Eurosistem začenja naslednjo fazo v projektu digitalnega eura

30. oktober 2025

• V tej fazi bo digitalni euro tehnično pripravljen na prvo izdajo.
• Če bo v letu 2026 sprejeta potrebna zakonodaja, bi se pilotna uporaba lahko začela leta 2027, Eurosistem pa bi bil na morebitno prvo izdajo digitalnega eura pripravljen leta 2029.
• Pripravljalna faza, ki se je začela novembra 2023, je bila uspešno zaključena.

Svet Evropske centralne banke (ECB) je danes sklenil, da bo začel naslednjo fazo v projektu digitalnega eura. Odločitev je sprejel po uspešnem zaključku pripravljalne faze, ki jo je Eurosistem začel novembra 2023 in v njej položil temelje za izdajo digitalnega eura.

Odločitev Sveta ECB je skladna z zahtevo evropskih voditeljev, da naj se priprave na digitalni euro pospešijo, kot je bilo nedavno izraženo na vrhu držav euroobmočja v oktobru 2025. Digitalni euro bo ohranjal svobodo izbire in zasebnost Evropejcev ter ščitil evropsko denarno suverenost in ekonomsko varnost. Spodbujal bo inovacije na področju plačil ter prispeval k temu, da so plačila v Evropi konkurenčna, zanesljiva in vključujoča. Eurosistem bo priprave izvajal fleksibilno, pri čemer bo upošteval pozive voditeljev držav v euroobmočju, da naj bo čim prej pripravljen na morebitno izdajo digitalnega eura, obenem pa tudi dejstvo, da zakonodajni postopek še ni zaključen.

Svet ECB bo končno odločitev o tem, ali naj izda digitalni euro in na kateri datum, sprejel šele potem, ko bo sprejeta zakonodaja. Ob predpostavki, da bosta evropska sozakonodajalca leta 2026 sprejela uredbo o uvedbi digitalnega eura, bi se pilotna uporaba in prve transakcije lahko začele izvajati sredi leta 2027. Celoten Eurosistem bi bil zatem na morebitno prvo izdajo digitalnega eura pripravljen v letu 2029.

»Euro, naš skupni denar, je zaupanja vreden simbol evropske enotnosti« je dejala predsednica ECB Christine Lagarde. »Želimo, da bo njegova najbolj oprijemljiva oblika – eurska gotovina – pripravljena na izzive prihodnosti. Zato preoblikujemo in posodabljamo naše bankovce, hkrati pa se pripravljamo na izdajo digitalne gotovine.«

Zaradi spreminjanja plačilnih navad in krčenja deleža gotovinskih plačil na račun digitalnih transakcij postaja vse bolj nujno, da imamo poleg gotovine tudi javno digitalno plačilno sredstvo. Digitalni euro bo dopolnjeval gotovino in na področje digitalnih plačil prinesel številne koristi, kot so enostavnost, zasebnost, zanesljivost in možnost uporabe v celotnem euroobmočju. Vzporedno z uredbo o uvedbi digitalnega eura zato ECB podpira tudi predlog Evropske komisije, da se okrepi pravica do plačevanja z gotovino.

Eurosistem se bo osredotočal na tri glavna področja:

• tehnična pripravljenost: razvoj tehnične podlage za digitalni euro, vključno z začetno postavitvijo sistema in pilotno uporabo;
• tržne dejavnosti: sodelovanje s ponudniki plačilnih storitev, trgovci in potrošniki, da se dokonča pravilnik, izvedejo uporabniške raziskave in testira sistem z izvedbo pilotnih dejavnosti;
• podpora zakonodajnemu postopku: nadaljnje zagotavljanje tehničnih informacij sozakonodajalcema EU in pomoč pri izvajanju zakonodajnega postopka, kjer je to potrebno.

»To ni zgolj tehničen projekt, ampak skupno prizadevanje, da evropski denarni sistem pripravimo na zahteve prihodnosti,« je dejal član Izvršilnega odbora ECB Piero Cipollone, ki predseduje delovni skupini na visoki ravni za digitalni euro. »Digitalni euro bo ljudem omogočil, da prednosti gotovine izkoriščajo tudi v digitalni dobi. S tem bo okrepil odpornost evropskega plačilnega okolja, znižal stroške za trgovce in ustvaril platformo, na kateri bodo zasebna podjetja lahko razvijala inovacije, širila obseg poslovanja in konkurirala.«

Transparentnost in tesno sodelovanje z deležniki sta bila za projekt temeljnega pomena in bosta ključna tudi v prihodnje. Povratne informacije evropskih nosilcev odločanja, tržnih udeležencev in potencialnih uporabnikov so za Eurosistem izjemno koristne, zato bo tudi v prihodnje dejavno sodeloval s širokim krogom deležnikov.

