir informacij za denarno politiko.

To poglavje se začne s priznanjem kakovosti raziskav ECB, nato pa je opisanih pet glavnih področij raziskav in nasvetov glede denarne politike ter napredek, dosežen na teh področjih med letom. Temu sledi predstavitev ustanovitve in dejavnosti raziskovalne delovne skupine za umetno inteligenco, poglavje pa se zaključi z okvirjem »Makroekonomsko modeliranje v času negotovosti«.

Cilj ECB je izvajanje kakovostnih raziskav na področjih, ki so ključna za mandat in dejavnosti centralnih bank. Od decembra 2024 indeks ekonomskih raziskav RePEc (Research Papers in Economics) – splošno razširjen indeks raziskovalnih zvezkov iz ekonomije – uvršča ECB na prvo mesto na svetu na področju monetarne ekonomije. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila svet guvernerjev ameriške centralne banke oziroma Mednarodni denarni sklad (MDS). Na širšem področju makroekonomije pa je ECB uvrščena na drugo mesto, za oddelkom za ekonomijo na Univerzi Harvard in pred MDS. Na področju bančništva je ECB še vedno na prvem mestu, pred Banko za mednarodne poravnave in poslovno fakulteto Booth univerze v Chicagu. Med centralnimi bankami in podobnimi institucijami po svetu je bila ECB leta 2025 na drugem mestu, za MDS in pred svetom guvernerjev ameriške centralne banke. V Evropi je uvrščena na tretje mesto na vseh področjih in v vseh institucijah, za London School of Economics in Paris School of Economics.

Raziskovalne projekte, ki so v ECB potekali leta 2025, je mogoče razvrstiti v pet širših tematskih področij. Vsi so izkoriščali prednosti vključevanja nacionalnih centralnih bank in sodelovanja znotraj raziskovalnih grozdov Evropskega sistema centralnih bank.

Prvič, raziskave na področju strategije in transmisije denarne politike so prispevale k oceni strategije ECB leta 2025 ter poglobile razumevanje transmisije denarne politike. Nadgraditve napovedovalnih modelov so privedle do šibkejših ocen transmisije. Hkrati sta se izboljšali napovedovalna uspešnost modelov in njihova interpretativna moč v obdobjih nekonvencionalne denarne politike in inflacije, ki jo poganjajo energenti. Drugo delo na področju transmisije denarne politike je zajemalo analize kvantitativnega zaostrovanja, nakupov vrednostnih papirjev in kriznih intervencijskih ukrepov. Ugotovitve so na novo osvetlile vpliv pričakovanj glede likvidnosti na razmike na denarnem trgu, heterogenost transmisije med gospodinjstvi, podjetji in panogami, nelinearno dinamiko inflacije ter interakcije med denarno politiko, finančno stabilnostjo in javnofinančno politiko. Študije o izvajanju denarne politike pa so se osredotočale na volatilnost denarnega trga, vrednotenje repo poslov in regulativne spremembe, medtem ko so raziskave o komuniciranju preučevale zaupanje, sidranje pričakovanj ter odnos javnosti do komuniciranja centralnih bank in digitalnega eura. Pri raziskavah o komuniciranju je v okviru raziskovalne mreže ChaMP potekalo tudi sodelovanje.

Drugo tematsko področje se je nanašalo na javnofinančno politiko in strukturo upravljanja v ekonomski in monetarni uniji. Raziskave na tem področju so obravnavale interakcije med denarno in fiskalno politiko, fiskalne multiplikatorje ter zeleni prehod. Ugotovitve so pokazale, da lahko dobro zasnovana javnofinančna pravila podpirajo denarno politiko na spodnji meji, da fiskalni spodbujevalni ukrepi vplivajo na dinamiko inflacije ter da podnebne politike vključujejo kompromise med inflacijo, proizvodnjo in učinkovitostjo zelenega prehoda.

Tretjič, na področju mednarodne makroekonomije in financ so raziskovalci ECB preučevali geopolitično fragmentacijo, čezmejno prelivanje šokov ter prevlado valut in mednarodni denarni sistem. Ugotovitve izpostavljajo regionalizacijo trgovine in plačil, neenakomerno globalno prelivanje posledic ameriške denarne politike ter nadaljnjo prevlado ameriškega dolarja ob hkratnih postopnih spremembah uporabe valut in finančne infrastrukture. Obravnavano je bilo tudi načelo pravne države kot vrednote, ki je na mednarodni ravni pod pritiskom.

Četrto tematsko področje raziskav ECB so makroekonomska dinamika in mikrotemelji. Leta 2025 je bil poudarek na analizi podjetij, gospodinjstev, trgov dela in cen ter na raziskovalnih metodah, ki uporabljajo podrobne podatke in modele z mikrotemelji. Delo na tem področju je izpostavilo heterogene odzive na šoke in denarno politiko, vlogo pričakovanj, sektorsko gibanje inflacije in odpornost trgov dela. Zajet je bil tudi metodološki napredek – med drugim z uporabo napovedovalnih in ocenjevalnih orodij, ki temeljijo na umetni inteligenci.

Na področju finančnih institucij in trgov pa je bilo v raziskavah leta 2025 obsežno analizirano medsebojno delovanje denarne politike, finančnih trgov, inflacije in realnega gospodarstva. Študije so preučevale transmisijo denarne politike prek stanovanjskega zavarovanja, ponudbe kreditov in strukture posojilnih pogodb ter izpostavile vlogo, ki jo imajo značilnosti bančnih bilanc in heterogenost trgov. Druge raziskave na tem področju so ocenjevale vpliv nakupov vrednostnih papirjev s strani centralnih bank ter interakcijo med denarno in makrobonitetno politiko, pri čemer so pokazale, da ima denarna politika večji vpliv na obrestne mere za posojila kot makrobonitetna politika. Raziskovalci so se še naprej osredotočali na odpornost bank, reforme nadzora in nebančne finančne posrednike, vključno z vzajemnimi skladi in zavarovalnicami. Poleg tega so raziskave finančnega sistema zajemale tudi analize finančnih tveganj, povezanih s podnebjem – vključno s podnebnimi tranzicijskimi tveganji – ter učinkovitost podnebnih zavez.

Hitra širitev umetne inteligence bo predvidoma preoblikovala gospodarstvo. V odziv na to je bila septembra 2025 oblikovana dveletna raziskovalna delovna skupina o umetni inteligenci, ki je razdeljena na dve delovni področji: umetna inteligenca in realno gospodarstvo ter umetna inteligenca in finančni sektor. Delo na področju realnega gospodarstva vključuje preučevanje vplivov umetne inteligence na produktivnost, povpraševanje po delovni sili, dinamiko podjetij, konkurenco in inflacijo. Poleg tega zajema uporabo strojnega učenja in velikih jezikovnih modelov pri analizi besedil, pripravi napovedi ter preučevanju širjenja tehnologij. V okviru delovnega področja o finančnem sektorju so raziskovalci začeli preizkušati uporabo umetne inteligence pri analizi trgov vrednostnih papirjev, bančnih aktivnosti in digitalnih plačil. Prvi rezultati se zdijo drugačni od rezultatov standardnih modelov, kar ima posledice za finančno stabilnost in določanje cen posojil.

Število raziskav v ECB je bilo še vedno na visoki ravni. Strokovnjaki ECB so v seriji delovnih zvezkov ECB skupno objavili 158 dokumentov, v raziskovalnem biltenu pa 12 člankov. Številni delovni zvezki so bili objavljeni tudi v akademskih revijah. Vzporedno so bile raziskave, usklajevane v okviru programa pravnih raziskav v ECB, objavljene v najuglednejših mednarodnih revijah, ECB pa je izdala tudi posebno zbirko prispevkov o pravnih vidikih krepitve avtonomije EU.

9 Pravne dejavnosti in dolžnosti

To poglavje obravnava pristojnost Sodišča Evropske unije v zvezi z ECB ter predstavlja informacije o mnenjih ECB in zadevah v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti posvetovanja z ECB o osnutkih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB. Poroča tudi o spremljanju skladnosti s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa, ki ga izvaja ECB.

9.1 Pristojnost Sodišča Evropske unije v zvezi z ECB

Februarja 2025 je Sodišče EU zavrnilo pritožbo zoper sklep Splošnega sodišča o zavrnitvi zahtevka za odškodnino proti ECB zaradi javne izjave predsednice ECB na tiskovni konferenci (C-11/24 P).^[93] Sodišče je potrdilo, da mora biti za nastanek nepogodbene odgovornosti ECB v skladu s členom 340 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ugotovljena dovolj resna kršitev pravnega pravila, s katerim so posameznikom podeljene pravice. Sodišče je ugotovilo, da se s pravnimi določbami, na katere se sklicuje pritožnik in se nanašajo na razdelitev pristojnosti med organi ECB ter cilje denarne politike, posameznikom ne dodeljujejo pravice, zato ECB ni odgovorna za škodo. Sodišče je prav tako potrdilo ugotovitev Splošnega sodišča, da ni bila ugotovljena vzročna zveza med javno izjavo in domnevnimi finančnimi izgubami. S sklepom so se tako ponovno potrdile meje odgovornosti ECB za sporočila o denarni politiki po pravu Evropske unije (EU), kar prispeva k pravni varnosti pri izvajanju njenega institucionalnega mandata.

Sodišče EU je julija 2025 potrdilo, da je ECB pravilno razlagala in uporabila italijansko zakonodajo, s katero se izvaja direktiva o sanaciji in reševanju bank,^[94] ko je imenovala začasno upravo v družbi Banca Carige (združeni zadevi C-777/22 P in C-789/22 P). Pojasnjeno je bilo, da mora ECB, kadar za banko, ki je pod njenim neposrednim nadzorom – kot je določeno v členu 4(3) uredbe o enotnem mehanizmu nadzora (EMN)^[95] – uporablja nacionalno zakonodajo, s katero je bila prenesena direktiva EU, te nacionalne predpise razlagati tako v skladu z direktivo kot s celotnim pravom EU. Pritožbi, ki sta ju vložili ECB in Evropska komisija, sta se nanašali na prejšnjo sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-502/19, Corneli proti ECB, s katero je manjšinski delničar izpodbijal odločitev ECB o imenovanju začasne uprave v družbi Banca Carige. Glede vprašanja dopustnosti je Sodišče EU potrdilo ugotovitev Splošnega sodišča, da imajo lahko v določenih okoliščinah delničarji nadzorovanih subjektov procesno upravičenje za izpodbijanje nadzorniških odločitev ECB, zlasti kadar te vplivajo na uresničevanje njihovih upravljavskih pravic. Sodišče EU je sodbo Splošnega sodišča iz leta 2022 razveljavilo in primer vrnilo v ponovno odločanje.

9.2 Mnenja ECB in primeri neizpolnjevanja obveznosti

Člena 127(4) in 282(5) PDEU zahtevata, da se v zvezi z vsemi osnutki pravnih predpisov EU ali nacionalnih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB, pridobi mnenje ECB. Vsa mnenja ECB so objavljena na spletnem mestu EUR-Lex.

