TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 30. april 2026

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Najnovejše informacije so večinoma skladne s prejšnjo oceno o inflacijskih obetih, vendar so se tveganja, da bo inflacija višja in gospodarska rast nižja, okrepila. Odločeni smo izvajati denarno politiko tako, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni.

Vojna na Bližnjem vzhodu je povzročila strmo zvišanje cen energentov, kar potiska inflacijo navzgor in poslabšuje gospodarsko klimo. Posledice vojne za srednjeročno inflacijo in gospodarsko aktivnost bodo odvisne od intenzivnosti in trajanja energetskega cenovnega šoka ter od velikosti posrednih in sekundarnih učinkov. Dlje ko bo vojna trajala in dlje ko bodo cene energentov ostale visoke, večji bo verjeten vpliv na širšo inflacijo in gospodarstvo.

Ostajamo v dobrem položaju, da prebrodimo sedanjo negotovost. Euroobmočje je v obdobje skokovitega naraščanja cen energentov vstopilo z inflacijo, ki je na ravni okrog 2-odstotnega cilja, gospodarstvo pa se je v zadnjih četrtletjih izkazalo za odporno. Dolgoročnejša inflacijska pričakovanja ostajajo trdno zasidrana, čeprav so se inflacijska pričakovanja v krajših razdobjih precej premaknila navzgor.

Razmere bomo natančno spremljali ter se o ustrezni naravnanosti denarne politike odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri čemer bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Ko so se sedanji pretresi začeli, je gospodarstvo v euroobmočju izkazovalo določen zagon. Po Eurostatovi prvi oceni se je realni BDP v prvem četrtletju 2026 povečal za 0,1%. Domače povpraševanje ostaja glavno gonilo rasti ob podpori odpornega trga dela. Toda gospodarski obeti so izjemno negotovi ter so odvisni od tega, kako dolgo bo trajala vojna na Bližnjem vzhodu in kako močno bo vplivala na trge energentov in drugih primarnih surovin ter na globalne dobavne verige.

Najnovejše informacije nakazujejo, da konflikt zavira gospodarsko aktivnost. Ankete kažejo na upočasnjevanje rasti, medtem ko zaupanje podjetij in gospodinjstev glede prihodnosti od začetka vojne upada. Daljši dobavni roki in vse višje lastne cene nakazujejo, da so dobavne verige pod vse večjimi pritiski.

Pogled v prihodnost kaže, da bodo visoki energetski stroški predvidoma še naprej negativno vplivali na realne dohodke, zato bodo gospodinjstva in podjetja manj pripravljena trošiti in investirati. Stopnja brezposelnosti je marca sicer ostala blizu najnižjih ravni doslej, saj je znašala 6,2%, vendar se je povpraševanje po delovni sili nadalje ohladilo. Po drugi strani pa na gospodinjstva še vedno ugodno vpliva trden finančni položaj, medtem ko naj bi naložbe še naprej spodbujali višji državni izdatki za obrambo in infrastrukturo ter vse večje naložbe podjetij v nove digitalne tehnologije. Takšno ugodno izhodišče v določeni meri blaži negativne posledice vojne.

Svet ECB poudarja, da je treba nujno okrepiti gospodarstvo v euroobmočju ter hkrati ohranjati vzdržne javne finance. Javnofinančni odzivi na energetski cenovni šok bi morali biti začasni, ciljno usmerjeni in prilagojeni razmeram. Bolj kot kadarkoli prej so nujno potrebne reforme, da se poveča sposobnost euroobmočja za rast ter pospeši energetski prehod, s čimer se bo zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv. Dokončanje unije prihrankov in naložb je ključno za financiranje inovacij, spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda ter izboljšanje produktivnosti. Digitalni euro in tokeniziran grosistični centralnobančni denar bosta povečala evropsko strateško avtonomijo, konkurenčnost in finančno integracijo ter spodbudila inovacije na področju plačil. Zato je nujno, da se hitro sprejme uredba o uvedbi digitalnega eura. S poenostavitvijo in harmonizacijo pravil na enotnem trgu EU bodo lahko evropska podjetja rasla hitreje.

Inflacija

Inflacija se je zvišala z 1,9% v februarju na 2,6% v marcu in 3,0% v aprilu. Zvišanje je poganjal strm porast cen energentov zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. Inflacija v skupini energentov je aprila poskočila na 10,9%, potem ko je marca znašala 5,1%. Inflacija v skupini hrane pa se je aprila rahlo zvišala na 2,5%. Inflacija brez energentov in hrane se je znižala z 2,3% v marcu na 2,2% v aprilu, kar je posledica znižanja storitvene inflacije, ki je upadla s 3,2% v marcu na 3,0% v aprilu. Blagovna inflacija se je zvišala na 0,8%, potem ko je marca znašala 0,5%.

Kazalniki osnovne inflacije se v zadnjih mesecih niso veliko spremenili. Za zdaj plačni kazalnik ECB in ankete o plačnih pričakovanjih še naprej kažejo na umirjanje stroškov dela tekom leta 2026. Obenem pa ankete nakazujejo zvišanje drugih stroškovnih komponent ter pričakovanj o prodajnih cenah. Inflacijska pričakovanja so se v krajših razdobjih precej premaknila navzgor. Večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj je na ravni okrog 2%, kar podpira stabilizacijo inflacije okrog ciljne ravni v srednjeročnem obdobju.

