Priročnik za uporabnike tedenskega konsolidiranega računovodskega izkaza Eurosistema

Nazadnje spremenjeno: 19. september 2017

Tedenski računovodski izkaz (TRI) javnosti ponuja informacije o Eurosistemovih operacijah denarne politike, deviznih transakcijah in investicijskih aktivnostih.

Pravna podlaga za poročanje

Člen 15 Statuta ESCB zahteva, da se konsolidirani računovodski izkaz Eurosistema objavi vsak teden. TRI prikazuje sredstva in obveznosti, ki jih ima Eurosistem do tretjih oseb, kakor se pojavljajo v računih nacionalnih centralnih bank euroobmočja in ECB. Terjatve in obveznosti med centralnimi bankami Eurosistema (imenujejo se tudi terjatve in obveznosti znotraj Eurosistema, primer zanje so stanja v sistemu TARGET2) se medsebojno izničijo in zato niso prikazane.

Format in vsebina TRI sta določena v smernici ECB o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34).

Datumi objave

TRI se načeloma objavi vsak torek ob 15.00 po srednjeevropskem času, nanaša pa se na prejšnji petek. Nekateri datumi objave odstopajo od splošnega pravila, na primer prvi TRI po koncu četrtletja in vsakokrat, ko je sistem TARGET2 v času priprave TRI zaprt. V komentarju so informacije o gibanju ključnih bilančnih postavk in agregatov, po potrebi pa tudi o drugih vprašanjih.

Čeprav je TRI na voljo v vseh uradnih jezikih EU, je spremljajoče pojasnilo samo v angleškem jeziku.

Računovodska načela

Splošno

Pravila glede računovodstva in finančnega poročanja v Eurosistemu so določena v Smernici ECB/2016/34. Računovodska pravila so obvezna za vse postavke, ki so pomembne z vidika operacij Eurosistema.

Pravila vrednotenja bilance stanja

V TRI se sredstva in obveznosti Eurosistema vrednotijo v skladu s Smernico ECB/2016/34.

Vrednotenje sredstev in obveznosti

Zlato, instrumenti v tuji valuti in imetja vrednostnih papirjev se prevrednotijo po trenutnih tržnih tečajih in cenah ob koncu vsakega četrtletja, z izjemo vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti, netržnih vrednostnih papirjev in vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike, ki se evidentirajo po odplačni vrednosti. Vrednostni papirji, ki se vrednotijo po odplačni vrednosti, se obravnavajo kot posebna imetja in so podvrženi preizkusu oslabitve.

Podlaga za prevrednotenje

Prevrednotenje poteka po posameznih postavkah pri vrednostnih papirjih, obrestnih zamenjavah, terminskih pogodbah na obrestno mero, dogovorih o terminski obrestni meri in drugih obrestnih instrumentih (z izjemo opcij, vgrajenih v vrednostne papirje). Imetja v tujih valutah (vključno s posebnimi pravicami črpanja) se prevrednotijo po posameznih valutah.

Prevrednotenje ob koncu četrtletja

Neto učinek prevrednotenja ob koncu četrtletja je v TRI prikazan po koncu četrtletja za vsako bilančno postavko posebej. Med četrtletjem se vse operacije, ki jih opravi Eurosistem, evidentirajo po transakcijskih tečajih in cenah. Tako lahko uporabniki med četrtletjem spremljajo gibanje Eurosistemovih operacij na podlagi denarnega toka, ob koncu četrtletja pa se bilančne postavke, za katere velja redno prevrednotenje, poročajo po tržnih vrednostih, zato da odrazijo ekonomsko realnost.

Pravila za priznavanje prihodkov

Nerealizirani dobiček iz naslova prevrednotenja ob koncu četrtletja se ne prizna kot prihodek, temveč se evidentira neposredno na računu prevrednotenja. Nerealizirana izguba se prenese v izkaz poslovnega izida ob koncu leta, če presega predhodne prihodke iz prevrednotenja, evidentirane na ustreznem računu prevrednotenja. Tako priznana izguba se v naslednjih letih ne izniči z novim nerealiziranim dobičkom. Nerealizirana izguba iz naslova prevrednotenja določenega vrednostnega papirja, tuje valute ali imetja zlata se ne izniči z nerealiziranim dobičkom pri drugih vrednostnih papirjih ali valutah. V teh načelih sta združena transparentnost in previdno priznavanje prihodkov.