Leta 2025 je bilo zabeleženih devet nedvomnih in pomembnih primerov neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja z ECB o osnutkih pravnih predpisov. Dva primera neizpolnjevanja obveznosti sta se nanašala na pravne akte Unije, sedem pa na nacionalne predpise. ECB je sprejela mnenja na lastno pobudo v obeh primerih neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja o osnutkih pravnih predpisov EU in v šestih izmed sedmih primerov neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja o nacionalnih pravnih predpisih.

Prvi primer EU se je nanašal na predlog direktive EU o dveletnem odlogu roka za države članice, kar zadeva uporabo nekaterih zahtev glede poročanja podjetij o trajnostnosti in skrbnega pregleda. Šteje se, da je ta primer nedvomen in pomemben zaradi pomena, ki ga ima za izvajanje denarne politike, nadzor skrbnega in varnega poslovanja kreditnih institucij, prispevek k nemotenemu izvajanju politik, ki jih vodijo pristojni organi v zvezi s stabilnostjo finančnega sistema, ter zbiranje statističnih podatkov.

Drugi primer EU se je nanašal na predlog uredbe EU o določenih zahtevah glede poročanja na področju finančnih storitev in podpore naložbam. Šteje se, da je ta primer nedvomen in pomemben, ker bi uredba utegnila vplivati na sporočanje in izmenjavo nadzorniških podatkov.

Prvi primer neizpolnjevanja obveznosti na nacionalni ravni se nanaša na bolgarski zakon, ki je vseboval ukrepe proti financiranju terorizma, širjenju orožja za množično uničevanje in pranju denarja. Ta primer velja za nedvomnega in pomembnega, ker se nanaša na nacionalni zakon, ki vpliva na izključno pristojnost ECB za izdajo in odvzem dovoljenj v okviru enotnega mehanizma nadzora. Naslednji trije primeri na nacionalni ravni zadevajo hrvaško, grško in madžarsko zakonodajo, ki med drugim ureja dostop državljanov do gotovine. Ti primeri veljajo za nedvomne in pomembne, ker je zadosten in učinkovit dostop do gotovine nujen za ohranjanje učinkovitosti statusa gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva. Peti primer na nacionalni ravni se nanaša na madžarski zakon o odpornosti kritičnih subjektov. Šteje se, da je ta primer nedvomen in pomemben, ker obveznosti in nadzorniška pooblastila, določena z ustreznimi zakoni, vplivajo na neodvisnost centralne banke Magyar Nemzeti Bank v skladu s členom 130 PDEU. Šesti primer na nacionalni ravni zadeva madžarski zakon, ki vpliva na centralno banko Magyar Nemzeti Bank. Ta primer se šteje za nedvomen in pomemben primer zaradi vpliva na organe odločanja centralne banke Magyar Nemzeti Bank, prepoved denarnega financiranja in dovoljene dejavnosti fundacij, ki jih je ustanovila navedena banka. Sedmi primer na nacionalni ravni se nanaša na madžarski zakon, ki v okviru prenosa revidirane direktive o kapitalskih zahtevah (CRD)^[96] obravnava mandatno obdobje namestnika guvernerja ter določene zahteve v zvezi z njegovim imenovanjem in razrešitvijo. Šteje se, da je ta primer nedvomen in pomemben, ker vpliva na organe odločanja centralne banke Magyar Nemzeti Banke in neodvisnost te centralne banke.

ECB je sprejela osem mnenj o zakonodajnih predlogih EU, ki obravnavajo: (i) krajši cikel poravnave vrednostnih papirjev v EU; (ii) zahteve glede skrbnega in varnega poslovanja kreditnih institucij v zvezi s posli financiranja z vrednostnimi papirji po količniku neto stabilnega financiranja; (iii) poenostavitev poročanja podjetij o trajnostnosti ter zahtev glede skrbnega pregleda in taksonomije; (iv) nefinančno statistiko o poslovnih nepremičninah; (v) uvedbo eura v Bolgariji; (vi) program Pericles V, namenjen boju proti ponarejanju eura; (vii) enostavno, transparentno listinjenje in povezane kapitalske zahteve; (viii) poenostavitev pravil o ekonomskem upravljanju.

ECB je sprejela 37 mnenj o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov. Mnenja o nacionalni zakonodaji pogosto zajemajo več kot eno temo, odvisno od obsega nacionalnega zakona, o katerem poteka posvetovanje z ECB.^[97] ECB je sprejela:

• 17 mnenj o nacionalnih centralnih bankah, med drugim o lastništvu zlatih rezerv, mandatih in sestavi članov organov odločanja, preprečevanju nasprotja interesov, pravilih o razdelitvi dobička, zakladniških računih, sodelovanju v enotnem mehanizmu nadzora, odgovornostih v času civilne krize, uporabi zahtev glede kibernetske varnosti in odpornosti, financiranju kvotnega prispevka posamezne države članice v Mednarodni denarni sklad ter fundacijah in pokojninah;
• osem mnenj o gotovini, vključno z dostopom do gotovinskih storitev, omejitvami gotovine, statusom gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva in vzpostavitvijo ustavne pravice do plačevanja z gotovino;
• sedem mnenj o nadzorniški neodvisnosti in preprečevanju nasprotja interesov;
• tri mnenja o posebnih davkih za banke ali davkih na finančne transakcije;
• dve mnenji o dostopu do plačilnih sistemov;
• dve mnenji o postopku presoje združitev, odprodaj in prevzemov;
• eno mnenje o digitalni operativni odpornosti na področju plačil;
• eno mnenje o pregledu ponudnikov storitev izmenjave finančnih sporočil;
• eno mnenje o prenosljivosti računov IBAN;
• eno mnenje o obveznem sprejemanju negotovinskih plačil;
• eno mnenje o posebnih kreditnih institucijah z nižjim pragom ustanovnega kapitala v višini 1 milijona EUR;
• eno mnenje o razmerju med nacionalnim pravom, enotnim mehanizmom nadzora in bančnimi pravili za posamezne sektorje;
• eno mnenje o osnovi za obvezne rezerve držav zunaj euroobmočja;
• eno mnenje o zavarovanju za primer poplave;
• eno mnenje o načrtovanju v izrednih razmerah civilne krize;
• eno mnenje o makrobonitetnih ukrepih v zvezi s hipotekarnimi krediti.

9.3 Skladnost s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa

V skladu s členom 271(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije ima ECB nalogo spremljati, kako nacionalne centralne banke držav članic EU upoštevajo prepovedi iz členov 123 in 124 Pogodbe ter uredb Sveta (ES) št. 3603/93^[98] in 3604/93^[99]. Člen 123 prepoveduje ECB in nacionalnim centralnim bankam, da bi vladam in institucijam ali organom EU omogočale dovoljeno prekoračitev stanja na računu ali jih v katerikoli drugi obliki kreditirale ali na primarnem trgu kupovale dolžniške instrumente, ki so jih izdale te institucije. Člen 124 prepoveduje vsak ukrep, ki ne temelji na načelih skrbnega in varnega poslovanja ter bi vladam in institucijam ali organom EU omogočal privilegiran dostop do finančnih institucij. Poleg Sveta ECB tudi Evropska komisija spremlja, ali države članice upoštevajo navedene določbe.

ECB poleg tega spremlja, ali centralne banke EU na sekundarnem trgu kupujejo dolžniške instrumente, ki jih je izdal domači javni sektor, javni sektor drugih držav članic ali institucije in organi EU. V skladu z uvodnimi izjavami Uredbe Sveta (ES) št. 3603/93 je prepovedano uporabljati nakupe dolžniških instrumentov javnega sektorja na sekundarnem trgu za to, da bi se zaobšli cilji iz člena 123 Pogodbe.

Dejavnosti spremljanja, ki jih je ECB izvajala v letu 2025, potrjujejo, da sta bila člena 123 in 124 Pogodbe na splošno upoštevana.

ECB še naprej spremlja vključenost Magyar Nemzeti Bank v budimpeško borzo, saj bi bilo mogoče nakup večinskega lastništva budimpeške borze s strani Magyar Nemzeti Bank leta 2015 še vedno razumeti, kot da predstavlja denarno financiranje.

Financiranje obveznosti, ki jih ima javni sektor do Mednarodnega denarnega sklada, s strani nacionalnih centralnih bank se ne šteje za denarno financiranje, če to vodi do terjatev do tujine, ki imajo vse značilnosti rezervnih imetij. Vendar finančne donacije, kot sta jih v prejšnjih letih prek Mednarodnega denarnega sklada zagotovili Nationale Bank van België/Banque nationale de Belgique in Banque de France za odpis dolga močno zadolženim revnim državam, niso povzročile tujih terjatev in zato še naprej zahtevajo korektivne ukrepe.

Financiranje španske finančne obveščevalne enote (Servicio Ejecutivo de la Comisión de Prevención del Blanqueo de Capitales e Infracciones Monetarias – Sepblac) s strani Banco de España ni skladno s prepovedjo denarnega financiranja, saj je Sepblac organ javnega sektorja. Zato bi bilo treba ureditev organa Sepblac spremeniti, da bi se zagotovila skladnost s prepovedjo.

10 ECB v EU in mednarodnem kontekstu

Trije organi odločanja ECB (Svet ECB, Izvršilni odbor in Razširjeni svet ECB) so še naprej pripravljali in določali usmeritev politik v okviru mandata ECB za Evropo. ECB je vse leto vzdrževala odprt in konstruktiven dialog z evropskimi in mednarodnimi partnerji. Osrednji del okvira odgovornosti ECB je stalno sodelovanje z Evropskim parlamentom, zlasti prek rednih predstavitev in izmenjav dopisov z Odborom za ekonomske in monetarne zadeve (ECON).

ECB je v širšem mednarodnem prostoru podpirala prizadevanja skupine G20, da se okrepi tako bančni kot nebančni sektor ter doseže napredek pri ključnih zavezah glede standardov Basel III, kriptosredstev, čezmejnih plačil in finančne stabilnosti. ECB je prispevala tudi k relevantnim razpravam o politikah in s tem podpirala delo Mednarodnega denarnega sklada (MDS).

10.1 Odločanje v ECB

Svet ECB, ki je glavni organ odločanja v ECB, se je leta 2025 sestal 15-krat. Na osmih sejah je obravnaval predvsem sklepe o denarni politiki, povzete v 2. poglavju. Sedem sej je potekalo v Frankfurtu, eno pa je gostila Banca d’Italia v Firencah. Na preostalih sedmih sejah – od katerih je bila ena v Frankfurtu, ena pa prek videokonference – je bila pozornost namenjena bodisi drugim nalogam Eurosistema, določenim v Pogodbi o delovanju Evropske unije, kot so tržne operacije, plačilni sistemi, finančna stabilnost, statistika in bankovci, bodisi bolj internim zadevam. Tako so bile sprejete strateške odločitve o pomembnih temah, ki so predstavljene v tem letnem poročilu, med katerimi so digitalni euro, teme in motivi za tretjo serijo bankovcev, uvedba eura v Bolgariji ter poenostavitev bančnih pravil EU. Seje so pogosto zajemale tudi seminarje o določenih temah politike. Na takšnih seminarjih člani Sveta ECB pridobijo dodatne osnovne informacije, hkrati pa so ti seminarji priložnost za prvi neformalni razmislek in izmenjavo mnenj, ne da bi se sprejeli sklepi. Svet ECB je maja 2025 v Portu na Portugalskem organiziral strateško zaprto sejo. Namenjena je bila oceni strategije denarne politike v letu 2025 in je vključevala delavnico o digitalnem euru.

