TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 19. marec 2026

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu so postali obeti precej bolj negotovi, saj se pojavljajo tveganja, da bo inflacija višja in gospodarska rast nižja. Vojna bo imela v bližnji prihodnosti pomemben vpliv na inflacijo prek cen energentov. V srednjeročnem obdobju pa bodo posledice odvisne tako od intenzivnosti in trajanja konflikta kot tudi od tega, kako bodo cene energentov vplivale na cene življenjskih potrebščin in gospodarstvo.

Smo v dobrem položaju, da prebrodimo to negotovost. Inflacija se giblje okrog 2-odstotnega cilja, dolgoročnejša inflacijska pričakovanja so dobro zasidrana, gospodarstvo pa je v zadnjih četrtletjih pokazalo odpornost. Nove informacije v prihodnjem obdobju nam bodo v pomoč pri ocenjevanju vpliva vojne na inflacijske obete ter spremljajočih tveganj. Razmere natančno spremljamo, pristop na podlagi podatkov pa nam bo v pomoč pri določanju ustrezne denarne politike.

Nove projekcije strokovnjakov ECB izjemoma vključujejo informacije do 11. marca, kar je kasnejši presečni datum kot običajno. Po osnovnih projekcijah bo skupna inflacija v povprečju znašala 2,6% v letu 2026, 2,0% v letu 2027 in 2,1% v letu 2028. Inflacija je bila v primerjavi z decembrskimi projekcijami popravljena navzgor, zlasti za leto 2026, ker bodo cene energentov zaradi vojne na Bližnjem vzhodu višje. Kar zadeva inflacijo brez energentov in hrane, strokovnjaki napovedujejo, da bo v povprečju znašala 2,3% v letu 2026, 2,2% v letu 2027 in 2,1% v letu 2028. To je več, kot je bilo napovedano v decembrskih projekcijah, predvsem zaradi višjih cen energentov, ki vplivajo na inflacijo brez energentov in hrane. Strokovnjaki pričakujejo, da bo gospodarska rast v povprečju znašala 0,9% v letu 2026, 1,3% v letu 2027 in 1,4% v letu 2028. To predstavlja popravek navzdol, zlasti za leto 2026, kar je posledica globalnega vpliva vojne na trge surovin, realne dohodke in zaupanje. Po drugi strani naj bi rast podpirali nizka brezposelnost, dobro finančno stanje zasebnega sektorja ter javni izdatki za obrambo in infrastrukturo.

V skladu z zavezo iz strategije denarne politike, da pri sprejemanju odločitev upoštevamo tudi tveganja in negotovost, so strokovnjaki ocenili, kako bi lahko vojna na Bližnjem vzhodu po alternativnih ilustrativnih scenarijih vplivala na gospodarsko rast in inflacijo. Ti scenariji bodo skupaj s projekcijami objavljeni na spletnem mestu ECB. Scenarijske analize kažejo, da bi bila zaradi dolgotrajnejših motenj v dobavi nafte in plina inflacija višja in rast nižja kot v osnovnih projekcijah. Posledice za inflacijo v srednjeročnem obdobju pa so ključno odvisne od velikosti posrednih in sekundarnih učinkov, ki izhajajo iz močnejšega in vztrajnejšega energetskega šoka.

O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarstvo je v zadnjem četrtletju 2025 zraslo za 0,2%, k čemur je prispevalo močnejše domače povpraševanje. Gospodinjstva so povečala trošenje, saj so se realni dohodki povečali, brezposelnost pa je ostala blizu zgodovinsko najnižje ravni. Gradbena aktivnost in obnavljanje stanovanj sta se okrepila in podjetja so več investirala, zlati na področjih, kot so raziskave in razvoj, programska oprema in baze podatkov. Neto izvoz ni več zaviral rasti, kot se to dogajalo v prejšnjih dveh četrtletij. Rast so poganjale predvsem storitve.

