UVODNA IZJAVA

TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 12. marec 2020

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Od zadnje seje Sveta ECB konec januarja je širjenje koronavirusa (COVID-19) povzročilo velik šok za nadaljnjo rast svetovnega gospodarstva in gospodarstva v euroobmočju ter povišano volatilnost na trgih. Tudi če se bo nazadnje izkazalo, da je šok po svoji naravi začasen, bo imel precejšen vpliv na gospodarsko aktivnost. Upočasnil bo namreč proizvodnjo zaradi prekinjenih dobavnih verig ter zmanjšal domače in tuje povpraševanje, zlasti prek negativnega vpliva, ki ga imajo potrebni zajezitveni ukrepi. Poleg tega povišana negotovost negativno vpliva na načrtovanje izdatkov in njihovo financiranje.

Vlade in vse druge institucije so pozvane, da sprejmejo pravočasne in ciljno usmerjene ukrepe, s katerimi bodo kos izzivom javnemu zdravju ter zajezili širjenje koronavirusa in ublažili vpliv na gospodarstvo. Potreben je namreč ambiciozen in usklajen odziv javnofinančnih politik, da bi ponudili podporo ogroženim podjetjem in delavcem. Svet ECB močno podpira zavezanost vlad v euroobmočju in evropskih institucij k skupnemu in usklajenemu ukrepanju v odziv na posledice širjenja koronavirusa. Pozdravljamo tudi sklepe, ki jih je sprejel Nadzorni odbor v ECB in so podrobneje predstavljeni v ločenem sporočilu za javnost, objavljenem danes.

Svet ECB je v skladu s svojim mandatom odločen nuditi podporo gospodinjstvom in podjetjem, ki se soočajo s trenutnimi gospodarskimi motnjami in povišano negotovostjo. Zato smo sklenili sprejeti celovit sveženj ukrepov denarne politike. Ti ukrepi bodo skupaj z znatnimi spodbudami denarne politike, ko so že v veljavi, podpirali likvidnostne pogoje in pogoje financiranja za gospodinjstva, podjetja in banke ter bodo prispevali k ohranjanju nemotenega kreditiranja realnega gospodarstva.

Prvič, sklenili smo, da se bodo začasno izvajale dodatne operacije dolgoročnejšega refinanciranja, s katerimi bo finančnemu sistemu v euroobmočju zagotovljena takojšnja likvidnostna podpora. Čeprav ne opažamo pomembnih znakov napetosti na denarnih trgih ali pomanjkanja likvidnosti v bančnem sistemu, bodo te operacije zagotavljale učinkovito varovalo, če bi bilo potrebno. Izvajale se bodo kot avkcije s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo, obrestna mera pa bo enaka povprečni obrestni meri za odprto ponudbo mejnega depozita. Z operacijami dolgoročnejšega refinanciranja bo likvidnost ponujena po ugodnih pogojih, s čimer se bo premostilo obdobje do ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III), ki bo izvedena junija 2020.

Drugič, Svet ECB je sklenil, da bodo v obdobju od junija 2020 do junija 2021 veljali precej bolj ugodni pogoji v vseh operacijah CUODR III, izvedenih v tem času. Te operacije bodo spodbujale odobravanje bančnih posojil subjektom, ki jih je širitev koronavirusa najbolj prizadela, zlasti malim in srednje velikim podjetjem. V tem obdobju bo obrestna mera v operacijah CUODR III 25 bazičnih točk pod povprečno obrestno mero v Eurosistemovih operacijah glavnega refinanciranja. Za nasprotne stranke, ki ohranjajo raven kreditiranja, bo obrestna mera v teh operacijah nižja, v obdobju do konca junija 2021 pa je lahko celo 25 bazičnih točk nižja od povprečne obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita. Poleg tega je največji skupni znesek, ki si ga bodo lahko odslej nasprotne stranke izposodile v operacijah CUODR III, povišan na 50% njihovega obsega primernih posojil na dan 28. februarja 2019. Hkrati bo Svet ECB zadolžil odbore Eurosistema, da preučijo ukrepe za ublažitev zahtev glede zavarovanja terjatev v teh operacijah, da bi lahko nasprotne stranke še naprej v celoti izkoriščale podporo financiranju.