Kot je prikazano na spodnjem grafu, je Svet ECB sprejel tudi več sklepov po pisnem postopku. Leta 2025 je bilo izvedenih 456 pisnih postopkov v zvezi z vprašanji centralnega bančništva^[100] in 948 v zvezi z bančnim nadzorom.

V letu 2025 se je sestava Sveta ECB spremenila. Pristojni nacionalni organi so imenovali tri nove guvernerje: Martina Kocherja (Oesterreichische Nationalbank), Olafa Sleijpena (De Nederlandsche Bank) in Álvara Santosa Pereiro (Banco de Portugal). Poleg tega sta bila v Svet ECB ponovno imenovana dva člana – Mārtiņš Kazāks (Latvijas Banka) in Olli Rehn (Suomen Pankki).

Kot je bilo napovedano 8. julija 2025, je Bolgarija 1. januarja 2026 vstopila v euroobmočje. Dimitar Radev, guverner centralne banke Българска народна банка (Bolgarska narodna banka), je postal član Sveta ECB. Za pripravo na vstop Bolgarije v euroobmočje je bil od septembra 2025 redno obveščan o zadevah, povezanih z odločanjem ECB, poleg tega pa se je sej udeleževal kot opazovalec. Kar zadeva rotacijo glasovalnih pravic v Svetu ECB, se je bolgarski guverner pridružil skupini, ki zastopa 16 centralnih bank manjših držav v euroobmočju, ki si delijo 11 glasovalnih pravic.

Izvršilni odbor je organ odločanja, odgovoren za pripravo sej Sveta ECB, izvajanje denarne politike in drugih odločitev ter vodenje vsakodnevnega poslovanja ECB. Večino odločitev je še naprej sprejemal na sejah, ki potekajo vsak torek zjutraj. Leta 2025 je Izvršilni odbor zasedal 42-krat in obravnaval 977 točk, ki so zajemale vse naloge ECB ter interne zadeve (npr. kadrovske, proračunske, administrativne in IT zadeve). Kar zadeva informacije ali sprejemanje rutinskih odločitev, so se uporabili pisni postopki, nekatere odločitve pa so bile sprejete na podlagi pooblastila Sveta ECB.

Graf 10.1

Število točk dnevnega reda po organih odločanja

Graf 10.2

Število pisnih postopkov po organih odločanja

(razen pisnih postopkov v okviru bančnega nadzora)

Razširjeni svet – ki kot prehodni organ vključuje tudi guvernerje nacionalnih centralnih bank zunaj euroobmočja – se je v letu 2025 sestal štirikrat. Člani Razširjenega sveta so razpravljali o makroekonomskih, monetarnih in finančnih gibanjih v EU ter si izmenjali mnenja o določenih temah politike, ki zadevajo vse nacionalne centralne banke. S člani se je po pisnem postopku posvetovalo ali so bili obveščeni o zadevah, ki spadajo v pristojnost Razširjenega sveta. Leta 2025 se je Razširjeni svet odločil, da se bo od leta 2026 sestajal redkeje, in sicer dvakrat letno.

10.2 Demokratična odgovornost ECB

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) daje Evropski centralni banki neodvisnost, da lahko mandat vzdrževanja cenovne stabilnosti izpolnjuje brez političnega vmešavanja. Neodvisnost spremlja obveznost, da za svoje delovanje odgovarja državljanom EU, ki jih zastopajo Evropski parlament in njihovi izvoljeni predstavniki. Prakse ECB na področju demokratične odgovornosti, ki temeljijo na členu 284(3) PDEU, omogočajo dvosmerni dialog z Evropskim parlamentom. To ECB omogoča, da pojasni svoje politike in odločitve ter prisluhne pomislekom izvoljenih predstavnikov državljanov. Okvir demokratične odgovornosti ECB dopolnjuje sodni nadzor, ki ga izvaja Sodišče Evropske unije.

Leta 2025 se je predsednica ECB udeležila štirih rednih obravnav pred odborom ECON. Predsednica je sodelovala tudi v plenarni razpravi o Letnem poročilu ECB 2023. Podpredsednik ECB je aprila odboru ECON predstavil Letno poročilo ECB 2024. ECB je istega dne objavila povratne informacije o resoluciji Evropskega parlamenta o Letnem poročilu 2023. Med letom je ECB odgovorila na 15 pisnih vprašanj poslancev Evropskega parlamenta. Vprašanja so se nanašala na teme, kot so denarna politika, gospodarski obeti, digitalni euro in institucionalne zadeve. Oktobra 2025 se je delegacija odbora ECON udeležila letnega obiska ECB v Frankfurtu na Majni.

ECB je leta 2025 še naprej tesno sodelovala z Evropskim parlamentom v zvezi z digitalnim eurom. Član Izvršilnega odbora Piero Cipollone se je udeležil štirih izmenjav mnenj pred odborom ECON, na katerih je poročal o napredku pri projektu. Poleg tega so bili predsednik in člani odbora ECON prek obvestil obveščeni o vseh pomembnejših dogodkih v zvezi z digitalnim eurom. ECB je zagotovila tudi tehnično analizo in informacije poslancem Evropskega parlamenta v podporo zakonodajnemu postopku v zvezi z digitalnim eurom.

Standardna anketa Eurobarometra, izvedena spomladi 2025, je pokazala, da enotno valuto podpira 83% anketirancev v euroobmočju, kar je novo rekordno število doslej.^[101] V anketi jeseni 2025 je bila podpora euru še vedno velika, saj jo je izrazilo 82% anketirancev. ECB ostaja zavezana sodelovanju v konstruktivnem dialogu z Evropskim parlamentom in državljani euroobmočja. ECB želi s pojasnjevanjem svojih odločitev, obravnavanjem pomislekov javnosti in ohranjanjem odprtega dialoga okrepiti zaupanje in zagotoviti učinkovito izpolnjevanje svojih obveznosti v zvezi z demokratično odgovornostjo.

10.3 Mednarodni odnosi

G20

Med predsedovanjem Južne Afrike skupini G20 v letu 2025 – ki je bilo osredotočeno na solidarnost, enakost in trajnostnost – se je svetovno gospodarstvo spopadalo z ovirami zaradi visokih in volatilnih ameriških carin, ruske vojne proti Ukrajini ter konfliktov na Bližnjem vzhodu. V povezavi s tem je predsedstvo spodbujalo multilateralno sodelovanje med članicami skupine G20. Skupina G20 je julija dosegla dogovor o izjavi, oktobra o ministrski izjavi o vzdržnosti dolga ter 22. in 23. novembra o deklaraciji voditeljev v Johannesburgu. Predsedstvo je postavilo Afriko in globalni jug v središče agende G20. Med ključnimi prednostnimi nalogami so bili vzdržnost dolga, okrepitev podnebnega financiranja ter pravičen dostop do kritičnih mineralov, pa tudi spodbujanje sodelovanja na področju vključujoče gospodarske rasti, prehranske varnosti in umetne inteligence. ECB je svetovala, da je nujno zagotoviti enake konkurenčne pogoje v vseh jurisdikcijah, da se ublaži čezmejno prelivanje negativnih posledic in zaščiti finančna stabilnost. Pozdravila je zavezanost načrtu skupine G20 za izboljšanje čezmejnih plačil ter popolni in pravočasni izvedbi dogovorjenih reform in mednarodnih standardov, vključno z Baslom III. Pozitivno je ocenila tudi sprejetje priporočil Odbora za finančno stabilnost glede finančnega vzvoda za nebančne finančne posrednike ter oceno, ki jo je odbor izvedel v zvezi z izvajanjem krovnih priporočil glede kriptosredstev in stabilnih kovancev. ECB je spodbujala tudi nadaljnje delo na področju nebančnega finančnega posredništva, ki naj bi bilo podprto z boljšimi podatki in čezmejno izmenjavo informacij, da bi bilo izvajanje učinkovito in sistemsko tveganje zmanjšano.

MDS in mednarodna finančna arhitektura

V okviru prizadevanj za prilagoditev in izboljšanje mednarodne finančne arhitekture je ECB kot ena od najpomembnejših centralnih bank še naprej dejavno sodelovala v razpravah v Mednarodnem denarnem skladu (MDS)^[102] o vprašanjih, ki so pomembna za njen mandat. MDS je začel tri velike preglede, ki naj bi se zaključili leta 2026. Pregled zasnove in pogojev programov je namenjen izboljšanju programov posojanja, da se bolje podpre zunanja vzdržnost in odpornost držav posojilojemalk. Celovita revizija spremljanja bo zajemala oceno okolja spremljanja, ki se ves čas spreminja, in določitev prednostnih nalog za naslednjih pet let. V okviru programa ocene finančnega sektorja (FSAP) se bo ocenila učinkovitost programa pri obravnavanju področij, kjer naraščajo ranljivosti, pokritost nebančnega finančnega posredništva in vpliv priporočil MDS. ECB dejavno sodeluje pri teh pregledih.

MDS je nadaljeval tudi delo pri izvajanju 16. splošnega pregleda kvot (s katerim se bo financiranje MDS iz kvot povečalo za 50%), hkrati pa si prizadeva leta 2026 oblikovati nabor načel, ki bodo usmerjala prihodnje razprave o kvotah in vodenju MDS, vključno s 17. splošnim pregledom kvot. Kar zadeva vire skladov MDS, je bil dosežen nadaljnji napredek pri zagotavljanju obljubljenih finančnih sredstev – bodisi v obliki posebnih pravic črpanja ali enakovrednih prispevkov – v sklad za zmanjšanje revščine in rast ter sklad za odpornost in trajnostnost. Večina zavez je že izpolnjenih. Države članice EU in njihove centralne banke pomembno prispevajo k tem skladom.

Leta 2025 so se globalna prizadevanja za reševanje dolžniških izzivov še okrepila. MDS in Svetovna banka sta dosegla napredek pri pomoči državam z vzdržnim dolgom, ki pa se soočajo s pritiski pri odplačevanju dolga. MDS je začel pregled okvira vzdržnosti dolga v državah z nizkimi dohodki, v okviru svetovne okrogle mize o državnem dolgu pa je bil objavljen protokol o prestrukturiranju dolga,^[103] da bi bilo prestrukturiranja bolj predvidljivo in pravočasno. ECB podpira prizadevanja mednarodnih finančnih institucij za napredek v zvezi z vzdržnostjo dolga.

Okvir 8
Mednarodna vloga eura

Mednarodna valuta je tista, ki se pogosto uporablja zunaj domače jurisdikcije. Takšne valute globalno delujejo kot plačilno sredstvo, hranilec vrednosti in obračunska enota pri določanju cen pogodb in finančnega premoženja. Centralne banke po vsem svetu imajo rezerve v mednarodnih valutah, medtem ko jih podjetja in gospodinjstva uporabljajo za trgovanje, zadolževanje, vlaganje in varčevanje – poleg svoje domače valute.