Strokovnjaki še vedno predvidevajo, da bo zasebna potrošnja glavno gonilo rasti v srednjeročnem obdobju. Tudi naložbe naj bi še naprej rasle, saj vlade povečujejo izdatke za obrambo in infrastrukturo, podjetja pa vse več investirajo v nove digitalne tehnologije. Zunanje okolje ostaja težavno, med drugim tudi v luči volatilnih globalnih trgovinskih politik.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča motnje na trgih surovin ter negativno vpliva na realne dohodke in zaupanje. Zaradi tega so bili potrošnja in naložbe v osnovnih projekcijah popravljeni navzdol, zlasti za leto 2026. Vpliv bi bil po alternativnih scenarijih s hujšim in daljšim energetskim šokom še bolj izrazit.

Svet ECB poudarja, da je treba nujno okrepiti gospodarstvo v euroobmočju ter hkrati ohranjati vzdržne javne finance. Javnofinančni odzivi na energetski cenovni šok bi morali biti začasni, ciljno usmerjeni in prilagojeni razmeram. Sedanja energetska kriza izpostavlja nujnost nadaljnjega zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv. Dokončanje unije prihrankov in naložb je ključno za financiranje inovacij ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda. Digitalni euro in žetoniziran grosistični centralnobančni denar bosta povečala evropsko strateško avtonomijo, konkurenčnost in finančno integracijo ter spodbudila inovacije na področju plačil. Zato je nujno, da se hitro sprejme uredba o uvedbi digitalnega eura. S poenostavitvijo in harmonizacijo pravil na enotnem trgu EU bodo lahko evropska podjetja rasla hitreje.

Inflacija

Inflacija se je februarja zvišala na 1,9%, potem ko je januarja znašala 1,7%. Cene energentov so bile za 3,1% nižje kot pred enim letom, potem ko so bile januarja za 4,0% nižje. Inflacija v skupini hrane se je znižala na 2,5%. Inflacija brez energentov in hrane se je februarja zvišala na 2,4%, potem ko je januarja znašala 2,2%. Zvišanje je bilo posledica blagovne inflacije, ki je porasla z 0,4% na 0,7%, ter storitvene inflacije, ki se je povzpela s 3,2% na 3,4%.

Kazalniki osnovne inflacije se v zadnjih mesecih niso veliko spremenili in ostajajo skladni z 2-odstotnim srednjeročnim ciljem. Dobički podjetij so v zadnjem četrtletju 2025 nadalje okrevali, medtem ko so se stroški dela na enoto proizvoda zvišali po podobni stopnji kot v prejšnjem četrtletju. Rast sredstev za zaposlene na zaposlenega se je upočasnila s 4,0% v tretjem četrtletju na 3,7%. Rast dogovorjenih plač in v prihodnost usmerjeni kazalniki, kot so plačni kazalnik ECB in ankete o plačnih pričakovanjih, nakazujejo, da se bodo stroški dela tekom leta 2026 nadalje umirjali, kar naj bi podpiralo vrnitev inflacije na ciljno raven.

Zvišanje cen energentov, ki ga je povzročila vojna, bo inflacijo v bližnji prihodnosti potisnilo nad 2-odstotni cilj. Če bodo višje cene energentov vztrajale, bi lahko povzročile splošnejše zvišanje inflacije zaradi posrednih in sekundarnih učinkov, kar bo treba natančno spremljati. Inflacijska pričakovanja na finančnih trgih so se v krajših razdobjih precej premaknila navzgor. Večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj je na ravni okrog 2%, kar podpira stabilizacijo inflacije okrog ciljne ravni.

