Zakaj je pomembno, da so cene stabilne?
8. maj 2017 (zadnja posodobitev: 25. avgust 2021)
Centralne banke lahko k blaginji ljudi največ prispevajo s tem, da skrbijo za stabilnost cen.
Glavna naloga ECB je, da ohranja cene stabilne. S tem lahko kot centralna banka največ prispeva k blaginji vsakega posameznika.
Stabilnost cen pomeni, da se cene ne smejo prehitro zviševati (inflacija), prav tako pa se je treba izogibati daljšim obdobjem upadanja cen (deflacija). Dolga obdobja previsoke inflacije ali deflacije imajo negativne posledice za gospodarstvo. Nasprotno pa stabilne cene prispevajo k temu, da gospodarstvo raste, službe so varne in denar zanesljivo ohranja svojo vrednost.
Kaj je narobe z visoko inflacijo?
Visoka inflacija lahko povzroči spiralo vse hitrejšega naraščanja cen. To zmanjšuje vašo kupno moč, kar pomeni, da boste jutri z isto vsoto denarja lahko kupili manj kot danes.
Če cena mnogih izdelkov, ki jih kupujete, narašča, se vaša kupna moč zmanjšuje. To pomeni, da z denarjem, ki ga imate – vaši dohodki in prihranki – ne morete več kupiti toliko, kot ste včasih, kar lahko ustvari spiralo naraščajočih cen.
Če se namreč vse draži, lahko od delodajalca zahtevate višjo plačo. Da bi ta financiral višje plače zaposlenih, lahko zviša ceno svojih izdelkov ali storitev. Če se to zgodi v številnih podjetjih, se bodo mnogi izdelki še bolj podražili in spirala se bo nadaljevala.
Zato potrošniki in podjetja težje načrtujejo varčevanje in naložbe. Ljudje lahko izgubijo zaupanje v valuto, ker ta tako hitro izgublja vrednost. In to je le nekaj primerov negativnih stranskih učinkov visoke inflacije.
Kaj pa je narobe z daljšimi obdobji deflacije?
Daljša obdobja deflacije lahko povzročijo spiralo vse hitrejšega zniževanja cen. To negativno vpliva na podjetja, posameznike in javno porabo.
Za potrošnike se zniževanje cen morda zdi privlačno, vendar je dolgotrajno in vsesplošno upadanje cen v celotnem gospodarstvu, ki ni posledica izboljšav v proizvodnji, problematično, saj lahko ustvari spiralo padajočih cen.
Če denimo nameravate kupiti nov kavč, hkrati pa veste, da ga boste dobili ceneje, če z nakupom še malo počakate, boste verjetno storili natanko to. Če tako ravnajo vsi, se proizvajalci lahko hitro znajdejo v težavah, saj se njihovi izdelki ne prodajajo več. S padcem povpraševanja so primorani znižati ali zamrzniti plače ali pa celo odpuščati, zaradi česar se poveča brezposelnost.
Negativne posledice deflacije tako čutimo prav vsi.
Gospodarska aktivnost se začne upočasnjevati, saj potrošniki in podjetja zmanjšujejo obseg potrošnje in naložb. Težje lahko postane tudi odplačevanje različnih dolgov, kot so hipoteke, saj se ti ne bodo zmanjšali, četudi se vaš dohodek morda bo.
Enako velja za javne finance. Ko se prihodki in potrošnja zmanjšata, upadejo tudi davčni prihodki, vlada pa mora vseeno odplačevati javni dolg. Zaradi tega lahko denimo zmanjša javne izdatke za infrastrukturo in zdravstvo. Negativne posledice deflacije tako čutimo prav vsi.
Naša naloga, določena v Pogodbi o delovanju Evropske unije, je, da ohranjamo stabilnost cen, in ECB je to nalogo izrazila tudi številčno. Prizadevamo si za stopnjo inflacije 2% v srednjeročnem obdobju, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP). Naša zavezanost temu inflacijskemu cilju je simetrična. To pomeni, da prenizko inflacijo obravnavamo enako negativno kot previsoko inflacijo. Obe sta enako nezaželeni.
Ta cilj je jasen in predvidljiv. Pomaga vam, da bolje načrtujete prihodnost, saj veste, kako se bodo cene v euroobmočju v povprečju spreminjale v prihodnjih obdobjih. To pa nam po drugi strani pomaga, da ohranjamo cene stabilne.
Cilj ECB glede cenovne stabilnosti velja za euroobmočje kot celoto. Usmerjen je na srednjeročno obdobje, kar pomeni, da obravnava inflacijo v daljšem obdobju in se ne odziva na kratkoročne vzpone in padce inflacije, ki se sčasoma izravnajo.
Podrobneje:
Jasen cilj
Naš inflacijski cilj 2% je jasen in lahko razumljiv. Je tudi transparenten in ljudem omogoča, da lažje predvidevajo, kako se bodo cene s časom spreminjale.
Pričakovanja glede inflacije ljudje uporabljajo, ko se odločajo o nakupih, posojilih ali naložbah. Jasen srednjeročni cilj pomeni, da so ta pričakovanja lahko pravilna, kar na splošno spodbuja stabilne cene.
Varnostna rezerva
Inflacija na ravni 2% zagotavlja varnostno rezervo proti tveganjem deflacije. Če pride do deflacije, običajni instrumenti denarne politike (tj. spremembe ključnih obrestnih mer) ne delujejo več tako učinkovito. Na določeni točki za centralne banke ni več smiselno, da še naprej znižujejo obrestne mere. Poleg tega tudi kontrolirana inflacija vedno nekoliko niha okrog povprečne vrednosti. Z vključitvijo te rezerve v ciljno inflacijo, ki mora biti zato višja od nič, centralni banki ni treba tako pogosto uporabljati drugih ukrepov, kot so nakupi vrednostnih papirjev – znani tudi kot kvantitativno rahljanje oz. kvantitativno sproščanje – ali operacije dolgoročnejšega refinanciranja oz. krajše CUODR (ang. TLTRO).
Razlike med državami euroobmočja
ECB ohranja cenovno stabilnost v euroobmočju kot celoti. Ciljanje na inflacijo v višini 2% dopušča razlike v stopnjah inflacije med državami euroobmočja, ki bi se v idealnem primeru sčasoma morale v povprečju izravnati. Cilj vzdrževanja inflacije nad ničlo hkrati omogoča, da nekaterim državam ali regijam ni treba živeti s pretirano nizko ali celo negativno inflacijo samo zato, da bi izravnale višjo inflacijo v drugih državah.
Posodobljeno avgusta 2021, da se upoštevajo rezultati pregleda strategije denarne politike, ki je bil opravljen v letih 2020 in 2021.