Euro je vse od nastanka druga najpomembnejša mednarodna valuta za ameriškim dolarjem (graf A). ECB vsako leto objavi pregled mednarodne vloge eura, v katerem je predstavljen sestavljeni indeks, ki ponazarja to vlogo. Indeks se izračuna kot preprosto aritmetično povprečje deleža eura glede na širok nabor kazalnikov. Od leta 2017 se je po začetnem porastu v letih neposredno po uvedbi enotne valute (graf B) ustalil v razponu med 18% in 20% tako po konstantnih kot po tekočih deviznih tečajih.

Graf A

Prikaz mednarodnega denarnega sistema

Euro ostaja druga najpomembnejša valuta v mednarodnem denarnem sistemu

(v odstotkih; IV 2024)

Nedavni geopolitični dogodki postavljajo mednarodno vlogo eura pred izzive in priložnosti. Po eni strani so nekatere centralne banke povečale nakup zlata, države BRIK raziskujejo alternative tradicionalnim čezmejnim plačilnim sistemom, ameriška administracija pa podpira globalno uporabo stabilnih kovancev, vezanih na dolar. Po drugi strani pa bi morala okrepitev geopolitične verodostojnosti Evrope in ponovno vzpostavljanje trde moči prispevati tudi h krepitvi globalnega zaupanja v euro. Medtem so carine, ki jih je ameriška administracija uvedla v začetku aprila 2025, močno oslabile ameriški dolar in povzročile višje dolgoročne obrestne mere, kar je redka korelacija med različnimi vrstami finančnega premoženja. To kaže, da vlagatelji vse temeljiteje preverjajo, ali je ameriški dolar varna oblika naložbe, kar bi lahko imelo posledice za mednarodno valutno okolje.

Graf B

Sestavljeni indeks mednarodne vloge eura

Mednarodna vloga eura je v zadnjem desetletju ostala večinoma stabilna

(v odstotkih; po tekočih in konstantnih deviznih tečajih v IV 2024; drseča sredina štirih četrtletij)

Spremembe v okolju bi lahko naredile prostor za večjo mednarodno vlogo eura. To bi imelo pozitivne posledice za euroobmočje. Prvič, večje povpraševanje po dolžniških vrednostnih papirjih v eurih bi vladam in podjetjem omogočilo izposojanje po nižjih obrestnih merah. Drugič, povečanje trgovanja v eurih bi euroobmočje zaščitilo pred nihanji deviznega tečaja. Tretjič, močnejša mednarodna vloga eura bi okrepila strateško avtonomijo Evrope in ji pomagala, da se zaščiti pred sankcijami ali drugimi prisilnimi ukrepi.

Toda euro bo uspeval le, če bo podprt s pravilnimi politikami. Ključna prednostna naloga evropskih oblikovalcev politik mora biti spodbujanje unije prihrankov in naložb, da bi se v celoti izkoristili evropski finančni trgi. Odprava ovir znotraj EU je bistvena za poglobitev in večjo likvidnost trgov financiranja v eurih, kar je predpogoj za širšo uporabo eura. K uresničitvi teh ciljev bi lahko pomembno prispevala načrtovana izdaja obveznic na ravni EU – v času, ko Evropa prevzema odgovornost za lastno obrambo.

Tudi ECB opravlja svojo vlogo. V bolj volatilnem geopolitičnem okolju je pospešitev napredka na področju digitalnega eura ključna za krepitev evropske suverenosti. Odpornost se bo povečala tudi z izboljšanjem čezmejnih plačilnih sistemov med eurom in drugimi valutami. Ponudba rešitev za poravnavo finančnih transakcij velikih vrednosti v centralnobančnem denarju, evidentiranih na platformah s tehnologijo razpršene evidence, bo povečala tako učinkovitost evropskih finančnih trgov kot globalno privlačnost eura. Poleg tega eurske likvidnostne linije centralnim bankam zunaj euroobmočja kažejo, da je ECB pripravljena zagotoviti podporo v stresnih tržnih razmerah za zaščito transmisije denarne politike. Spodbujajo lahko tudi uporabo eura v globalnih finančnih in komercialnih transakcijah.

Globalna privlačnost eura pa je podprta tudi z zdravimi politikami v euroobmočju, močnimi institucijami, ki temeljijo na pravilih, in geopolitično verodostojnostjo. Spoštovanje vladavine prava ostaja ključno za ohranjanje in morebitno povečanje svetovnega zaupanja v euro.

11 Spodbujanje poklicne etike, dobrega upravljanja ter socialne in okoljske trajnostnosti

Kot javna institucija je ECB odgovorna državljanom EU in njihovim izvoljenim predstavnikom. Odgovornost zajema učinkovito komuniciranje in dialog z različnimi ciljnimi skupinami, ohranjanje najvišjih standardov poklicne etike in transparentnosti, ocenjevanje vpliva tveganj v zvezi s podnebjem in naravo ter opolnomočenje zaposlenih.

11.1 Okoljske, socialne in upravljavske zadeve

V tem poglavju so opisana glavna okoljska, socialna in upravljavska dogajanja v letu 2025. V razdelku 11.2 so podrobnejše informacije o tem, kako si ECB ves čas prizadeva izboljšati okvir upravljanja. Sem sodi tesno sodelovanje s sorodnimi institucijami na evropski in mednarodni ravni, da se okrepijo poklicna etika, integriteta in dobro ravnanje zaposlenih. Razdelek 11.3 predstavlja pobude ECB, katerih cilj je okrepiti delo z javnostjo in povečati transparentnost, dostopnost ter dialog z državljani in širšo javnostjo. V razdelku 11.4 so opisana glavna dogajanja na področju upravljanja s človeškimi viri v letu 2025 ter glavni podatki o raznolikosti zaposlenih v ECB. Razdelek 11.5 pa obravnava delo ECB v zvezi s podnebjem in naravo ter ponuja podrobnejše informacije o bolj specializiranih publikacijah na tem področju.

ECB obravnava okoljska tveganja v okviru upravljanja finančnih in nefinančnih tveganj, kot je opisano v poglavju o upravljanju tveganj v zaključnem računu ECB 2025.

Dodatne informacije o teh temah so na voljo v drugih razdelkih letnega poročila in na spletnem mestu ECB (glej tabelo 11.1 spodaj).

11.2 Krepitev poklicne etike in integritete

Služba za skladnost s predpisi in upravljanje podpira Izvršilni odbor pri varovanju integritete in ugleda ECB, saj spodbuja etične standarde pri ravnanju zaposlenih ter krepi odgovornost in transparentnost ECB.

Odbor za poklicno etiko in skladnost poslovanja je še naprej pomagal institucijam v Eurosistemu in enotnem mehanizmu nadzora (EMN) pri izvajanju smernic o poklicni etiki. Med drugim je dajal napotke o omejitvah pri zasebnih finančnih transakcijah ter o nasprotju interesov na področjih, kot so zunanje aktivnosti in neplačan dopust. Odbor je organiziral tudi tematska srečanja z zunanjimi govorniki. Ker so bile povabljene tudi institucije zunaj Eurosistema in EMN, je na srečanjih sodelovalo več kot 50 različnih javnih institucij in organizacij. Odbor je leta 2025 ustanovil posebno projektno skupino za poklicno etiko in umetno inteligenco (UI). Projektna skupina je razvila nezavezujoča vodilna načela, katerih cilj je spodbujati etično in odgovorno zasnovo in uporabo UI sistemov, ter institucijam Eurosistema in EMN dajala praktične napotke. Odbor je v skladu z zavezo, da spodbuja ozaveščenost o poklicni etiki in integriteti, organiziral kviz o izzivih poklicne etike in dogodek z zunanjim govornikom, na katerem so bili obravnavani poklicna etika, zaupanje javnosti in ravnanje ljudi z vidika behavioristične znanosti. Na obeh dogodkih je sodelovalo veliko zaposlenih iz Eurosistema in EMN.

Služba za skladnost s predpisi in upravljanje je na evropski ravni sodelovala z drugimi institucijami, organi in agencijami EU, ki so skupaj organizirali prvi medinstitucionalni dan poklicne etike. Sodelovalo je več kot 600 zaposlenih, ki so predstavljali 15 različnih institucij. Pooblaščenec za skladnost s predpisi in upravljanje v ECB se je pridružil predstavnikom drugih institucij na okrogli mizi o vplivu poklicne etike na organizacijsko kulturo. Na širši mednarodni ravni je ECB aktivno sodelovala pri izmenjavi znanja in najboljših praks v okviru etične mreže multilateralnih organizacij. ECB je delovala kot podpredsednica mreže in je prispevala k sestankom, delovnim skupinam in letnemu srečanju članov, ki ga je gostila Azijska banka za investicije v infrastrukturo. Globalno sodelovanje je utrlo pot sprejetju standardov za oddelke za poklicno etiko aprila 2025.

Programi uvajanja novih zaposlenih so se izvajali kot običajno. Poleg tega je Služba za skladnost s predpisi in upravljanje ponujala tečaje usposabljanja, ki so bili prilagojeni specifičnim poslovnim funkcijam, ter osvežitvene tečaje o pravilih v zvezi z zasebnimi finančnimi transakcijami. Med splošnimi pobudami ozaveščanja je bil letni svetovni dan poklicne etike, kjer so bile stojnice za vse zaposlene v ECB.

Število vprašanj, naslovljenih na Službo za skladnost s predpisi in upravljanje, se je povečalo s 3.070 v letu 2024 na 3.532 v letu 2025 (graf 11.1), k čemur so prispevale pobude za ozaveščanje in vztrajna prizadevanja, da se razvijejo intuitivna digitalna orodja. Tako kot v prejšnjih letih je letno preverjanje skladnosti s strani službe potrdilo, da zaposleni in visoki uradniki v ECB še naprej spoštujejo pravila o zasebnih finančnih transakcijah.

Graf 11.1

Vprašanja zaposlenih v ECB, prejeta v letu 2025

Neodvisen Odbor ECB za poklicno etiko – skupaj z Revizijskim odborom ECB – dopolnjuje strukturo upravljanja in vodenja ECB. Svetuje visokim uradnikom ECB o vprašanjih poklicne etike, ki se večinoma nanašajo na zasebne aktivnosti in pridobitne dejavnosti po izteku mandata, ter ocenjuje njihove izjave o interesih. Poleg tega odbor spremlja evropska in mednarodna dogajanja na področju poklicne etike in dobrega ravnanja.

Leta 2025 je s pomočjo izjav o interesih preveril skladnost visokih uradnikov v ECB s pravili o zasebnih finančnih transakcijah in izdal 35 mnenj. Od teh mnenj se jih je 15 nanašalo na omejitve po koncu zaposlitve (nekatera vključujejo tudi priporočila o upoštevanju obdobja mirovanja). Mnenja Odbora za poklicno etiko so objavljena na spletnem mestu ECB šest mesecev po njihovi izdaji.

