Kaj so referenčne obrestne mere, zakaj so pomembne in zakaj se reformirajo?

11. julij 2019

Kaj so referenčne obrestne mere?

Referenčne obrestne mere so obrestne mere, ki se redno ažurirajo in so javno dostopne. So podlaga za celo vrsto finančnih pogodb, med katerimi so hipotekarna posojila, prekoračitve stanja na računu in kompleksnejše finančne transakcije.

Referenčne obrestne mere izračunava neodvisen organ, običajno pa predstavljajo stroške izposojanja denarja na različnih trgih. Lahko na primer kažejo, koliko stane banke, kadar si medsebojno izposojajo denar. Kažejo lahko tudi, koliko stane banke, če si sredstva izposodijo od drugih virov, na primer od pokojninskih skladov, zavarovalnic in skladov denarnega trga.

To pomeni, da imajo referenčne obrestne mere ključno vlogo v finančnem in bančnem sistemu ter v gospodarstvu na splošno. Toda zakaj imajo tako velik pomen? In zakaj se trenutno reformirajo?

Zakaj so referenčne obrestne mere pomembne?

Na široko se uporabljajo v celotnem gospodarstvu

Referenčne obrestne mere uporabljajo posamezniki in organizacije v celotnem gospodarskem sistemu.

Banke jih na primer uporabljajo v posojilnih pogodbah, ki so jih sklenile s posamezniki in podjetji.

Banka denimo odobri, da bo podjetju posodila denar po dogovorjeni obrestni meri, ki je določena na ravni referenčne obrestne mere plus 2%, kar pomeni, da bo podjetje plačalo obresti, ki so 2% višje od trenutne referenčne obrestne mere. Tako se stroški posojila povečajo, če se referenčna obrestna mera zviša, oziroma se stroški zmanjšajo, če se referenčna obrestna mera zniža. V tem primeru je referenčna vrednost zanesljiva, neodvisna in razmeroma preprosta vrednost za vse vpletene.

Podjetja, banke in druge organizacije uporabljajo referenčne obrestne mere tudi za vrednotenje postavk v svojih bilancah – drugače povedano, računovodjem je z njihovo pomočjo laže ugotoviti, kolikšna je vrednost organizacije (oziroma finančnega premoženja, ki ga ima).

Referenčne obrestne mere se uporabljajo tudi v kompleksnejših finančnih transakcijah, med katerimi so izdaje vrednostnih papirjev s spremenljivo obrestno mero, opcije, nestandardizirane terminske pogodbe in zamenjave.

Vzemimo na primer obrestno zamenjavo. To je v grobem transakcija, ki vključuje dve stranki, ki se dogovorita, da bosta druga drugi pokrivali plačila obresti. V takšnih zamenjavah referenčna obrestna mera določa vsaj eno od obrestnih mer, ki se izmenjata. S tem je vsem vpletenim strankam zagotovljena transparentnost, dogovor pa je do neke mere standardiziran, zato se je vsem strankam laže pogajati.

Referenčne obrestne mere se med drugim uporabljajo tudi za izračun zamudnih obresti pri prekoračitvah stanja na računu, za izračun obrestovanja določenih vlog prebivalstva ter v dogovorih o obrestni meri pri hipotekah in posojilih prebivalstvu.

Referenčne obrestne mere pomagajo centralnim bankam opravljati svoje naloge

Referenčne obrestne mere pri svojem delu uporabljajo tudi centralne banke. V ECB se lahko na referenčne obrestne mere denimo sklicujemo pri ohranjanju cenovne stabilnosti v euroobmočju.

Če referenčna obrestna mera ustrezno odraža obrestne mere, po katerih banke denar posojajo oziroma si ga izposojajo, lahko bolje razumemo delovanje finančnih trgov in razpoložljivost denarja v euroobmočju. Te informacije lahko nato uporabimo pri oblikovanju sklepov o denarni politiki: če vemo, kako enostavno lahko banke pridejo do denarja, lahko ocenimo, kako bodo te banke pripravljene denar posredovati naprej podjetjem in posameznikom v obliki posojil. To pa v končni fazi vpliva na raven cen.

Če vemo, kakšna je trenutna raven referenčnih obrestnih mer, lahko spremljamo tudi dejanski vpliv, ki ga imajo naši sklepi o denarni politiki. Če se ECB odloči, da bo obrestne mere zvišala ali znižala, lahko posledice te odločitve spremljamo tako, da opazujemo spremembe eurskih referenčnih obrestnih mer.

Zakaj se referenčne obrestne mere reformirajo in kako to poteka?