Ocena tveganj

Obeti za rast so izpostavljeni navzdol usmerjenim tveganjem, zlasti v kratkoročnem obdobju. Poleg volatilnih globalnih ekonomskih politik je tudi vojna na Bližnjem vzhodu eno od navzdol usmerjenih tveganj za gospodarstvo v euroobmočju. Daljša vojna bi lahko povzročila nadaljnjo in dolgotrajnejšo rast cen energentov, kot se trenutno pričakuje, ter spodkopala tudi zaupanje. Ti dejavniki bi lahko zmanjšali realne dohodke, podjetja in gospodinjstva pa bi lahko manj investirala in trošila. Na povpraševanje bi lahko dodatno negativno vplivalo poslabšanje razpoloženja na svetovnih finančnih trgih. Nadaljnja trenja v mednarodni trgovinski menjavi bi lahko ovirala dobavne verige, zmanjšala izvoz ter oslabila potrošnjo in naložbe. Druge geopolitične napetosti, zlasti ruska neupravičena vojna proti Ukrajini, ostajajo pomemben vir negotovosti. Nasprotno bi bila lahko rast višja, če bi se izkazalo, da so gospodarske posledice vojne na Bližnjem vzhodu bolj kratkotrajne, kot se trenutno pričakuje. Poleg tega bi lahko načrtovani izdatki za obrambo in infrastrukturo, reforme za večjo produktivnost in uvajanje novih tehnologij v podjetjih v euroobmočju spodbudili rast bolj, kot se pričakuje. Rast bi lahko na višjo raven od trenutno pričakovane pospešili tudi novi trgovinski dogovori in globlja integracija enotnega trga.

Inflacijski obeti so izpostavljeni navzgor usmerjenim tveganjem, zlasti v kratkoročnem obdobju. Daljša vojna na Bližnjem vzhodu bi lahko povzročila večji in dolgotrajnejši premik cen energentov navzgor, kot se trenutno pričakuje, tako da bi se inflacija v euroobmočju nadalje zvišala. To bi se lahko okrepilo in postalo vztrajnejše, če bi se kot odziv inflacijska pričakovanja in rast plač povečali, če bi se podražitve energentov v večji meri prelile v inflacijo brez energentov, kot je predvideno v osnovnih projekcijah, ali če bi vojna povzročila širše motnje v globalnih dobavnih verigah. Sedanje trgovinske napetosti bi lahko povzročile tudi bolj fragmentirane globalne dobavne verige, okrnile dobavo kritičnih surovin ter zaostrile omejitve proizvodnih zmogljivosti v gospodarstvu euroobmočja. Nasprotno bi bila lahko inflacija nižja, če bi se izkazalo, da so gospodarske posledice vojne na Bližnjem vzhodu bolj kratkotrajne, ali če bi bili posredni in sekundarni učinki nazadnje manj izraziti, kot se trenutno pričakuje. Inflacija bi bila lahko nižja tudi v primeru, če bi se povpraševanje po izvozu euroobmočja zaradi carin zmanjšalo bolj, kot je pričakovano, in če bi države s presežnimi zmogljivostmi še dodatno povečale izvoz v euroobmočje. Bolj volatilni finančni trgi z večjim odporom do tveganja bi lahko zavirali povpraševanje in s tem zniževali tudi inflacijo.

Finančne in denarne razmere

Vojna na Bližnjem vzhodu ima izrazit vpliv na svetovne finančne trge. Splošni pogoji financiranja so se od naše zadnje seje zaostrili. Delniški trgi so upadli, tržne obrestne mere v euroobmočju pa so se opazno zvišale, zlasti kratkoročne obrestne mere.

Januarja so bančne obrestne mere za posojila podjetjem kakor tudi stroški izdajanja tržnih dolžniških instrumentov ostali na ravni 3,6%, medtem ko se je povprečna obrestna mera za nova hipotekarna posojila rahlo zvišala na 3,4%. Obseg bančnih posojil podjetjem se je januarja medletno povečal za 2,8%, kar je manj kot decembra (3,0%). To pa je odtehtalo večje izdajanje podjetniških obveznic, saj se je medletna stopnja rasti povečala s 3,5% v decembru na 4,0%. Obseg hipotekarnih posojil se je povečal za 3,0%, kar je enako kot decembra.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Pri sklepih o obrestnih merah bomo izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.