Tretjič, v obdobju do konca leta smo sklenili dodati začasen sveženj dodatnih neto nakupov vrednostnih papirjev v višini 120 milijard EUR, s čimer bo zagotovljen velik prispevek programov nakupa vrednostih papirjev zasebnega sektorja. To bo skupaj z obstoječim programom nakupa vrednostnih papirjev v času povišane negotovosti spodbujalo ugodne pogoje financiranja za realno gospodarstvo. Še naprej pričakujemo, da se bodo neto nakupi izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, končali pa se bodo, tik preden začnemo dvigovati ključne obrestne mere ECB.

Poleg tega je Svet ECB sklenil, da pusti ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Pričakujemo, da bodo ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni, ki je dovolj blizu 2%, vendar pod to mejo, in se takšno približevanje dosledno ne odraža v gibanju osnovne inflacije.

Prav tako nameravamo še naprej v celoti ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bomo začeli dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Nadaljnje podrobnosti o natančnih pogojih izvajanja novih operacij bodo objavljene v posebnem sporočilu za javnost danes popoldne ob 15.30 po srednjeevropskem času.

Glede na trenutna dogajanja bo Svet ECB še naprej pozorno spremljal posledice širjenja koronavirusa za gospodarstvo, inflacijo v srednjeročnem obdobju in transmisijo denarne politike. Svet ECB je pripravljen, da ustrezno prilagodi vse svoje instrumente in tako v skladu s svojo zavezanostjo simetriji zagotovi, da se inflacija vzdržno giblje proti ciljni ravni.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Najnovejši kazalniki kažejo na precejšnje poslabšanje gospodarskih obetov v bližnji prihodnosti. Prekinitev dobavnih verig hromi proizvodne načrte v predelovalnih dejavnostih, medtem ko potrebni zajezitveni ukrepi proti nadaljnjemu širjenju koronavirusa negativno vplivajo na gospodarsko aktivnost. Pred izbruhom koronavirusa se je realna rast BDP v euroobmočju v zadnjem četrtletju 2019 upočasnila na 0,1% glede na tretje četrtletje, ko je rast znašala 0,3%. Upočasnitev je bila predvsem posledica sedanje šibke aktivnosti v predelovalnih dejavnostih v euroobmočju ter upočasnjevanja rasti naložb. Če odmislimo motnje zaradi koronavirusa, naj bi gospodarska rast v euroobmočju pridobila zagon v srednjeročnem obdobju ob podpori ugodnih pogojev financiranja, naravnanosti javnofinančnih politik v euroobmočju in pričakovane vrnitve svetovne gospodarske aktivnosti.

Letošnje marčne makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB za euroobmočje le deloma kažejo takšno oceno, saj je njihov presečni datum pred najnovejšim hitrim širjenjem koronavirusa v euroobmočje. Po projekcijah naj bi se BDP medletno realno povečal za 0,8% v letu 2020, za 1,3% v letu 2021 ter za 1,4% v letu 2022. Projekcije tako predvidevajo zelo umirjeno rast v prvi polovici leta 2020, čemur naj bi v drugi polovici leta sledilo izboljšanje. V primerjavi z makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema iz decembra 2019 je napoved realne rasti BDP za leto 2020 občutno popravljena navzdol, za leto 2021 pa rahlo popravljena navzdol zaradi morebitnih gospodarskih posledic izbruha koronavirusa.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, so nedvomno na strani nižje rasti. Poleg že prej ugotovljenih tveganj, povezanih z geopolitičnimi dejavniki, vse večjim protekcionizmom in ranljivostmi v nastajajočih tržnih gospodarstvih, predstavlja širjenje koronavirusa nov in precejšen vir navzdol usmerjenih tveganj za prihodnjo gospodarsko rast.

