SPOROČILO ZA JAVNOST

Računovodski izkazi ECB za leto 2017

22. februar 2018
  • Dobiček ECB se je leta 2017 povečal za 0,1 milijarde EUR na 1,3 milijarde EUR (2016: 1,2 milijarde EUR) ter je bil v celoti razdeljen nacionalnim centralnim bankam.
  • Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike so znašali 1,1 milijarde EUR (2016: 1,0 milijarde EUR).
  • Bilančna vsota ECB se je povečala na 414 milijard EUR (2016: 349 milijard EUR).

Revidirani računovodski izkazi Evropske centralne banke (ECB) kažejo, da se je leta 2017 čisti dobiček povečal za 82 milijonov EUR na 1.275 milijonov EUR, in sicer predvsem zaradi višjih neto obrestnih prihodkov od portfelja v ameriških dolarjih in od portfelja v zvezi s programom nakupa vrednostnih papirjev.

Neto obrestni prihodki so v letu 2017 znašali 1.812 milijonov EUR (2016: 1.648 milijonov EUR). Neto obrestni prihodki od deviznih rezerv so se zaradi višjih obrestnih prihodkov od portfelja v ameriških dolarjih povečali na 534 milijonov EUR (2016: 370 milijonov EUR). Neto obrestni prihodki, ki izhajajo iz programa nakupa vrednostnih papirjev, so se zaradi nadaljevanja nakupov v okviru tega programa povečali za 140 milijonov EUR na 575 milijonov EUR. Nasprotno so se neto obrestni prihodki iz programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev zaradi unovčenj zmanjšali na 447 milijonov EUR (2016: 520 milijonov EUR). Obrestni prihodki ECB od imetij grških državnih obveznic v okviru tega programa so znašali 154 milijonov EUR (2016: 185 milijonov EUR).

Realizirani dobiček iz finančnih operacij se je zmanjšal na 161 milijonov EUR (2016: 225 milijonov EUR). Zmanjšanje neto realiziranega dobička je bilo predvsem posledica nižjega dobička od vrednostnih papirjev v ameriških dolarjih.

Delni odpisi so znašali 105 milijonov EUR (2016: 148 milijonov EUR) in so bili predvsem rezultat zmanjšanja tržne vrednosti številnih vrednostnih papirjev v dolarskem portfelju ob istočasnem zvišanju njihove donosnosti.

Na vrednostnih papirjih v portfeljih za namene denarne politike, ki se vrednotijo po odplačni vrednosti (ob upoštevanju oslabitve), se izvedejo preizkusi oslabitve. Na podlagi rezultatov teh preizkusov pri teh portfeljih ni izgub zaradi oslabitve.

Nadomestila, zaračunana nadzorovanim subjektom, so znašala 437 milijonov EUR (2016: 382 milijonov EUR). Nadomestila se zaračunavajo za pokritje izdatkov, ki jih ima ECB pri izvajanju nadzorniških nalog. Povečanje v letu 2017 se nanaša predvsem na delo v zvezi s ciljno usmerjenim pregledom notranjih modelov (TRIM), povezano pa je tudi s povečanjem števila zaposlenih v ECB, ki delajo na področju bančnega nadzora.

Skupni stroški dela in drugi administrativni stroški so se zvišali na 535 milijonov EUR (2016: 467 milijonov EUR) oziroma na 539 milijonov EUR (2016: 487 milijonov EUR), in sicer predvsem zaradi višjih izdatkov v zvezi z nadzorniškimi nalogami ECB.

Čisti dobiček ECB se razdeli nacionalnim centralnim bankam v euroobmočju. Svet ECB je sklenil, da z vmesno razdelitvijo na dan 31. januarja 2018 nacionalnim centralnim bankam v euroobmočju razdeli dobiček v višini 988 milijonov EUR. Na včerajšnji seji je Svet ECB sklenil, da preostanek dobička v višini 287 milijonov EUR razdeli 23. februarja 2018.

Velikost bilance stanja ECB se je povečala za 19% na 414 milijard EUR (2016: 349 milijard EUR). Povečanje je bilo skoraj v celoti posledica nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev.