11.3 Komuniciranje in transparentnost

Preteklo leto je zaznamovalo zahtevno okolje, zato je bilo komuniciranje še posebno težko. Izjemna gospodarska negotovost, geopolitične napetosti, naraščanje populizma in ponovne razprave o neodvisnosti centralnih bank so sovpadali z večjimi pritiski, ki so izhajali iz financiranja evropske varnosti, stabilnosti in gospodarske rasti. Vseeno so nam rezultati glavnih politik ECB omogočali, da posredujemo pomirjujoča sporočila. Inflacija se je uspešno vrnila na raven okrog 2-odstotnega cilja ECB, naravnanost denarne politike je bila ustrezna, bančni sistem v euroobmočju pa je ostal odporen. Toda možno je, da so omenjeni uspehi pri mnogih ljudeh ostali neopaženi. Gledano v celoti cene res niso več rasle tako hitro, vendar so ostale na višji ravni kot pred skokovitim porastom inflacije. To je med Evropejci zbujalo trdovratno zaskrbljenost glede življenjskih stroškov, inflacije in gospodinjskega proračuna. Poleg tega je bil zaradi vse bolj glasnih zahtev po poenostavitvi ali kar deregulaciji v finančnem sektorju potreben utemeljen, preudaren in dobro komuniciran odgovor. Pozitivno interno komuniciranje je bilo potrebno zaradi novega okvira ECB za poklicno napredovanje in odnose z zaposlenimi ter zaradi velike selitve iz stavbe Eurotower v novo zgradbo in prehoda na inovativen koncept delovnih mest.

Ob sedanjih izzivih se je ECB zavezala, da se bo še naprej prilagajala komunikacijskemu okolju, ki se ves čas spreminja, kot je bilo potrjeno v oceni strategije denarne politike leta 2025. Med drugim so bile zbrane informacije o prizadevanjih od pregleda strategije v letu 2021, da se posodobi komuniciranje ECB. Pregled je pokazal večjo seznanjenost javnosti s ciljem ECB, da ohranja cenovno stabilnost, in ugotovil, da so si ECB in nacionalne centralne banke v veliki meri prizadevale okrepiti dialog in delo z javnostjo – ter izboljšati berljivost in dostopnost komunikacije. Vseeno je med širšo javnostjo razumevanje, kaj dela Eurosistem ter kako delujeta gospodarstvo in finančni sektor, še naprej omejeno. Zato je ECB ponovno potrdila svojo zavezo, da bo vsem javnostim čim jasneje pojasnila strategijo in sklepe o denarni politiki.

Poleg tega vse več študij kaže, da bi bila lahko transmisija denarne politike v gospodarstvo učinkovitejša, če bi potrošniki na splošno bolje razumeli gospodarstvo in vlogo centralnih bank.^[105] Zato je promocija finančne pismenosti ključnega pomena. Eno od poti naprej na tem področju bi lahko predstavljale sinergije in koristi, ki jih prinaša sodelovanje znotraj Eurosistema. Eden od primerov je sprejetje petih zavez za pospešitev finančne pismenosti ob mednarodnem dnevu žena leta 2025.

Prilagajanje komuniciranja z inovativnimi pristopi

ECB je januarja 2025 na YouTubu lansirala kanal Espresso Economics, ki je namenjen predvsem mlajšim gledalcem. V videih so osnovni ekonomski koncepti pojasnjeni na preprost in zabaven način. Najbolj so bile priljubljene teme o vsakodnevnih izkušnjah mladih, npr. zakaj mladi občutijo, da cene tako hitro rastejo in da je nakup stanovanja postal nemogoče drag, o zaskrbljenosti glede zaposlitve v dobi umetne inteligence in o delu v gospodarstvu priložnostnih del. Veliko ogledov so imeli tudi videi, ki dostopno pojasnjujejo aktualne teme – na podlagi analiz strokovnjakov ECB. Med njimi so bili videi o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na cene živil, kaj carine pomenijo za gospodarstvo in kako deluje ekonomija pozornosti.

Podkast ECB sta leta 2025 zaznamovala dva velika mejnika: objavljena je bila 100. epizoda, serija kot celota pa je zabeležila milijon predvajanj. ECB je v skladu s spreminjajočimi se preferencami poslušalcev še naprej posodabljala obliko in vsebino podkastov.

Podobno so bile tekoče teme obravnavane tudi na blogu ECB, kjer člani Izvršilnega odbora in strokovnjaki v ECB predstavljajo svoja stališča in analize. Teme so segale od odziva evropskih potrošnikov na ameriške carine in vloge tujih delavcev pri spodbujanju rasti do vpliva vročinskih valov na cene ali tveganja, ki jih za Evropo predstavljajo stabilni kovanci. Dejstvo, da glavni mediji na mednarodni ravni v veliki meri navajajo objave na blogu, kaže, kako učinkovit je ta kanal z vidika dostopnosti ugotovitev ECB za širšo javnost.

ECB in njen sedež sta še naprej privabljala obiskovalce iz vse Evrope in drugod. Leta 2025 se je več kot 23.000 obiskovalcev udeležilo skoraj 700 aktivnosti, med katerimi so bila predavanja in ogledi centra ECB za obiskovalce, ki je dobil nove eksponate. Objavljen je bil nov video »Vse o ECB«, ki spletnim in fizičnim obiskovalcem pomaga, da bolje razumejo, kako ukrepi ECB vplivajo na njihovo življenje.

V ECB ima vse večjo vlogo umetna inteligenca, zlasti uporaba velikih jezikovnih modelov in strojno generiranih vsebin pri komuniciranju. Na ECB vpliva širše uvajanje umetne inteligence, uporablja pa jo tudi pri svojem komuniciranju.

Strojno generirane vsebine, zlasti slike in videi, so bile tudi v letu 2025 zlonamerno uporabljene proti ECB. ECB ima za njihovo identifikacijo in obravnavo posebne protokole. Napadi so vključevali lažne račune na družbenih omrežjih, kjer so bili oponašani predstavniki ali nosilci politik ECB, globoke ponaredke videov s predsednico ter drugimi člani in članicami Izvršilnega odbora ter napačne informacije in dezinformacije na družbenih omrežjih in v tradicionalnih medijih. Ker se število takih incidentov povečuje in je zaradi novih tehnologij postalo te vsebine težje razlikovati od pravih informacij ali predstavnikov ECB, se bodo s tem povezana prizadevanja in procesi usklajevanja znotraj hiše nadalje okrepili.

Glavna tarča napačnih informacij in teorij zarote, tako na spletu kot tudi v realnem svetu, je zlasti digitalni euro. ECB je v prvi vrsti izvajala proaktivno komunikacijo na podlagi dejstev prek različnih kanalov in formatov, da bi javnosti zagotovila dostop do točnih in pravočasnih informacij.

ECB pri komuniciranju že dolgo izkorišča prednosti umetne inteligence. Tako je bila denimo v pomoč instituciji, da se spoprime z vse večjim povpraševanjem po prevodih, zlasti v bančnem nadzoru, in da poveča doseg komunikacije. Leta 2025 je bilo več kot 45 milijonov strani v celoti strojno prevedenih – predvsem za interne namene – s pomočjo prevajalskega orodja eTranslation, ki ga je Evropski centralni banki dala na voljo Evropska komisija. Končni prevod naredijo pravi prevajalci, kar je še naprej neizogibno pri uradnih dokumentih ECB za zunanjo komunikacijo v kateremkoli uradnem jeziku EU.

Komuniciranje o naši valuti: gotovina in digitalni euro

Najbolj oprijemljiva povezava med državljani v euroobmočju in njihovo centralno banko je gotovina – predvsem eurski bankovci. Zato je prihodnja oblikovna podoba bankovcev zanimiva tudi za širšo javnost. Leta 2025 je komuniciranje o bankovcih zajemalo obveščanje o izboru možnih prihodnjih motivov in o začetku oblikovalskega natečaja. Celovito komuniciranje in delo z javnostjo okrog teh dogodkov je podkrepilo tudi sporočilo, da ECB in Eurosistem ostajata zavezana ohranjanju gotovine kot veljavnega in dostopnega načina plačevanja.

ECB je ob večjem interesu javnosti okrepila komunikacijska prizadevanja o digitalnem euru. Podatkovno podprte analize so denimo preučevale stroške in vpliv na finančno stabilnost, njihov cilj pa je bil povečati transparentnost in odpraviti razširjene napačne predstave. Poleg tega so k bolj poučenim razpravam med javnostjo in zakonodajalci EU prispevali tudi številni intervjuji, govori, parlamentarna zaslišanja, podkasti in mnenjski članki predsednice ter članov in članic Izvršilnega odbora.

Uvedba eura v Bolgariji je bila obenem tudi priložnost, da s širšo javnostjo v celotni EU proslavimo dosežke enotne valute. Euro še naprej povezuje Evropejce preko meja, saj olajšuje vsakodnevno življenje, potovanje in izmenjavo ter spodbuja skupno blaginjo v celotnem euroobmočju. ECB je to priložnost zaznamovala s posebno serijo komunikacijskih dogodkov. Med njimi so bili govor predsednice z naslovom »Bolgarija na pragu euroobmočja: proti skupni prihodnosti«, objava na blogu o priljubljenosti eura v času njegove uvedbe, delo z javnostjo prek bolgarskih ustvarjalcev spletnih vsebin ter serija objav na družbenih omrežjih. Kot najbolj vidno obeležje je ECB osvetlila svoje pročelje, da bi praznovala vstop Bolgarije v euroobmočje – slike so dosegle milijone ljudi, zlasti na družbenih omrežjih.

Dostop javnosti do dokumentov ECB

Okvir ECB za dostop javnosti do dokumentov je ključen pri uresničevanju zaveze o transparentnosti. Spodbuja transparentnost in odprtost ter tako krepi demokratično legitimnost ECB z zagotavljanjem širokega dostopa do dokumentov ECB, hkrati pa varuje neodvisnost in učinkovito delovanje institucije.

ECB je leta 2025 prejela večje število prošenj javnosti za dostop do dokumentov. Skupno je bilo prejetih 86 prošenj, v primerjavi s 74 leta 2024. Prošnje so zajemale širok nabor tem, na primer institucionalne in organizacijske zadeve, centralno bančništvo in bančni nadzor. Tako kot leta 2024 so še naprej izstopale prošnje v zvezi z institucionalnimi in internimi zadevami, kot so denimo kadrovske politike.

V skladu z zavezanostjo ECB transparentnosti so dokumenti, razkriti v odziv na prošnje javnosti za dostop do dokumentov, običajno objavljeni v javnem registru dokumentov ECB. ECB je pripravila tudi povzetek tem v prošnjah javnosti za dostop do dokumentov leta 2025.

Služba za skladnost s predpisi in upravljanje je izvajala aktivnosti, da bi povečala ozaveščenost o pravnem okviru, ki ureja dostop do dokumentov, in spodbujala skupno kulturo transparentnosti v instituciji. Te pobude so bile namenjene vsem zaposlenim ali pa prilagojene specifičnim poslovnim področjem.

