Povzetek

Gospodarstvo v euroobmočju se je kljub zahtevnemu svetovnemu okolju izkazalo za odporno. Realni BDP se je v tretjem četrtletju 2025 povečal za 0,3%, kar je bilo več, kot so predvidevale septembrske projekcije. To je sledilo volatilnim gibanjem v prvi polovici leta, ki so bila posledica pospešitve trgovinske menjave zaradi višjih ameriških carin in s tem povezane negotovosti ter velikih nihanj v irskih podatkih. Domače povpraševanje naj bi ostalo glavno gonilo rasti v euroobmočju ob podpori vse višjih realnih plač in zaposlenosti v okolju odpornega trga dela z rekordno nizko stopnjo brezposelnosti. Domače gospodarstvo bodo predvidoma podpirali tudi dodatni državni izdatki za infrastrukturo in obrambo, ki so bili napovedani letos, zlasti v Nemčiji, skupaj z izboljšanimi pogoji financiranja, ki so posledica rezov obrestnih mer denarne politike od junija 2024 dalje. Kar zadeva zunanje okolje, so na področju konkurenčnosti sicer še vedno prisotni izzivi, vključno z nekaterimi, ki so strukturne narave, vendar naj bi se izvoz naslednje leto okrepil. Izboljšanje bo posledica odboja tujega povpraševanja ob zmanjševanju negotovosti glede trgovinskih politik, čeprav bo vpliv višjih carin čedalje bolj opazen. Povprečna letna realna rast BDP bo po projekcijah znašala 1,4% v letu 2025, 1,2% v letu 2026, 1,4% v letu 2027 in 1,4% v letu 2028. V primerjavi s septembrskimi projekcijami je bila rast BDP popravljena navzgor v celotnem obdobju projekcij, in sicer zaradi boljših podatkov od pričakovanih, manjše negotovosti glede trgovinskih politik, močnejšega zunanjega povpraševanja in nižjih cen energetskih surovin.^[1]

Po projekcijah se bo inflacija znižala z 2,1% v letu 2025 na 1,9% v letu 2026 in nato na 1,8% v letu 2027, zatem pa se bo leta 2028 zvišala na 2%, kar je srednjeročni cilj ECB. Pričakovano znižanje skupne inflacije (merjene s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, HICP) v začetku leta 2026 je posledica navzdol delujočih baznih učinkov, ki izhajajo iz cen energentov, medtem ko naj bi se inflacija v drugih skupinah razen energentov tekom leta 2026 še naprej zniževala. Prispevek inflacije v skupini energentov k skupni inflaciji bo do konca leta 2027 predvidoma ostal umirjen, nato pa naj bi se leta 2028 izrazito povečal zaradi pričakovane uvedbe 2. generacije sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS2), kar naj bi skupno inflacijo potisnilo navzgor za 0,2 odstotne točke. Inflacija brez energentov se bo po pričakovanjih znižala z 2,5% v letu 2025 na 2,2% v letu 2026 ter na 2,0% v letih 2027 in 2028. Inflacija v skupini hrane se bo po projekcijah opazno znižala, saj bodo učinki predhodne rasti cen svetovnih prehrambnih surovin in neugodnih vremenskih razmer v poletnih mesecih popustili, proti koncu leta 2026 pa naj bi se ustalila na ravni nekoliko nad 2%. Inflacija brez energentov in hrane se bo po projekcijah umirila z 2,4% v letu 2025 na 2,0% v letu 2028, ko se bo storitvena inflacija znižala zaradi vse manjših pritiskov s strani stroškov dela in ko se bo pretekla apreciacija eura prelila vzdolž cenovne verige, kar bo zaviralo blagovno inflacijo. Rast plač naj bi se med letom 2026 še naprej umirjala, nato pa naj bi se stabilizirala na ravni okrog 3% ob podpori odpornega trga dela in rasti produktivnosti tik pod 1%. Rast stroškov dela na enoto proizvoda se bo predvidoma umirila, vseeno pa naj bi vpliv na inflacijo deloma odtehtalo postopno okrevanje profitnih marž v obdobju projekcij. V primerjavi s septembrskimi projekcijami so bili obeti glede skupne inflacije za leto 2026 popravljeni navzgor za 0,2 odstotne točke zaradi nedavnih presenečenj v podatkih o inflaciji in rasti plač, pri čemer je slednje privedlo do opaznega popravka plačnih obetov navzgor. Projekcija inflacije za leto 2027 je bila rahlo popravljena navzdol zaradi predpostavljenega manjšega prispevka inflacije v skupini energentov, saj se zdaj pričakuje, da bo uvedba sistema ETS2 preložena z leta 2027 na leto 2028, čeprav naj bi bil ta prispevek delno izravnan z višjo storitveno inflacijo.