Sestava bilančnih postavk

V razdelku o strukturi bilance stanja je splošen pregled sklicevanj na glavne bilančne postavke v TRI. Podrobnosti glede sestave posameznih bilančnih postavk so v Prilogi IV k Smernici ECB/2016/34.

Vsebina

Splošno

V TRI so prikazana vsa sredstva in obveznosti centralnih bank Eurosistema, vključno z vsemi podružnicami nacionalnih centralnih bank, do tretjih oseb. TRI ne vsebuje sredstev in obveznosti v zvezi z naložbami v podrejene družbe ali družbe, v katerih imajo nacionalne centralne banke euroobmočja deleže v kapitalu. Terjatve in obveznosti med centralnimi bankami Eurosistema (imenujejo se tudi terjatve in obveznosti znotraj Eurosistema, primer zanje so stanja v sistemu TARGET2) se medsebojno izničijo in zato niso prikazane.

Struktura bilance stanja

TRI razlikuje med rezidenti in nerezidenti euroobmočja, kar je v skladu z evropskimi in mednarodnimi statističnimi standardi. Razlikovanje je tudi med postavkami v tujih valutah in postavkami v eurih. Poleg tega se pozicije do finančnega sektorja (npr. postavka obveznosti 3 druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v eurih) razlikujejo od pozicij do širše opredeljene države in drugih (npr. postavka obveznosti 5 obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja v eurih).

TRI izkazuje stanja ob zaključku poslovanja na dan poročanja in spremembe v primerjavi s prejšnjim tednom (zaradi transakcij oziroma zaradi prevrednotenja ob koncu četrtletja). Vse postavke v bilanci stanja so izražene v milijonih EUR, postavke v pojasnilu pa so predstavljene v milijardah EUR, razen zlata in terjatev v zlatu, ki so izraženi v milijonih EUR.

Večina podatkov, prikazanih v TRI, je na voljo tudi v obliki dolgih časovnih serij.

Komentar k tedenskemu računovodskemu izkazu

Komentar se nanaša predvsem na spremembe, ki so posledica izvajanja denarne politike in deviznih transakcij od prejšnjega tedna. V tem razdelku je splošen pregled sklicevanj na glavne bilančne postavke, ki so komentirane v TRI.

Postavka zlato in terjatve v zlatu (postavka sredstev 1) izkazuje imetja zlata (tako fizičnega kot nefizičnega zlata) centralnih bank Eurosistema po tržni vrednosti ob koncu prejšnjega četrtletja in vrednost vseh transakcij (nakupov in prodaj), poravnanih od konca prejšnjega četrtletja. Postavka zlato in terjatve v zlatu ni vključena v neto stanje Eurosistema v tuji valuti, je pa del Eurosistemovih uradnih rezerv.

Neto stanje Eurosistema v tuji valuti (postavki sredstev 2 in 3, zmanjšani za postavke obveznosti 7, 8 in 9)[1] vključuje vse transakcije s strankami in portfeljske transakcije v tuji valuti (vključno s posebnimi pravicami črpanja, SDR) tako z rezidenti kot tudi z nerezidenti euroobmočja ter operacije povečevanja likvidnosti v tuji valuti, izvršene v korist rezidentov euroobmočja. Neto stanje Eurosistema v tuji valuti vsebuje devizni del Eurosistemovih uradnih rezerv, ki so v prvi vrsti potrebne za podporo morebitnim posegom na deviznem trgu.

  • Postavka sredstev 2.1 terjatve do Mednarodnega denarnega sklada (MDS) izkazuje terjatve držav članic iz naslova njihovega prispevka v MDS, njihovega imetja SDR in njihove udeležbe v programih MDS. S tem povezana bilančna postavka je postavka obveznosti 9 protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli MDS, predstavlja pa višino posebnih pravic črpanja, ki so bile prvotno dodeljene posamezni državi članici.
  • Postavka sredstev 2.2 stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva predstavlja večji del uradnih deviznih sredstev Eurosistema in zajema predvsem depozite in naložbe v vrednostne papirje pri nasprotnih strankah zunaj euroobmočja. Devizna sredstva znotraj euroobmočja so predstavljena v postavki sredstev 3 terjatve do rezidentov euroobmočja v tuji valuti.

Neto posojanje Eurosistema kreditnim institucijam (postavka sredstev 5, zmanjšana za postavke obveznosti 2.2, 2.3, 2.4, 2.5 in 4)[2] izkazuje uporabo Eurosistemovih operacij povečevanja likvidnosti s strani nasprotnih strank brez instrumentov umikanja likvidnosti.