Zvišanje cen energentov bo inflacijo v bližnji prihodnosti ohranjalo precej nad 2-odstotnim ciljem. Ker se obdobje visokih cen energentov podaljšuje, se krepi verjeten vpliv na širšo inflacijo prek posrednih in sekundarnih učinkov. Zato bomo natančno spremljali velikost in vztrajnost skokovitega porasta cen energentov ter kako to vpliva na oblikovanje cen in plač, inflacijska pričakovanja in splošno gospodarsko dinamiko.

Ocena tveganj

Tveganja za gospodarsko rast so nagnjena navzdol. Poleg volatilnih globalnih ekonomskih politik ostaja vojna na Bližnjem vzhodu eno od navzdol usmerjenih tveganj za gospodarstvo v euroobmočju. Daljše motnje v dobavi energentov bi lahko cene energentov še bolj potisnile navzgor, in to za dalj časa, kot se trenutno pričakuje. Ti dejavniki bi lahko zmanjšali realne dohodke, podjetja in gospodinjstva pa bi lahko manj investirala in trošila. Zaviralni vpliv na rast bi se še okrepil, če bi zaprtje glavnih pomorskih poti povzročilo akutno pomanjkanje ključnih proizvodnih dejavnikov, kar bi podjetja v euroobmočju prisililo v zmanjšanje proizvodnje. Na povpraševanje bi lahko dodatno negativno vplivalo poslabšanje razpoloženja na svetovnih finančnih trgih. Nadaljnja trenja v mednarodni trgovinski menjavi bi lahko okrepila motnje v dobavnih verigah, zmanjšala izvoz ter oslabila potrošnjo in naložbe. Druge geopolitične napetosti, zlasti ruska neupravičena vojna proti Ukrajini, ostajajo pomemben vir negotovosti. Nasprotno bi bila lahko rast višja, če bi se izkazalo, da je gospodarstvo bolj prilagodljivo na motnje, ki jih povzroča vojna na Bližnjem vzhodu, ali če bi se konflikt razrešil hitreje, kot se trenutno pričakuje. Poleg tega bi lahko načrtovani izdatki za obrambo in infrastrukturo, reforme za večjo produktivnost in uvajanje novih tehnologij v podjetjih v euroobmočju spodbudili rast bolj, kot se pričakuje. Rast bi lahko na višjo raven od trenutno pričakovane pospešili tudi novi trgovinski dogovori in globlja integracija enotnega trga.

Tveganja, ki spremljajo inflacijske obete, so nagnjena navzgor. Če bi cene energentov rasle bolj in dalj časa, kot se trenutno pričakuje, bi se inflacija v euroobmočju nadalje zvišala. Ta trend bi se lahko okrepil in postal bolj vztrajen, če bi se višje cene energentov v večji meri prelile v druge cene in plače, kot se pričakuje, če bi se dolgoročnejša inflacijska pričakovanja zaradi tega zvišala ali če bi prišlo do širših motenj v globalnih dobavnih verigah. Sedanje trgovinske napetosti bi lahko povzročile tudi bolj fragmentirane globalne dobavne verige, okrnile dobavo kritičnih surovin ter povečale omejitve proizvodnih zmogljivosti v gospodarstvu euroobmočja. Nasprotno bi bila lahko inflacija nižja, če bi se izkazalo, da so gospodarske posledice vojne na Bližnjem vzhodu bolj kratkotrajne, kot se trenutno pričakuje, ali če bi bili posredni in sekundarni učinki nazadnje manj izraziti. Bolj volatilni finančni trgi z večjim odporom do tveganja bi lahko zavirali povpraševanje in s tem zniževali tudi inflacijo.

Finančne in denarne razmere

Vojna na Bližnjem vzhodu je povzročila precejšnjo volatilnost na svetovnih finančnih trgih. Na splošno ostajajo pogoji financiranja bolj zaostreni kot pred vojno.

Stroški tržnega dolžniškega financiranja so se povečali s 3,5% v februarju na 3,9% v marcu. Bančne obrestne mere za posojila podjetjem – na podlagi podatkov pred vojno – so se februarja rahlo znižale na 3,5%, medtem ko so hipotekarne obrestne mere ostale na ravni 3,4%.

Medletna stopnja rasti bančnih posojil podjetjem se je povečala s 3,0% v februarju na 3,2% v marcu, medtem ko se je stopnja rasti izdajanja podjetniških obveznic zmanjšala s 4,5% v februarju na 3,9% v marcu. Kot je pokazala najnovejša anketa o bančnih posojilih v euroobmočju, so se kreditni standardi za posojila podjetjem v prvem četrtletju zaostrili. Razlog za zaostritev je v tem, da banke postajajo bolj zaskrbljene glede ekonomskih tveganj, s katerimi se soočajo njihovi komitenti. Povpraševanje podjetij po posojilih se je v prvem četrtletju nekoliko zmanjšalo, zlasti za investicije v osnovna sredstva.

Obseg hipotekarnih posojil se je ob nekoliko zaostrenih kreditnih standardih in nespremenjenem povpraševanju marca povečal za 3,0%, potem ko je februarja rast znašala 3,1%.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Odločeni smo izvajati denarno politiko tako, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Pri sklepih o obrestnih merah bomo izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri čemer bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.