Ker so se nakupi vrednostnih papirjev v okviru omenjenega programa nadaljevali, se je konsolidirana bilanca stanja Eurosistema povečala, in sicer za 22% na 4.472 milijard EUR (2016: 3.661 milijard EUR). Eurosistemova imetja vrednostnih papirjev za namene denarne politike so se povečala za 732 milijard EUR na 2.386 milijard EUR (2016: 1.654 milijard EUR). Imetja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev so se povečala za 754 milijard EUR na 2.286 milijard EUR, medtem ko so se imetja vrednostnih papirjev v okviru prvih dveh programov nakupa kritih obveznic in programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev zaradi unovčenj zmanjšala za 9 milijard EUR oziroma 13 milijard EUR.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Stefan Ruhkamp, tel. +49 69 1344 5057.

Opombe:

  1. Računovodske usmeritve ECB in Eurosistema: skupne računovodske usmeritve za Eurosistem in ECB je Svet ECB oblikoval v skladu s členom 26.4 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ESCB), objavljene pa so bile v Uradnem listu Evropske unije. Čeprav te usmeritve na splošno temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih, so pripravljene s posebnim poudarkom na edinstvenih okoliščinah, v katerih delujejo centralne banke Eurosistema. Zaradi velike izpostavljenosti večine centralnih bank Eurosistema tečajnemu tveganju je posebna pozornost namenjena načelu previdnosti. To se upošteva predvsem pri različnem obravnavanju nerealiziranih dobičkov in nerealiziranih izgub za namene priznavanja prihodkov ter pri prepovedi pobotanja nerealiziranih izgub od enega sredstva z nerealiziranimi dobički od drugega sredstva. Nerealizirani dobički se prenesejo na račune prevrednotenja. Nerealizirane izgube, ki presegajo stanje na računu prevrednotenja, se obravnavajo kot odhodki ob koncu leta. Izgube zaradi oslabitev se v celoti prenesejo v izkaz poslovnega izida. Tem usmeritvam morajo pri poročanju o svojih operacijah v okviru Eurosistema, ki se vključijo v tedenski konsolidirani računovodski izkaz in letno konsolidirano bilanco stanja Eurosistema, slediti vse nacionalne centralne banke euroobmočja. Slednje poleg tega pri pripravi svojih letnih računovodskih izkazov uporabljajo bolj ali manj enake usmeritve kot ECB.
  2. Vrednostni papirji, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike, se obračunavajo po odplačni vrednosti (ob upoštevanju oslabitve).
  3. Tržni vrednostni papirji, razen tistih v imetju za namene denarne politike, se prevrednotijo po tržnih cenah.
  4. Zlato ter druga bilančna in zabilančna sredstva in obveznosti v tuji valuti se preračunajo v eure po deviznem tečaju, ki je veljal ob koncu leta.
  5. Razdelitev dobička/pokritje izgube: v skladu s členom 33 Statuta ESCB se do 20% čistega dobička kateregakoli leta lahko prenese v splošni rezervni sklad, vendar največ do vrednosti, ki je enaka 100% kapitala ECB. Preostali čisti dobiček se razdeli med nacionalne centralne banke euroobmočja sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži.
  6. Če ima ECB izgubo, se primanjkljaj pokrije iz (a) splošne rezervacije ECB za tveganja in splošnega rezervnega sklada ECB ter (b) na podlagi sklepa Sveta ECB iz denarnih prihodkov v danem poslovnem letu. Vse preostale neto izgube se lahko evidentirajo v bilanci stanja kot izgube, prenesene naprej, in se pokrijejo iz čistega dobička v naslednjih letih.
  7. Eurosistemova imetja v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev: v spodnji tabeli so predstavljena imetja Eurosistema, razčlenjena po izdajateljih, v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev na dan 31. decembra 2017.

Skupna imetja Eurosistema v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev po državah izdajateljicah na dan 31. decembra 2017

Država izdajateljica

Nominalni znesek

(v milijardah EUR)

Knjigovodska vrednost[1]

(v milijardah EUR)

Povprečna preostala zapadlost

(v letih)

Irska

7,3

7,2

2,3

Grčija

9,5

8,9

2,8

Španija

17,3

17,3

2,3

Italija

49,5

48,7

2,2

Portugalska

7,3

7,1

2,0

Skupaj[2]

91,0

89,1

2,3

[1] Imetja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev se vrednotijo po odplačni vrednosti.

[2] Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo vedno.

Stiki za medije