Postavka posojila kreditnim institucijam euroobmočja v eurih, povezana z operacijami denarne politike (postavka sredstev 5) je razdeljena v šest podpostavk in izkazuje kreditne operacije denarne politike za povečevanje likvidnosti, ki jih uporablja Eurosistem.

  • Postavka sredstev 5.1 operacije glavnega refinanciranja[3] se nanaša na redne kreditne operacije odprtega trga za povečevanje likvidnosti, ki jih Eurosistem izvaja v obliki povratnih transakcij. Kreditne operacije glavnega refinanciranja se izvajajo kot tedenske standardne avkcije in imajo običajno rok zapadlosti en teden.
  • Postavka sredstev 5.2 operacije dolgoročnejšega refinanciranja[4] zajema povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane mesečno in z običajno zapadlostjo treh mesecev.
  • Postavka sredstev 5.3 povratne operacije finega uravnavanja zajema tiste tržne operacije, ki se izvajajo občasno s ciljem uravnavanja likvidnosti na trgu in uravnavanja obrestnih mer, zlasti z namenom izravnati učinke, ki jih imajo nepričakovana nihanja likvidnosti na trgu na obrestne mere.
  • Postavka sredstev 5.4 povratne strukturne operacije zajema povratne operacije odprtega trga za povečevanje likvidnosti, ki jih Eurosistem izvaja predvsem z namenom prilagoditi strukturno likvidnostno pozicijo finančnega sektorja do Eurosistema.
  • Postavka sredstev 5.5 odprta ponudba mejnega posojila je odprta ponudba Eurosistema, ki jo lahko nasprotne stranke uporabijo za pridobitev likvidnosti čez noč od nacionalne centralne banke po vnaprej določeni obrestni meri in proti zavarovanju s primernim finančnim premoženjem.
  • Postavka sredstev 5.6 krediti v povezavi s pozivi h kritju lahko izhaja iz zvišanja vrednosti finančnega premoženja, zastavljenega kot zavarovanje za druga posojila nasprotnim strankam. Centralne banke lahko v takih primerih vrnejo presežek gotovine nasprotni stranki.

Postavka obveznosti 2.2 odprta ponudba mejnega depozita je odprta ponudba Eurosistema, ki jo lahko nasprotne stranke uporabijo za plasiranje depozitov čez noč, obrestovanih po vnaprej določeni obrestni meri. (To podpostavko je treba obravnavati v povezavi s podpostavko sredstev 5.5 odprta ponudba mejnega posojila. Medtem ko je možno mejni depozit uporabiti za kratkoročno plasiranje presežka likvidnosti, lahko mejno posojilo služi za kratkoročno pokrivanje pomanjkanja likvidnosti.)

Postavka obveznosti 2.3 se nanaša na vezane depozite. Zbiranje vezanih depozitov je instrument denarne politike, ki se uporablja za namene finega uravnavanja, in sicer da se umika likvidnost na trgu ali da se zmanjšujejo likvidnostna neravnovesja na zadnji dan obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv.

Postavka obveznosti 2.4 povratne operacije finega uravnavanja izkazuje izredne operacije odprtega trga, ki jih Eurosistem izvaja v prvi vrsti za umikanje nepričakovanih likvidnostnih prilivov na trg. Protipostavka na strani sredstev so povratne operacije finega uravnavanja (postavka sredstev 5.3).

Postavka obveznosti 2.5 depoziti v povezavi s pozivi h kritju lahko izhaja iz znižanja vrednosti finančnega premoženja, zastavljenega kot zavarovanje za posojila nasprotnim strankam. Eurosistem lahko v tem primeru od nasprotnih strank zahteva, da priskrbijo dodatno gotovino (ali zavarovanje). Protipostavka na strani sredstev je krediti v povezavi s pozivi h kritju (postavka sredstev 5.6).

Primarni denar (postavke obveznosti 1, 2.1 in 2.2)[5] sestoji iz:

  • postavke obveznosti 1 bankovci v obtoku, ki predstavlja nominalno vrednost eurobankovcev, ki so jih dale v obtok centralne banke Eurosistema;
  • postavke obveznosti 2.1 tekoči računi (zajemajo sistem obveznih rezerv), ki v prvi vrsti sestoji iz imetij, povezanih z zahtevo, da morajo imeti kreditne institucije depozite na računih pri svoji nacionalni centralni banki. Eurosistemov sistem obveznih rezerv zajema določbe o povprečenju, kar pomeni, da morajo kreditne institucije izpolnjevati zahtevo po obveznih rezervah v povprečju v določenem obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv;
  • postavke obveznosti 2.2 odprta ponudba mejnega depozita (glej zgoraj).