Evropski varuh človekovih pravic ni izdal nobenih ugotovitev o nepravilnostih v zvezi s tem, kako ECB obravnava prošnje javnosti za dostop do dokumentov.

11.4 ECB vlaga v ljudi, da bo ostala odporna in pripravljena na prihodnost

Da bi ECB ostala odporna kot organizacija, je leta 2025 še naprej vlagala v svoje zaposlene. Prehod na sistem dinamičnih delovnih mest je prispeval k organizacijski agilnosti, dostopnosti in močnejši interakciji med različnimi funkcijami, hkrati pa izboljšal stroškovno učinkovitost ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Z novimi digitalnimi kadrovskimi orodji in ciljnimi učnimi pobudami – denimo o umetni inteligenci in raznolikosti – je postalo lažje zagotavljati podporo, ponujati priložnosti za razvoj in spodbujati vključujočo delovno kulturo.

Delovna kultura

Premeščenih je bilo 2.440 sodelavcev, skoraj polovici zaposlenih pa so bile dodeljene na novo opremljene pisarne – 1.700 zaposlenim v stavbi Gallileo in 740 v glavni stavbi ECB. Prehod na sistem dinamičnih delovnih mest, kjer si zaposleni delijo pisalne mize, spodbuja fleksibilnost, vključenost in inovacije znotraj ECB. Bančni nadzor v ECB je vstopil v novo ero, saj se je združil pod eno streho v stavbi Gallileo. Predvidoma bodo vsi zaposleni v ECB v roku dveh let delali na dinamičnih delovnih mestih, s čimer se bosta povečala stroškovna učinkovitost in hibridno sodelovanje, kar bo spodbujalo tudi avtonomijo.

ECB je pregledala okvir prijavljanja, preiskovanja in disciplinskega ukrepanja, da bi spodbujala spoštljivo delovno okolje. Nova pravila pojasnjujejo kanale za prijavo kršitev in optimizirajo preiskovanje nepravilnosti, ki ga bo izvajala samo ena posebna enota, ter izboljšujejo okvir za prijavo kršitev. S spremembami se daje večji poudarek preprečevanju, zgodnjemu reševanju in nudenju podpore vpletenim sodelavcem, vključno s krepitvijo proaktivne zaščite, če se ugotovi tveganje maščevanja.

Leta 2025 smo izvedli novo anketo, da bi še izboljšali način, kako prisluhniti zaposlenim, tako da bomo lahko hitreje in učinkoviteje ukrepali na podlagi njihovih povratnih informacij. Prva anketa je bila izvedena novembra, v njej pa je sodelovalo 75% upravičenih zaposlenih. Na podlagi rezultatov bomo v letu 2026 nadaljnje ukrepali.

Razvoj talentov in poklicni razvoj

Karierni portal ECB zdaj zaposlenim v ECB zagotavlja notranji trg talentov ter ponuja dodatne priložnosti za poklicni razvoj. Dodane so bile tri vrste priložnosti: naloge, projekti in delo v senci. S sodelovanjem v teh priložnostih ali z njihovim ponujanjem lahko zaposleni razširijo svoje strokovno znanje, uporabijo svoje veščine v novi ekipi ali na poslovnem področju ter raziščejo nova okolja z vidika mobilnosti, pri čemer vzpostavijo tudi nove stike.

Velik delež zaposlenih je pokazal zanimanje oz. je sodeloval bodisi v novih priložnostih, ki so na voljo, bodisi v zamenjavah delovnih mest in mentorstvu, ki so bili na platformi že ponujeni. Leta 2025 je portal uporabljalo več kot 2.000 zaposlenih.

V ECB se spodbuja mobilnost, da bi se okrepil poklicni razvoj in prilagodljivost zaposlenih. Leta 2025 je stopnja notranje mobilnosti znašala 6,6%.^[106] Približno 57% mobilnosti je potekalo med različnimi poslovnimi področji v primerjavi s 43% znotraj poslovnih področij, kar kaže na uspešnost pri omogočanju večjih premestitev in spodbujanju prilagodljivosti.

Spodbuja se tudi zunanja mobilnost, ki zaposlenim omogoča, da v določenem časovnem obdobju pridobivajo nove izkušnje v drugih organizacijah. Številni zaposleni v ECB nekaj časa delajo v drugih organizacijah znotraj Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) ali enotnega mehanizma nadzora (EMN). Leta 2025 je 1,3% zaposlenih začelo zunanjo mobilnost prek neplačanega dopusta v okviru politike mobilnosti.

Leta 2025 se je izvajal sedmi Schumanov program, ki je pritegnil več zaposlenih znotraj ESCB in EMN. Skupno je 23 institucij predlagalo 93 projektov, za katere je bilo zbranih 220 prijav. Od teh je bilo 41 projektov ponujenih kot priložnost za napotitev, kar je 47 udeležencem omogočilo, da so sodelovali v izmenjavah med ECB, pristojnimi nacionalnimi organi in nacionalnimi centralnimi bankami. Skupno je sodelovalo 18 držav in 23 institucij, tako da se je v primerjavi z letom 2024 povečalo tako število projektov kot tudi število udeležencev.

Namen učnih ponudb o umetni inteligenci je okrepiti samozavest in praktične veščine, tako da bodo zaposleni v ECB razumeli in odgovorno uporabljali umetno inteligenco. Leta 2025 se je usposabljanja za krepitev veščin v uporabi umetne inteligence udeležilo več kot 1.400 zaposlenih, in sicer od osnovnih tečajev do bolj strokovnih in naprednih programov.

Raznolikost in vključenost

Ob spremembah v zunanjem okolju ostaja ECB trdno zavezana spodbujanju enakih možnosti in enotnosti prek programa raznolikosti in vključenosti. Program, ki ga je pooblastil Izvršilni odbor in ga vodi generalni direktorat Kadrovska služba, združuje obstoječe in nove ukrepe za odpravo strukturnih ovir, krepitev pravičnih sistemov in spodbujanje vključujoče kulture. To je skupna zaveza: izvršni sponzorji se zavzemajo za raznolikost in vključenost na vodstveni ravni, ambasadorji raznolikosti in vključenosti povezujejo program s svojimi poslovnimi enotami, šest mrež zaposlenih pa krepi raznolike glasove ter spodbuja povezanost in zavezništvo. Ta prizadevanja podpirata poseben svetovalec za raznolikost in vključenost ter ekipa v Kadrovski službi, ki politikam dodajata perspektivo raznolikosti in vključenosti ter omogočata dialog. Obenem redne izmenjave znotraj ESCB in EMN dodatno krepijo kolektivni učinek.

Dve strategiji na področju spolov in s tem povezani cilji so bili ključni pri spodbujanju precejšnjega napredka v smeri enakosti spolov v ECB. Največje izboljšanje je bilo povečanje zastopanosti žensk v plačnih razredih K–L za 8,2 odstotne točke od leta 2019, tako da je konec leta 2025 dosegla 39,4%. Kritična masa – tj. 33-odstotna zastopanosti žensk – je bila dosežena na vseh ravneh, od analitikov do višjega vodstva.

Poleg teh prizadevanj je ECB vključujočo kulturo krepila tudi z interakcijo z zaposlenimi na več različnih načinov. Nadaljevala se je serija pogovorov o spolu, kjer so se zaposleni seznanjali s pomembnimi temami, kot so spolne norme, vidiki moškosti in enako skrbstvo, interno pa je potekal razgovor o medkulturni inteligenci. Vključenost pripadnikov skupnosti LGBT+ pa se je promovirala s sodelovanjem na frankfurtski paradi ponosa.

Leta 2025 se je mesec raznolikosti v ECB osredotočal na vključenost hendikepiranih. Uvedena je bila vrsta pobud, katerih cilj je okrepiti samozavest hendikepiranih v celotni organizaciji. Med glavnimi poudarki so bile ciljno usmerjene delavnice za voditelje in potopitev v svet slepih in slabovidnih v sodelovanju s frankfurtskim dialoškim muzejem (Dialogmuseum).

Zaposleni v ECB v številkah

Razčlenitev vseh zaposlenih v letu 2025

11.5 Poglabljanje razumevanja tveganj v zvezi s podnebjem in naravo

Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, saj so kopenske temperature že 2,1°C višje od predindustrijske ravni.^[107] Vpliv na gospodarstvo se že uresničuje. Med letoma 2021 in 2024 so vremenske in podnebne katastrofe povzročile gospodarske izgube v EU v skupni vrednosti 208 milijard EUR, kar je v povprečju enako 0,32% letnega BDP.^[108] Zaradi podnebnih sprememb in drugih posledic človekovih dejavnosti upadata tudi biotska raznovrstnost in zdravje ekosistemov v Evropi.^[109]

ECB je v oceni strategije leta 2025 ponovila, da imajo podnebne spremembe resne posledice za cenovno stabilnost, saj vplivajo na strukturo in ciklično dinamiko gospodarstva in finančnega sistema. Svet ECB je pojasnil tudi osrednjo vlogo, ki jo imajo z naravo povezana tveganja pri izpolnjevanju mandata. Svet ECB se je namreč zavezal, da bo v okviru svojega mandata zagotovil, da se v celoti upoštevajo posledice, ki jih imajo podnebne spremembe in degradacija narave za denarno politiko in centralno bančništvo. Previdno upravljanje tveganj v zvezi s podnebjem in naravo je vključeno tudi v prednostne naloge nadzora 2026–2028.

Leta 2025 so odbori ECB in Eurosistema tveganja v zvezi s podnebjem in naravo še naprej vključevali v svoje osrednje delo.^[110] Uresničili so že sprejete zaveze^[111] in intenzivirali delo na treh fokusnih področjih: usmerjanje prehoda v zeleno gospodarstvo, obravnavanje vse večjih materialnih posledic podnebnih sprememb in nadaljnje delo na področju tveganj v zvezi z naravo. Zaradi vse večjega gospodarskega in finančnega vpliva tveganj v zvezi s podnebjem in naravo je ECB odločena, da bo v okviru svojega mandata vztrajala na začrtani poti. Ob koncu leta je aktualizirala ukrepe, ki jih je treba sprejeti v prihodnje, da bi okrepila svoje analitične in operativne zmogljivosti.

Slika 11.1

Pregled glavnih načrtovanih aktivnosti v zvezi s podnebjem in naravo

ECB je v okviru izvajanja denarne politike še naprej upoštevala in poročala o podnebnih tveganjih. Eurosistem je objavil tretja letna podnebna finančna razkritja za portfelje za namene denarne politike in devizne rezerve ECB, ki kažejo, da so se emisije ogljikovega dioksida, povezane s temi vrednostnimi papirji, še naprej zmanjševale. Svet ECB je določil tudi vmesni cilj za spremljanje dinamike razogljičenja skupnih podjetniških portfeljev z namenom, da se podprejo cilji Pariškega sporazuma in evropskih podnebnih pravil. Če skupni podjetniški portfelji odstopajo od želene povprečne dinamike razogljičenja, bo Svet ECB ocenil, ali so – v mejah mandata ter od primera do primera – potrebni korektivni ukrepi. V omenjenih razkritjih je bil uveden tudi nov eksperimentalni kazalnik za merjenje izpostavljenosti imetij podjetniških obveznic do sektorjev, ki so pomembno odvisni od narave ali na naravo vplivajo.