Po Eurostatovi prvi oceni se je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, znižala z 1,4% v januarju 2020 na 1,2% v februarju. Glede na strm upad trenutnih in terminskih cen nafte se bo skupna inflacija v prihodnjih mesecih verjetno še znatno znižala. Kazalniki inflacijskih pričakovanj so se znižali, merila osnovne inflacije pa na splošno ostajajo umirjena. Pritiski, ki izhajajo iz stroškov dela, ostajajo zaradi pomanjkanja ustrezne delovne sile vztrajni, vendar šibek zagon rasti zavira njihov prenos v inflacijo. V srednjeročnem obdobju bodo k zviševanju inflacije prispevali ukrepi denarne politike in okrevanje dinamike gospodarske rasti v euroobmočju.

Takšno oceno deloma kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih marca 2020 pripravili strokovnjaki ECB, po katerih bo medletna inflacija v letu 2020 znašala 1,1%, v letu 2021 1,4%, v letu 2022 pa 1,6%. V primerjavi z decembrskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema so inflacijski obeti v obdobju projekcij približno nespremenjeni. Posledice koronavirusa za inflacijo so izjemno negotove, saj bi lahko navzdol usmerjene pritiske zaradi šibkejšega povpraševanja odtehtali navzgor usmerjeni pritiski zaradi motenj v ponudbi. Nedavni strm padec cen nafte predstavlja precejšnje pritiske na znižanje inflacije v kratkoročnem obdobju.

Kot je pokazala denarna analiza, je rast širokega denarja (M3) januarja 2020 znašala 5,2%, kar pomeni, da se je po nedavnih rekordnih vrednostih nekoliko umirila. Rast denarja je še naprej odraz sedanjega bančnega kreditiranja zasebnega sektorja ter nizkih oportunitetnih stroškov imetja instrumentov M3 v primerjavi z drugimi finančnimi instrumenti. K rasti širokega denarja še naprej največ prispeva ožji denarni agregat M1.

Posojila zasebnemu sektorju so še naprej rasla. Medletna rast posojil gospodinjstvom se je januarja 2020 nekoliko povečala na 3,7% v primerjavi z 3,6% v decembru 2019. Medletna rast posojil nefinančnim družbam je januarja ostala nespremenjena na ravni 3,2%, kar potrjuje umirjanje rasti od jeseni 2019 dalje ter verjetno odraža značilno zapoznelo odzivanje na preteklo oslabitev gospodarstva. Na splošno bo spodbujevalno naravnana denarna politika skupaj z danes sprejetimi ukrepi prispevala k ohranjanju ugodnih pogojev bančnega posojanja in tudi v prihodnje olajševala dostop do financiranja vsem, tudi tistim, ki so jih posledice koronavirusa najbolj prizadele, še posebno pa malim in srednje velikim podjetjem.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju zanesljivo približevala ravni pod 2%, vendar blizu te meje.

Kar zadeva javnofinančne politike, je sedaj potrebna ambiciozna in usklajena naravnanost javnofinančnih politik zaradi oslabljenih obetov ter preprečitve nadaljnje uresničitve navzdol usmerjenih tveganj. Pozdravljamo ukrepe, ki so jih nekatere vlade že sprejele, da bi zdravstvenemu sektorju zagotovile zadostne vire ter nudile podporo prizadetim podjetjem in zaposlenim. Potrebni so zlasti ukrepi, kot je zagotavljanje kreditnih jamstev, ki bodo dopolnjevali in krepili danes sprejete ukrepe denarne politike. Pozdravljamo zavezanost vlad v euroobmočju in evropskih institucij, da ukrepajo takoj, učinkovito in skupaj v odziv na posledice nadaljnjega širjenja koronavirusa.

Preden začnemo odgovarjati na vaša vprašanja, bi se radi zahvalili vsem tistim, ki žrtvujejo svoj čas in se trudijo reševati življenja in zajeziti širjenje koronavirusa.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

Stiki za medije