Referenčne obrestne mere so koristne, dokler so zanesljive in nepristranske – po možnosti naj bi se izračunavale transparentno ter bile lahko in javno dostopne. Če pogodba temelji na zanesljivi referenčni obrestni meri, ne more nobena od strank vplivati na dogovorjeno obrestno mero. To pomeni, da lahko zanesljiva referenčna obrestna mera zagotovi, da vrednost pogodbe ostane nepristranska in nesporna.

Ker so referenčne obrestne mere gospodarsko tako pomembne, je ključno, da se njihova zanesljivost zagotovi z jasno strukturo upravljanja in transparentno metodologijo.

Zaradi tega se evropske referenčne obrestne mere trenutno temeljito reformirajo. Proces reformiranja poganja predvsem nova uredba EU o referenčnih vrednostih, ki je bila objavljena leta 2016 in je začela veljati januarja 2018.

Evropski referenčni obrestni meri, ki se trenutno najpogosteje uporabljata

EONIA

To je referenčna obrestna mera za eurske transakcije čez noč. Delovna skupina zasebnega sektorja o netveganih obrestnih merah je priporočila, da tržni udeleženci od 2. oktobra 2019 obrestno mero EONIA postopoma nadomestijo z novo eursko kratkoročno obrestno mero (€STR).
Obrestno mero EONIA izračunava ECB v imenu Evropskega inštituta za denarne trge (EMMI), ki je neprofitna organizacija s sedežem v Bruslju. Običajno se izračunava kot tehtano povprečje obrestnih mer za nezavarovana medbančna posojila čez noč. EMMI je najavil, da se bo od takrat, ko bo €STR na voljo, in do 3. januarja 2022 EONIA izračunavala kot €STR plus pribitek, s čimer bodo tržni udeleženci dobili dovolj časa za prehod na €STR.

EURIBOR

EURIBOR je referenčna obrestna mera na nezavarovanem trgu z več ročnostmi (en teden ter en, trije, šest in dvanajst mesecev). Upravlja jo Evropski inštitut za denarne trge (EMMI). Da bi bila referenčna obrestna mera skladna z uredbo EU o referenčnih vrednostih, je EMMI opredelil EURIBOR kot obrestno mero, po kateri lahko banke v EU in Evropskem združenju za prosto trgovino (EFTA) pridobijo sredstva na nezavarovanem grosističnem trgu. EMMI postopoma uvaja novo metodologijo izračunavanja obrestne mere EURIBOR – t. i. hibridno metodologijo. Ta metoda v čim večji meri temelji na dejanskih transakcijah, uporablja pa se tudi strokovna presoja v primeru, ko dejanske transakcije niso na voljo.

ECB je leta 2017 sklenila, da bo razvila eursko kratkoročno obrestno mero (€STR) – novo referenčno obrestno mero, ki bo na voljo od 2. oktobra 2019 – z namenom, da bi služila kot alternativa, če zasebnemu sektorju ne bi uspelo še naprej vzdrževati svoje referenčne obrestne mere čez noč (EONIA).

Delovna skupina zasebnega sektorja o netveganih obrestnih merah je leta 2018 priporočila, da se EONIA nadomesti z €STR, pri čemer je upoštevala povratne informacije s trga. Ta delovna skupina sedaj pomaga tržnim udeležencem pri prehodu na €STR. ECB skupini zagotavlja sekretariat ter sodeluje kot opazovalka skupaj z drugimi ustanovnimi institucijami, med katerimi so Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), Evropska komisija in belgijski organ za finančne storitve in trge (FSMA).

Več podrobnosti o €STR

€STR je zasnovana tako, da odraža, koliko mora banka plačati, kadar si čez noč izposodi denar od različnih finančnih nasprotnih strank, ne da bi za to morala predložiti zavarovanje (to se imenuje tudi »nezavarovano« posojanje). Med takšne nasprotne stranke sodijo banke, skladi denarnega trga, investicijski ali pokojninski skladi ter drugi finančni akterji, vključno s centralnimi bankami.

To pomeni, da ima širši obseg poročanja kot EONIA, ki beleži le transakcije med bankami. Poleg tega podatke o dejanskih transakcijah, ki jih ECB uporablja za izračun €STR, v primerjavi z obrestno mero EONIA zagotavlja večje število bank. S povečanim obsegom poročanja je mogoče preprečiti manipulacije, obenem pa €STR bolj zanesljivo odraža ceno, po kateri si subjekti nezavarovano izposojajo denar v celotnem euroobmočju.

Več podrobnosti je na voljo v dokumentu o metodologiji in usmeritvah za eursko kratkoročno obrestno mero (€STR), ki je bil objavljen junija 2018. Preberete pa si lahko tudi vprašanja in odgovore.