Kar zadeva sistem zavarovanja terjatev, nacionalne centralne banke v Eurosistemu od konca leta 2024 izvajajo skupne standarde o podnebnih tveganjih v internih bonitetnih sistemih, ki jih uporabljajo za netržno finančno premoženje (glej razdelek 2.3). Objava na blogu ECB dodatno pojasnjuje, kako si ECB prizadeva ustrezno vključiti podnebna tveganja v bonitetne ocene. Poleg tega je Svet ECB julija 2025 sklenil uvesti podnebni faktor, da bi zaščitil vrednost zastavljenega premoženja v Eurosistemu v primeru podnebnih tranzicijskih šokov (glej razdelek 2.3). Ukrep se bo uporabljal od 15. junija 2026 pri tržnem finančnem premoženju, ki so ga izdale nefinančne družbe. Obenem je Svet ECB julija 2025 sklenil, da odloži izvajanje zahteve po skladnosti z direktivo EU o poročanju podjetij o trajnostnosti kot kriterij primernosti v sistemu zavarovanja terjatev v Eurosistemu. Takšna odločitev je bila sprejeta zaradi nepopolnega prenosa direktive v nacionalno zakonodajo in zaradi njene revizije v kontekstu zbirnega svežnja Evropske komisije za poenostavitev zakonodaje.

Podnebna problematika se bolj sistematično vključuje v makroekonomske analize in analize finančne stabilnosti v ECB. Denimo makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB/Eurosistema vključujejo podnebne javnofinančne ukrepe, elemente svežnja »Pripravljeni na 55« in makroekonomske posledice 2. sistema EU za trgovanje z emisijami. Kar zadeva scenarijske analize, je mreža za ozelenitev finančnega sistema (NGFS) razvila nove kratkoročne podnebne scenarije v okviru delovnega področja, ki ga enako kot v prejšnjih letih vodi ECB. Scenariji se osredotočajo na podnebne vplive do leta 2030, tj. časovni okvir, ki je zelo relevanten za nosilce politik in tržne udeležence. Kažejo, da v euroobmočju čimprejšnji in globalno usklajen prehod v zeleno gospodarstvo zmanjšuje makro-finančna tveganja. V euroobmočju so fizična tveganja pomembna celo v kratkem časovnem razponu, ekstremni pojavi pa bi lahko zmanjšali BDP celo za 5%, kot kaže scenarij o fizičnih tveganjih, ki zajema skupen vpliv istočasno nastalih naravnih nesreč v letih 2026 in 2027 (glej blog ECB o podnebnih tveganjih, ki niso več tragedija na daljnem horizontu). Poleg tega je ECB prispevala k delu mreže NGFS na področju interakcije med podnebnimi scenarijskimi analizami in načrti prehoda v zeleno gospodarstvo.

Bančni nadzor v ECB je leta 2025 zaključil večletni program, katerega cilj je bil okrepiti zmogljivosti bank za upravljanje tveganj v zvezi s podnebjem in naravo, ter še naprej sledil pristopu, po katerem je nadzor tveganj v zvezi s podnebjem in naravo del običajnega, rednega nadzornega ocenjevanja in procesov. Na splošno so banke dosegle precejšen napredek pri upravljanju tveganj, ki izhajajo iz sedanjih podnebnih in naravnih kriz. Vseeno pa je zaradi preostalih odprtih vprašanj potrebna vztrajna pozornost nadzornikov. Več informacij o tem je v letnem poročilu ECB o nadzornih dejavnostih.

ECB je ažurirala podnebne statistične kazalnike, pri čemer je vključila napredne metodologije, nove podatkovne nize in prilagoditve, da bi se upošteval vpliv inflacije. To omogoča natančnejše spremljanje razogljičenja in posledic vse intenzivnejših podnebnih nevarnosti. ECB je prispevala tudi k evropskim in mednarodnim pobudam na področju podnebnih podatkov, kot sta odpravljanje podatkovnih vrzeli v skupini G20 in izboljšanje poročanja o trajnostnosti.

ECB je še naprej zmanjševala okoljski odtis lastnih operacij, portfeljev in bankovcev. Okoljska izjava 2025 poroča o 39-odstotnem zmanjšanju emisij iz internih operacij ECB med letoma 2019 in 2024, kar je v skladu z uresničevanjem ciljev do leta 2030. Tudi podnebna finančna razkritja v zvezi s portfelji ECB, ki niso povezani z denarno politiko, navajajo, da so podjetniške naložbe pokojninskega sklada ECB za zaposlene na dobri poti, da dosežejo vmesne cilje razogljičenja. Kar zadeva eurske bankovce, so se nadaljevala prizadevanja, da se zmanjša njihov vpliv na okolje, kot so denimo ukrepi, da se doseže prehod na 100% organski bombaž do leta 2027, in večja uporaba razogljičene električne energije v proizvodnji bankovcev. Poleg tega ECB pri razvoju prihodnjih eurskih bankovcev upošteva načela okolju prijaznega oblikovanja. Eurosistem si še naprej prizadeva zmanjšati tudi okoljski odtis elektronskih plačil, in sicer v celotni vrednostni verigi projekta digitalnega eura.

Delo ECB na področju podnebja in degradacije narave je potekalo s krepitvijo zmogljivosti, seminarji in sodelovanjem z drugimi centralnimi bankami in mednarodnimi institucijami. ECB je leta 2025 še naprej prispevala k mednarodnim razpravam o politikah in k publikacijam prek številnih forumov na evropski in svetovni ravni. Med njimi so bili mreža za ozelenitev finančnega sistema, Odbor za finančno stabilnost, Baselski odbor za bančni nadzor, evropski nadzorni organi in Evropski odbor za sistemska tveganja, Banka za mednarodne poravnave in njen Odbor za plačila in tržno infrastrukturo, skupini G7 in G20, Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka.

ECB je z raziskavami in anketami izboljšala razumevanje gospodarskih in finančnih posledic prehoda v zeleno gospodarstvo. Banke so v anketi o bančnih posojilih julija 2025 navedle, da imata podnebna uspešnost podjetij in energijska učinkovitost stavb pomembno vlogo v njihovih posojilnih pogojih. Še naprej so poročale o blažjih kreditnih standardih za podjetja, ki so podnebno uspešnejša, ter o zaostrovanju za podjetja z visokimi emisijami ogljika. Banke so tudi poročale, da negotovost glede prihodnjih podnebnih predpisov ovira povpraševanje po posojilih. Analiza evropskih potreb po zelenih naložbah je pokazala, da naložbe v zelene aktivnosti kljub napredku niso dosegle tega, kar bi bilo potrebno za dosego podnebnih ciljev, in predlagala vrsto finančnih in ekonomskih politik za njihovo pospešitev. V občasnem zvezku Odbora Eurosistema za mednarodne odnose so bile obravnavane interakcije med geoekonomsko fragmentacijo in neusklajenimi politikami podnebnega prehoda, ki bi lahko nastale, oboje pa bi se lahko medsebojno krepilo. Nadaljnji prispevki so obravnavali, kako sta umetna inteligenca in zeleni prehod medsebojno povezana in kako bi bilo mogoče zadovoljiti povečane potrebe po izdatkih za obrambo brez spodkopavanja zelenih in digitalnih prednostnih nalog.

Za spoprijemanje z vse večjimi izzivi, ki jih prinašajo materialne posledice podnebnih sprememb, je potrebno globlje razumevanje in nove strategije. Ob vse pogostejših ekstremnih temperaturah in vročinskih valovih je analiza ECB pokazala, da fizična tveganja vplivajo tudi na produktivnost na ravni podjetij^[112] in agregatno produktivnost,^[113] znatno zmanjšujejo gospodarsko aktivnost v prizadetih regijah in zvišujejo cene hrane.^[114] Raziskave ECB kažejo, da banke in vlagatelji vse bolj vračunavajo fizična podnebna tveganja za stanovanjske^[115] in poslovne nepremičnine^[116] na tveganih območjih. Zadolževanje države ni izvzeto,^[117] saj so fizična tveganja povezana z nižjimi bonitetnimi ocenami. Kar zadeva prilagajanje podnebnim spremembam, so raziskave^[118] ECB izpostavile, da je treba okrepiti odpornost, zavarovalno kritje in finančna orodja, da bi se lahko absorbirale in ublažile posledice podnebnih nevarnosti v Evropi.

ECB si je intenzivno prizadevala, da bi bolje razumela tveganja, povezana z naravo, ter njihov vpliv na gospodarstvo in finančni sektor. ECB je v oceni strategije leta 2025 z izrecno omembo degradacije narave pokazala, kako pomembna je ta za njene politike. Ključno delo, ki ga je ECB opravila na tem področju, je predstavljeno v okvirju 9 spodaj. Občasni zvezek ECB^[119] in objava na blogu ECB o tem, kako evropsko gospodarstvo ni odporno proti suši, opozarjata na tveganja za realno gospodarstvo, finančni sektor in cenovno stabilnost, ki jih predstavljajo degradirani ekosistemi in izguba biotske raznovrstnosti, pri čemer izpostavljata tudi pomembna tveganja za euroobmočje, ki so povezana z vodo. Novembra 2025 je ECB v povezavi z mrežo za ozelenitev finančnega sistema organizirala mednarodno delavnico o praksah in orodjih, ki so na voljo centralnim bankam in nadzornikom in s pomočjo katerih lahko ocenjujejo in obravnavajo tveganja v zvezi z naravo.

12 Spoznajte zaposlene v ECB

V ECB spodbujamo kulturo inovativnosti in začeli smo vrsto pobud, katerih cilj je povečati učinkovitost in maksimirati prednosti, ki jih uživajo državljani. Leta 2025 so bila znatna prizadevanja usmerjena v izvajanje novih rešitev s pomočjo umetne inteligence v podporo vsakodnevnemu delu. V tem poglavju pet sodelavcev opisuje svojo vlogo pri razvoju in uporabi teh orodij ter deli svoje osebne izkušnje o tem, kako umetna inteligenca vpliva na način dela v ECB.

Myriam Moufakkir, glavna koordinatorka podpornih služb

Kot glavna koordinatorka podpornih služb vodim integrirano mrežo podpornih služb, ki ECB omogoča, da uresničuje svoj mandat. Odgovorna sem za informacijsko tehnologijo, finance in proračun, nabavo, človeške vire, upravljanje prostorov, varnost, operativno odpornost, upravljanje in vodenje ter obsežne preobrazbe. Odkar sem se leta 2023 pridružila ECB, se osredotočam predvsem na posodobitev notranjih storitev, da lahko ECB deluje fleksibilno, varno in tehnološko suvereno, kot je potrebno.

