Možnosti iskanja
Home Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Zakaj je pomembno, da so cene stabilne?

Centralne banke lahko k blaginji ljudi največ prispevajo s tem, da skrbijo za stabilnost cen.

Glavna naloga ECB je, da ohranja cene stabilne. To je največ, kar centralna banka lahko stori za blaginjo vsakega posameznika.

Stabilnost cen pomeni, da se cene ne smejo prehitro zviševati (inflacija), prav tako pa se je treba izogibati daljšim obdobjem upadanja cen (deflacija). Dolga obdobja previsoke inflacije ali deflacije imajo negativne posledice za gospodarstvo. Nasprotno pa stabilne cene prispevajo k temu, da gospodarstvo raste, službe so varne in denar zanesljivo ohranja svojo vrednost.

Kaj je narobe z visoko inflacijo?

Visoka inflacija lahko povzroči spiralo vse hitrejšega naraščanja cen. To zmanjšuje vašo kupno moč, kar pomeni, da boste jutri z isto vsoto denarja lahko kupili manj kot danes.

Če cena mnogih izdelkov, ki jih kupujete, narašča, se vaša kupna moč zmanjšuje. To pomeni, da z denarjem, ki ga imate – vaši dohodki in prihranki – ne morete več kupiti toliko, kot ste včasih, kar lahko ustvari spiralo naraščajočih cen.

Če se namreč vse draži, lahko od delodajalca zahtevate višjo plačo. Da bi ta financiral višje plače zaposlenih, lahko zviša ceno svojih izdelkov ali storitev. Če se to zgodi v številnih podjetjih, se bodo mnogi izdelki še bolj podražili in spirala se bo nadaljevala.

Zato potrošniki in podjetja težje načrtujejo varčevanje in naložbe. Ljudje lahko izgubijo zaupanje v valuto, ker ta tako hitro izgublja vrednost. In to je le nekaj primerov negativnih stranskih učinkov visoke inflacije.

Kaj pa je narobe z daljšimi obdobji deflacije?

Daljša obdobja deflacije lahko povzročijo spiralo vse hitrejšega zniževanja cen. To negativno vpliva na podjetja, posameznike in javno porabo.

Za potrošnike se zniževanje cen morda zdi privlačno, vendar je dolgotrajno in vsesplošno upadanje cen v celotnem gospodarstvu, ki ni posledica izboljšav v proizvodnji, problematično, saj lahko ustvari spiralo padajočih cen.

Če denimo nameravate kupiti nov kavč, hkrati pa veste, da ga boste dobili ceneje, če z nakupom še malo počakate, boste verjetno storili natanko to. Če tako ravnajo vsi, se proizvajalci lahko hitro znajdejo v težavah, saj se njihovi izdelki ne prodajajo več. S padcem povpraševanja so primorani znižati ali zamrzniti plače ali pa celo odpuščati, zaradi česar se poveča brezposelnost.

Negativne posledice deflacije tako čutimo prav vsi.

Gospodarska aktivnost se začne upočasnjevati, saj potrošniki in podjetja zmanjšujejo obseg potrošnje in naložb. Težje lahko postane tudi odplačevanje različnih dolgov, kot so hipoteke, saj se ti ne bodo zmanjšali, četudi se vaš dohodek morda bo.

Enako velja za javne finance. Ko se prihodki in potrošnja zmanjšata, upadejo tudi davčni prihodki, vlada pa mora vseeno odplačevati javni dolg. Zaradi tega lahko denimo zmanjša javne izdatke za infrastrukturo in zdravstvo. Negativne posledice deflacije tako čutimo prav vsi.

Kako cenovno stabilnost izraziti v številkah

Cenovna stabilnost je glavni cilj ECB, določen v Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ECB je ta cilj izrazila tudi številčno. Njen cilj je tako medletna stopnja inflacije »pod 2%, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju«, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP).

S tem merilom se lahko meri uspešnost ECB, saj njeni ukrepi z njim postanejo transparentni. To pomeni, da lahko bolje načrtujete prihodnost, saj veste, koliko se bodo cene v euroobmočju v povprečju spreminjale v prihodnjih obdobjih.

Cilj ECB glede cenovne stabilnosti velja za euroobmočje kot celoto. Usmerjen je na srednjeročno obdobje, kar pomeni, da obravnava inflacijo v daljšem obdobju in se ne odziva na kratkoročne vzpone in padce inflacije, ki se sčasoma izravnajo in jih ni mogoče obvladovati z denarno politiko.

Zakaj pod 2%, a blizu te meje?

Zakaj si ECB prizadeva, da bi inflacija v srednjeročnem obdobju znašala malo pod 2% in ne morda 0% ali 1%? Za to obstaja več razlogov:

Rezerva pri meritvah

Treba je upoštevati možnost, da podatki kažejo nekoliko višjo inflacijo, kot je v resnici.

Varnostna rezerva

Dobro je imeti nekaj varnostne rezerve proti nevarnosti deflacije.

Razlike med državami

Upoštevati je treba tudi razlike v inflaciji med državami euroobmočja.

Podrobneje:

Rezerva pri meritvah

Izmerjena inflacija (izražena z indeksom HICP) lahko zaradi načina merjenja kaže nekoliko previsoko inflacijo. Do tega lahko pride, če se denimo cena nekega izdelka, vključenega v košarico dobrin, ki se uporablja za izračunavanje indeksa, zviša zaradi boljše kakovosti izdelka, na primer če je v nov model avtomobila vgrajena boljša varnostna tehnologija. Če v izračunu inflacije ni v celoti upoštevano, da se je cena spremenila zaradi izboljšave izdelka, bo indeks kazal, da je inflacija višja, kot je v resnici.

Varnostna rezerva

Inflacija pod 2%, a blizu te meje zagotavlja varnostno rezervo ob morebitni deflaciji. Če pride do deflacije, običajni instrumenti denarne politike (tj. spremembe ključnih obrestnih mer) ne delujejo več tako učinkovito. Na določeni točki za centralne banke ni več smiselno, da še naprej znižujejo obrestne mere. Poleg tega tudi kontrolirana inflacija vedno nekoliko niha okrog povprečne vrednosti. Z vključitvijo te rezerve v ciljno inflacijo, ki mora biti zato višja od nič, centralni banki ni treba tako pogosto uporabljati nekonvencionalnih ukrepov, kot so kvantitativno rahljanje ali operacije dolgoročnejšega refinanciranja.

Razlike med državami euroobmočja

ECB ohranja cenovno stabilnost v euroobmočju kot celoti. Ciljanje na inflacijo pod 2%, a blizu te vrednosti, dopušča razlike v stopnjah inflacije med državami euroobmočja, ki bi se v idealnem primeru sčasoma morale v povprečju izravnati. Cilj vzdrževanja inflacije nad ničlo hkrati omogoča, da nekaterim državam ali regijam ni treba živeti s pretirano nizko ali celo negativno inflacijo samo zato, da bi izravnale višjo inflacijo v drugih državah.