Eurobankovci v obtoku

Apoeni

Bankovci v vaši denarnici

Od sedmih apoenov se pri vsakodnevnem plačevanju največ uporabljajo bankovci nizkih in srednjih vrednosti. Običajno se izdajajo prek bankomatov. Visoki apoeni (200 € in 500 €) pa ljudem omogočajo, da hranijo večje zneske gotovine. Takšni bankovci se uporabljajo predvsem kot hranilci vrednosti, vendar tudi za nakup dragih artiklov.

Ob koncu leta 2013 je bilo v obtoku približno 7 milijard bankovcev za 50 €. Ti bankovci so predstavljali 42% vseh bankovcev v obtoku in več kot tretjino skupne vrednosti bankovcev v obtoku. Bankovci za 500 €, katerih skupna vrednost v obtoku je znašala 290 milijard EUR, so predstavljali 30% celotne vrednosti bankovcev v obtoku.

Podatki o vseh sedmih apoenih bankovcev v obtoku so na voljo v statističnem razdelku.

Zunaj euroobmočja

Eurobankovci potujejo

Eurobankovci se ne uporabljajo samo v euroobmočju. Euro je mednarodna valuta, zato določeno število eurobankovcev pristane zunaj euroobmočja in tam ostane.

Posamezniki zunaj euroobmočja imajo med 20% in 25% celotne vrednosti eurobankovcev v obtoku, predvsem v državah, ki mejijo na euroobmočje. Povpraševanje po eurobankovcih v tujini se je strmo povečalo potem, ko so se finančni pretresi oktobra 2008 zaostrili. Povpraševanje je opazno poraslo v vzhodnoevropskih državah zunaj EU, kjer so nacionalne valute do eura izgubile vrednost. Ti eurobankovci ostajajo v obtoku, kar pomeni, da jih najbrž hranijo ljudje zunaj euroobmočja.

Gotovinski cikel

Tok denarja

Bankovci imajo v gospodarstvu določeno pot. Poslovne banke jih naročijo pri centralni banki in jih nato izdajo prek bankomatov. Ljudje jih porabijo v trgovinah, na tržnicah in drugje, nato pa jih trgovci in drugi položijo na račun v svoji banki. Banke jih zatem vrnejo v svojo centralno banko, ki preveri njihovo pristnost in primernost za uporabo v obtoku.

Organizacija gotovinske dobavne verige se od države do države razlikuje in je med drugim odvisna od:

  • strukture centralne banke v posamezni državi in njene mreže poslovalnic,
  • bank in njihovih mrež poslovalnic,
  • pravne ureditve,
  • plačilnih navad ljudi,
  • infrastrukture podjetij za prevoz gotovine, ki poslujejo na trgu, ter od
  • geografskih in zgodovinskih značilnosti posamezne države in njene tradicije.

Zaradi tega en sam »univerzalen« model organizacije gotovinskega cikla v državah euroobmočja ni mogoč.

Kljub razlikam pa si Eurosistem še naprej prizadeva za večje poenotenje gotovinskih storitev, ki jih nudijo centralne banke euroobmočja. Pri tem se posvetuje tudi z zainteresiranimi stranmi na nacionalni in evropski ravni. Z večjo harmonizacijo in integracijo bodo lahko zainteresirani bolje izkoristili prednosti enotne valute.

Sortiranje in uničevanje

Primeren ali neprimeren?

Bankovci morajo biti pristni in visoke kakovosti, da bi jim ljudje zaupali. Centralne banke euroobmočja jih zato preverijo, da bi zagotovile, da so pristni in ne preveč poškodovani ali umazani, preden jih dajo v obtok.

Nacionalne centralne banke imajo popolnoma avtomatizirane naprave za obdelavo bankovcev, s katerimi preverijo prejete bankovce. Te naprave bankovce sortirajo in s tem vzdržujejo visoke standarde kakovosti. V letu 2013 so nacionalne centralne banke kot neprimerne za uporabo v obtoku odkrile približno 6 milijard bankovcev in jih nadomestile. Umazani in poškodovani bankovci pa se uničijo.