Sklepi o denarni politiki

19. marec 2026

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Odločen je zagotoviti, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu so postali obeti precej bolj negotovi, saj se pojavljajo tveganja, da bo inflacija višja in gospodarska rast nižja. Vojna bo imela v bližnji prihodnosti pomemben vpliv na inflacijo prek cen energentov. V srednjeročnem obdobju pa bodo posledice odvisne tako od intenzivnosti in trajanja konflikta kot tudi od tega, kako bodo cene energentov vplivale na cene življenjskih potrebščin in gospodarstvo.

Svet ECB je v dobrem položaju, da prebrodi to negotovost. Inflacija se giblje okrog 2-odstotnega cilja, dolgoročnejša inflacijska pričakovanja so dobro zasidrana, gospodarstvo pa je v zadnjih četrtletjih pokazalo odpornost. Nove informacije v prihodnjem obdobju bodo Svetu ECB v pomoč pri ocenjevanju vpliva vojne na inflacijske obete ter spremljajočih tveganj. Svet ECB natančno spremlja razmere, pristop na podlagi podatkov pa mu bo v pomoč pri določanju ustrezne denarne politike.

Nove projekcije strokovnjakov ECB izjemoma vključujejo informacije do 11. marca, kar je kasnejši presečni datum kot običajno. Po osnovnih projekcijah bo skupna inflacija v povprečju znašala 2,6% v letu 2026, 2,0% v letu 2027 in 2,1% v letu 2028. Inflacija je bila v primerjavi z decembrskimi projekcijami popravljena navzgor, zlasti za leto 2026, ker bodo cene energentov zaradi vojne na Bližnjem vzhodu višje. Inflacija brez energentov in hrane bo po projekcijah v povprečju znašala 2,3% v letu 2026, 2,2% v letu 2027 in 2,1% v letu 2028. To je več, kot je bilo napovedano v decembrskih projekcijah, predvsem zaradi višjih cen energentov, ki vplivajo na inflacijo brez energentov in hrane. Strokovnjaki pričakujejo, da bo gospodarska rast v povprečju znašala 0,9% v letu 2026, 1,3% v letu 2027 in 1,4% v letu 2028. To predstavlja popravek navzdol, zlasti za leto 2026, kar je posledica globalnega vpliva vojne na trge surovin, realne dohodke in zaupanje. Po drugi strani naj bi rast podpirali nizka brezposelnost, dobro finančno stanje zasebnega sektorja ter javni izdatki za obrambo in infrastrukturo.

V skladu z zavezo Sveta ECB iz strategije denarne politike, da pri sprejemanju odločitev upošteva tudi tveganja in negotovost, so strokovnjaki ocenili, kako bi lahko vojna na Bližnjem vzhodu po alternativnih ilustrativnih scenarijih vplivala na gospodarsko rast in inflacijo. Ti scenariji bodo skupaj s projekcijami objavljeni na spletnem mestu ECB. Scenarijske analize kažejo, da bi bila zaradi dolgotrajnejših motenj v dobavi nafte in plina inflacija višja in rast nižja kot v osnovnih projekcijah. Posledice za inflacijo v srednjeročnem obdobju pa so ključno odvisne od velikosti posrednih in sekundarni učinkov, ki izhajajo iz močnejšega in vztrajnejšega energetskega šoka.

Svet ECB se bo o ustrezni naravnanosti denarne politike odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Svet ECB se glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.

Ključne obrestne mere ECB

Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila bodo ostale nespremenjene na ravni 2,00%, 2,15% oziroma 2,40%.

Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)

Portfelja v okviru programov APP in PEPP se zmanjšujeta postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.

***

Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil stabilizacijo inflacije na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranil nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Poleg tega je na voljo instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki bi predstavljala resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v euroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti.

Predsednica ECB bo razloge za te odločitve predstavila na tiskovni konferenci, ki se bo začela danes ob 14.45 po srednjeevropskem času.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.