Postavka sredstev 7.1 vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike izkazuje Eurosistemova imetja vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programov nakupa vrednostnih papirjev, podrobno opisanih v nadaljevanju.

  • Program nakupa kritih obveznic se je začel julija 2009, nakupi v okviru tega programa pa so bili v celoti izvedeni do junija 2010.
  • Drugi program nakupa kritih obveznic je bil napovedan oktobra 2011, končal pa se je v skladu z načrtom oktobra 2012.
  • Program v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, ki zajema imetja javnih dolžniških vrednostnih papirjev euroobmočja, se je začel maja 2010, končal pa septembra 2012. Kar zadeva program v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, je Eurosistem do junija 2014 s pomočjo tedenskih operacij umikanja likvidnosti ponovno umikal likvidnost, zagotovljeno s programom, zato da program ne bi vplival na likvidnostne razmere.
  • Postavka 7.1 nadalje razkriva Eurosistemova imetja vrednostnih papirjev, ki jih je Eurosistem kupil v okviru razširjenega programa nakupa vrednostnih papirjev, sestavljenega iz tretjega programa nakupa kritih obveznic, programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Ti programi bodo predvidoma trajali do konca decembra 2017 oziroma po potrebi še dlje, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije trajno približalo cilju, da v srednjeročnem obdobju dosežemo stopnjo inflacije pod 2%, vendar blizu te meje.

Vsi vrednostni papirji, vključeni v postavko sredstev 7.1, se vrednotijo po odplačni vrednosti, in sicer ne glede na osnovni namen njihovega imetja. Preizkus oslabitve se izvede vsako leto.

Razdelek drugo v komentarju lahko vsebuje informacije o pomembnih spremembah pri katerikoli bilančni postavki v TRI, o kateri ni bilo govora že v komentarju.

Ta možnost je bila denimo uporabljena za pojasnitev računovodske prerazvrstitve, ki je bila opravljena za poenotenje razkritja izredne likvidnostne pomoči (ELA), ki jo nacionalne centralne banke Eurosistema zagotavljajo domačim kreditnim institucijam. Kadar imajo take operacije obliko zavarovanih posojil, so v TRI vključene v postavko druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja v eurih (postavka sredstev 6). Ta postavka izkazuje tudi tekoče račune, vezane depozite, denar čez noč in povratne repo transakcije, ki se izvajajo v zvezi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev, vključenih v postavko sredstev 7.



[1] Postavka sredstev 2 (terjatve do nerezidentov euroobmočja v tuji valuti) in postavka sredstev 3 (terjatve do rezidentov euroobmočja v tuji valuti), zmanjšani za postavko obveznosti 7 (obveznosti do rezidentov euroobmočja v tuji valuti), postavko obveznosti 8 (obveznosti do nerezidentov euroobmočja v tuji valuti) in postavko obveznosti 9 (protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli MDS).

[2] Postavka sredstev 5 (posojila kreditnim institucijam euroobmočja v eurih, povezana z operacijami denarne politike), zmanjšana za postavke obveznosti 2.2 (odprta ponudba mejnega depozita), 2.3 (vezani depoziti), 2.4 (povratne operacije finega uravnavanja), 2.5 (depoziti v povezavi s pozivi h kritju) in 4 (izdani dolžniški certifikati).

[3] Operacije glavnega refinanciranja so namenjene uravnavanju kratkoročnih obrestnih mer, upravljanju likvidnostnega položaja in signaliziranju naravnanosti denarne politike v euroobmočju.

[4] Operacije dolgoročnejšega refinanciranja zagotavljajo finančnemu sektorju dodatno dolgoročnejše refinanciranje. V zadnjih letih so redne operacije dopolnjene z dodatnimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja za povečevanje likvidnosti v eurih.

[5] Postavka obveznosti 1 (bankovci v obtoku) in postavka obveznosti 2.1 (tekoči računi (zajemajo sistem obveznih rezerv)) in postavka obveznosti 2.2 (odprta ponudba mejnega depozita).

Stiki za medije