Eurosistem bo nadaljnje priprave na digitalni euro izvajal fleksibilno in skladno s potekom zakonodajnega postopka. Delo bo strukturirano v modulih, da bo mogoče postopno povečevati obseg in skrbeti, da finančne obveznosti ostanejo omejene.

Končni stroški digitalnega eura – tako za razvoj kot tudi za njegovo delovanje – bodo odvisni od končne zasnove, kar zajema tudi komponente in povezane storitve, ki jih je treba razviti. Zahvaljujoč delu, ki je bilo opravljeno v pripravljalni fazi, bodo skupni stroški razvoja, tako za interno kot tudi eksterno^[1] razvite komponente, po ocenah znašali 1,3 milijarde EUR do prve izdaje, ki se zdaj pričakuje v letu 2029. Operativni stroški po letu 2029 bodo predvidoma znašali približno 320 milijonov EUR letno. Te stroške bi kril Eurosistem, podobno kot krije stroške proizvodnje in izdajanja eurskih bankovcev, ki so – enako kot digitalni euro – javno dobro. Tako kot pri bankovcih se bodo ti stroški predvidoma krili z ustvarjenimi prihodki od izdajanja (seigniorage), kar velja tudi v primeru, da bodo imetja digitalnih eurov majhna v primerjavi z obsegom bankovcev v obtoku.

Zaključek pripravljalne faze označuje pomemben korak v projektu digitalnega eura. Na podlagi spoznanj iz faze proučevanja, ki se je izvajala med letoma 2020 in 2023, je Eurosistem v pripravljalni fazi prešel k izboljševanju praktične zasnove. Glavni dosežki te faze so naslednji: (i) razvoj osnutka pravilnika za shemo digitalnega eura, (ii) izbor ponudnikov komponent digitalnega eura in povezanih storitev, (iii) uspešno delovanje inovacijske platforme za eksperimentiranje s tržnimi udeleženci ter (iv) analize vključevanja digitalnega eura v plačilni ekosistem, ki so potekale v okviru tehničnega delovnega področja. Te analize, ki so jih izvedli ECB in tržni udeleženci prek Odbora za plačila malih vrednosti v eurih, so pokazale, da bi digitalni euro lahko prispeval h krepitvi konkurence na evropskem plačilnem trgu. Banke in drugi ponudniki plačilnih storitev bi poleg neposrednih koristi, ki bi jih imeli od distribucije digitalnega eura, lahko izkoriščali tudi njegove odprte standarde, da svoje poslovanje razširijo na celotno euroobmočje, ne da bi za to potrebovali lastne mreže sprejemanja. Lahko bi tudi povezali digitalni euro z obstoječimi plačilnimi storitvami v skupno blagovno znamko.

V podporo zakonodajnemu postopku je ECB evropskima sozakonodajalcema na njuno zahtevo posredovala tehnični prispevek, ki je pokazal, da bodo stroški digitalnega eura za banke omejeni – blizu začetnim ocenam Evropske komisije in podobni kot za izvajanje direktive o plačilnih storitvah. Iz prispevka je tudi razvidno, da bi varovalke, vgrajene v zasnovo digitalnega eura (npr. omejitve imetja), zagotavljale, da digitalni euro ne bi ustvarjal tveganj za finančno stabilnost.

V prizadevanjih, da bi digitalni euro izpolnjeval potrebe ljudi in trgovskih podjetij v Evropi, je Eurosistem izvajal obsežne uporabniške raziskave, ki so bile ciljno usmerjene na ranljive potrošnike in male trgovce. Ugotovitve, ki so danes objavljene v ločenem poročilu, kažejo, da mora digitalni euro ponujati preprosto, zanesljivo in varno plačilno izkušnjo.

Ti rezultati potrjujejo zavezo ECB, da bo razvila digitalni euro, ki je primeren za vse, pospešuje razvoj finančnih storitev v Evropi ter je zasnovan tako, da ljudem odpira nove možnosti, podpira inovacije in povečuje odpornost našega denarnega sistema.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Georgina Garriga Sánchez, tel. +49 69 1344 95368.