Pri vsakodnevnem delu dajem strateške usmeritve in vizijo ter zagotavljam operativne zmogljivosti, pri čemer dajem prednost trem stebrom:

• zmogljivost – razvijanje močnih veščin na področju umetne inteligence, digitalnih spretnosti in operativnih veščin naših ekip je ključno za omogočanje inovacij in odgovorno upravljanje tveganj;
• suverenost in avtonomija – zagotavljanje, da lahko s storitvami in tehnologijami, ki jih uporabljamo, svoje poslanstvo izpolnjujemo popolnoma neodvisno;
• odpornost – krepitev sposobnosti naših ekip, procesov in sistemov, da v okolju hitrih tehnoloških sprememb, motenj in kriz še naprej uspešno delujejo.

ECB že uporablja umetno inteligenco na več področjih. Uporabo umetne inteligence in naprednega strojnega učenja v ECB pospešujemo in širimo. Te tehnologije uporabljamo za boljše ekonomske analize, napovedovanje inflacije in podporo zahtevnemu makroekonomskemu modeliranju, pa tudi za zmanjšanje obsega dela in napornih nalog. To dosegamo z rednimi izmenjavami s poslovnimi področji, načrtom usposabljanja, ki zajema vse ravni organizacije, ter v okviru strukture upravljanja, ki od samega začetka vključuje upravljanje tveganj in suverenost.

Na poklicni poti sem kot vodja digitalnih pobud, strateških načrtov in obsežnih organizacijskih sprememb sodelovala v mednarodnih transformacijah v finančnem sektorju. Zahvaljujoč akademski izobrazbi iz matematike in naravoslovja sem pridobila tehniško pismenost ter se ukvarjala s hitro razvijajočimi in novimi tehnologijami.

Privilegij je posvečati se širokemu spektru tematik in skupaj z nadarjenimi sodelavci prispevati k osrednjemu mandatu ECB, stabilnosti in odpornosti.

Poklicna pot me je vodila po vsem svetu in posledično še bolj cenim kulturno raznolikost ter različne poglede. Kljub napornemu urniku sem vedno poskrbela, da sem imela čas za svojo družino, ki prav tako izredno rada potuje in odkriva različne kulture. Tako je poklicna mobilnost postala priložnost za bogate družinske izkušnje.

Maximilian Freier

Kot glavni ekonomist v oddelku za trgovanje v generalnem direktoratu Ekonomske analize opravljam funkcijo sekretarja Odbora ECB za denarno politiko. V tej vlogi usklajujem delo odbora, da se zagotovijo pravočasne ter jasne analize in gradiva za razprave o denarni politiki ter njihova primerljivost v celotnem Eurosistemu.

V generalnem direktoratu Ekonomske analize sem tudi koordinator za umetno inteligenco. V zadnjih mesecih smo dosegli velik napredek pri uresničevanju agende ECB na področju umetne inteligence v različnih poslovnih segmentih centralnega bančništva. Razvili smo začetni nabor pilotnih orodij, ki že zdaj kažejo velik potencial za krepitev analitične zmogljivosti in hitrejše izvajanje ponavljajočih se nalog. Hkrati smo opredelili ambiciozen program digitalizacije centralnega bančništva za izboljšanje podatkovne analitike in avtomatizacije poslovnih procesov.

Od leta 2007 sem v ECB kot ekonomist zasedal več delovnih mest, in sicer v generalnih direktoratih Ekonomske analize, Denarna politika ter Mednarodni in evropski odnosi. Preden sem se pridružil ECB, sem doktoriral na London School of Economics ter pridobil magisterij iz ekonomije in politologije na Univerzi Ludwig Maximilian v Münchnu.

Moje raziskovalno delo zajema fiskalno in monetarno politiko, upravljanje inovacij, evropsko povezovanje in upravljanje, primerjalno politično ekonomijo ter uporabno strojno učenje. Zlasti me zanimajo podatki na ravni gospodinjstev in podjetij (»mikro« podatki). Sem tudi ustanovni predsednik mreže ESCB za mikrosimulacijsko modeliranje. Prek te mreže raziskovalcev v okviru Evropskega sistema centralnih bank povezujemo nova orodja in metode s ključnimi vprašanji denarne politike.

Fabienne Allegret-Maret

Kot višja vodja skupine v oddelku za upravljanje informacij pri generalnem direktoratu Sekretariat vodim knjižnico ECB. Ob zavedanju, da so se informacijski tokovi močno povečali tako po obsegu kot po hitrosti, sem začela preobrazbo knjižnice, da bi prispevala k uspešnemu krmarjenju ECB v vse bolj kompleksnem informacijskem okolju.

Danes moja vloga vključuje veliko več kot le zagotavljanje dostopa do knjig in podatkovnih zbirk. Knjižnica je umeščena v ekosistem znanja ECB kot sestavni del – kot ključen vir, ki omogoča temeljito analizo in inovativno razmišljanje. Naša ekipa skrbno izbira in pridobiva visoko kakovostne vire, prilagojene potrebam ekonomistov, nadzornikov in drugih strokovnjakov. Menim, da je premišljena izbira enako pomembna kot dostop, saj tako zagotovimo, da razpoložljive informacije niso le obsežne, ampak tudi verodostojne in relevantne. Čeprav je danes gradivo večinoma v digitalni obliki, še naprej spodbujamo dostop do tiskanih zbirk v prepričanju, da sta poglobljeno razmišljanje in kontekstualno branje še vedno ključna za sprejemanje preudarnih odločitev.

V okviru preobrazbe se je preoblikovalo tudi fizično okolje knjižnice, ki zdaj spodbuja deljenje znanja y drugimi in inovacije, hkrati pa je še vedno prostor za poglobljeno in osredotočeno delo. Knjižnica je postala središče, kjer se strokovnjaki ECB srečujejo, si izmenjujejo ideje in se učijo drug od drugega.

S preoblikovanjem centralnega bančništva, ki je posledica umetne inteligence, so se naše odgovornosti še povečale. Skupaj s sodelavci iz ekipe skrbim, da se z licenco zaščitena vsebina v aplikacijah umetne inteligence uporablja odgovorno, pri čemer vzdržujemo ravnotežje med inovacijami in pravnimi varovalkami. Visoko kakovostne in zanesljive informacije so še posebej ključne za sisteme umetne inteligence, zlasti pri analizi novic, da se zagotovijo točni in zaupanja vredni rezultati.

Hkrati svoje strokovno znanje uporabljam pri organiziranju informacij za spodbujanje in podporo razvoja semantične plasti ECB, ki povezuje znanje med sistemi – to omogoča večjo dostopnost in uporabnost vpogledov, povezanih z ECB.

Knjižničarstvo je preseglo skrb za knjižne police. Delujem na stičišču upravljanja informacij na podlagi umetne inteligence ter hitro razvijajoče se inovacije na področju umetne inteligence povezujem s posebnimi potrebami centralnega bančništva. Tehnološke inovacije združujem s skrbno organizacijo in upravljanjem ter na ta način omogočam ECB, da inovacije razvija z inteligenco in integriteto.

Steven Moons

Kot vodja programa umetne inteligence pri ECB in član pisarne za umetno inteligenco usmerjam strateško preobrazbo institucije na področju umetne inteligence. Spremljam zasnovo in izvajanje programa umetne inteligence v ECB ter usklajujem uporabo umetne inteligence za povečanje produktivnosti in preoblikovanje. Moje dolžnosti vključujejo zagotavljanje skladnosti z etičnimi, pravnimi in regulativnimi standardi, vzpostavljanje partnerstev z notranjimi in zunanjimi deležniki ter spodbujanje kulture inovacij, ki temelji na odgovornosti, transparentnosti in učinkovitem upravljanju.

Pred prevzemom te funkcije sem vodil več pobud na področju umetne inteligence in nadzorniške tehnologije v bančnem sektorju. Preden sem se leta 2021 pridružil ECB, sem vrsto let deloval na področjih izvedbe IT, digitalne preobrazbe in organizacijskih sprememb v zasebnem in javnem sektorju. V tem času sem sodeloval pri modernizaciji IT okolij, razvoju pobud na področju oblaka in arhitekture ter izvajanju kompleksnih programov z raznolikimi ekipami v Evropi, ZDA in Aziji.

Pri delu v ECB najbolj cenim to, da združuje različne poglede iz vse Evrope. Sodelovati pri tehnološki in digitalni prihodnosti institucije ter prispevati h krepitvi njene vloge zaupanja vredne in v prihodnost usmerjene evropske institucije je zame čast in tudi stalen vir motivacije. Na sedanjem delovnem mestu zlasti cenim sodelovanje z mnogimi različnimi poslovnimi področji, saj umetna inteligenca vpliva na skoraj vsak del organizacije. Sodelovanje s to raznoliko in predano skupnostjo sodelavcev je navdihujoče in spodbudno. Močan duh sodelovanja v ECB in priložnost za delo z ljudmi, ki jih žene iskrena želja po doseganju pozitivnih sprememb, sta ključna razloga, da cenim svoje delo.

Zunaj službe najdem ravnovesje v preživljanju časa na prostem, zlasti na izletih v gorah ali vožnji z motorjem.

Vasilis Papaefthymiou

Sem nadzornik v ekipi za nadzorniške tehnologije v enotnem mehanizmu nadzora. Moje delo je osredotočeno na načrtovanje in razvoj inovativnih poslovnih aplikacij, ki nadzornikom bank v ECB in celotnem euroobmočju omogočajo večjo učinkovitost.

V zadnjih petih letih v ekipi sem se specializiral za razvoj aplikacij umetne inteligence in generativne umetne inteligence. Kot produktni vodja vodim razvoj dveh orodij. Athena je prvo in najbolj celovito orodje umetne inteligence, ki je na voljo v okviru enotnega mehanizma nadzora in nadzornikom pomaga pri iskanju ustreznih informacij v milijonih nadzorniških dokumentov. Delphi pa je intuitivno orodje za zaznavanje razpoloženja na trgu, ki združuje kazalnike finančnih trgov s ključnimi dejavniki trga, vsakodnevno pridobljenimi z analizo novic. Nadzornikom omogoča vpogled v nova tveganja.

Svojo strast do tehnologije na hitro razvijajočem se področju umetne inteligence lahko idealno udejanjam v tem okolju. Nadzorniška tehnologija je ključna pri uvajanju najsodobnejših rešitev v evropski bančni nadzor. To je idealno okolje, v katerem lahko uporabim izkušnje iz računalništva in podatkovnih ved, ki sem jih pridobil med študijem elektrotehnike in računalništva na Nacionalni tehniški univerzi v Atenah, ter znanje managementa in ekonomije, ki sem ga pridobil z magisterijem na univerzi ETH Zürich. ECB računalniškemu inženirju ponuja edinstveno priložnost za delo na področju, kjer se stikata tehnologija in finance ter kjer inovacije neposredno podpirajo finančno stabilnost in nadzor na najvišji ravni.

Močno me navdihuje zavedanje, da moje vsakodnevno delo pri razvoju inovativnih IT orodij prispeva k učinkovitejšemu, tveganju prilagojenemu bančnemu nadzoru, kar vodi do varnejših bank in pozitivnega vpliva na evropske državljane.

V prostem času se rad družim s prijatelji in preživljam čas ob morju pod grškim soncem.

Zaključni račun

Konsolidirana bilanca stanja Eurosistema na dan 31. decembra 2025