ECB poroča o napredku pri uvajanju eura

24. junij 2026

• Poročilo, ki se pripravi vsaki dve leti, ocenjuje napredek pri uvajanju eura na Češkem, Madžarskem, Poljskem, v Romuniji in na Švedskem.
• Pregledane države izkazujejo gospodarsko odpornost proti zunanjim šokom, vendar se še vedno soočajo z ovirami na poti do uvedbe eura.
• Inflacijski trendi so mešani, javnofinančni položaj pa se v večini držav poslabšuje.
• Zakonodaja v vseh petih državah ni v celoti skladna s pravnimi zahtevami za uvedbo eura.

Konvergenčno poročilo 2026, ki ga je danes objavila Evropska centralna banka (ECB), ugotavlja, da so države članice Evropske unije (EU) zunaj euroobmočja od leta 2024 dosegle omejen napredek pri ekonomski konvergenci z euroobmočjem. Ključni dejavnik, ki zavira ekonomsko konvergenco, so gospodarske posledice zunanjih šokov, med katerimi so ruska vojna proti Ukrajini, globalne trgovinske napetosti in izbruh vojne na Bližnjem vzhodu.

Kljub zunanjim izzivom se je gospodarska aktivnost v pregledanih državah vztrajno nadaljevala, vendar se je dinamika rasti med državami razlikovala. Kar zadeva prihodnje obdobje, gospodarske obete poslabšujejo povečane geopolitične napetosti. Vojna na Bližnjem vzhodu je prispevala k večji volatilnosti na svetovnih energetskih trgih in k naraščanju energetskih stroškov, kar še povečuje negotovost glede gospodarskih obetov. Omenjena dogajanja so že opazno vplivala na inflacijo in gospodarsko klimo ter bi lahko zavirala gospodarsko rast v prihodnosti. Medtem ko se je stopnja občutljivosti in neposredne izpostavljenosti teh gospodarstev do energetskih šokov sčasoma zmanjšala in je trenutno nižja kot leta 2022, bodo srednjeročne gospodarske posledice odvisne od intenzivnosti in trajanja sedanjega energetskega šoka ter od obsega posrednih in sekundarnih učinkov.

Kar zadeva kriterij cenovne stabilnosti, so tri od petih pregledanih držav zabeležile povprečno 12-mesečno stopnjo inflacije, ki je nad 2,7-odstotno referenčno vrednostjo. Inflacija je bila precej nad referenčno vrednostjo v Romuniji in nad to vrednostjo – čeprav v manjši meri – na Madžarskem in Poljskem. Na Češkem in Švedskem je bila inflacija pod referenčno vrednostjo (graf 1). Referenčna vrednost temelji na treh najuspešnejših državah članicah v zadnjih 12 mesecih – to so Ciper (0,9%), Francija (1,2%) in Danska (1,6%) – pri čemer se upošteva njihova povprečna stopnja inflacije v zadnjih 12 mesecih in prišteje 1½ odstotne točke. Nobena od držav članic ni bila opredeljena kot osamelec, ki bi se izključil iz izračuna referenčne vrednosti.

Graf 1

Inflacija (HICP)

(povprečne medletne spremembe v odstotkih)

Graf 2

Presežek (+) ali primanjkljaj (-) širše opredeljene države

(v odstotkih BDP)

Javnofinančni primanjkljaj se je od Konvergenčnega poročila 2024 poslabšal v večini držav, delež javnega dolga v BDP pa se je v nekaterih primerih precej povečal. V letu 2025 je primanjkljaj na Madžarskem, Poljskem in v Romuniji presegal referenčno vrednost (3% BDP) (graf 2). Razmerje med bruto javnim dolgom širše opredeljene države in BDP je bilo v letu 2025 pod ali precej pod referenčno vrednostjo (60% BDP) v vseh pregledanih državah razen na Madžarskem. Kljub temu najnovejše projekcije Evropske komisije kažejo, da se bo leta 2026 delež javnega dolga povzpel nad referenčno vrednost na Poljskem in v Romuniji.

Število držav, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, se je od Konvergenčnega poročila 2024 povečalo na tri, pri čemer sta se Romuniji pridružili Madžarska in Poljska – nobena od teh držav pa pred koncem leta 2027 predvidoma ne bo zmanjšala primanjkljaja pod referenčno vrednost 3% BDP, kot kažejo projekcije Evropske komisije. Romunija je še vedno v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je bil sprožen leta 2020, rok za odpravo čezmernega primanjkljaja pa je bil podaljšan do leta 2030. Julija 2024 je bil postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem sprožen tudi proti Madžarski in Poljski, ker je bil v letu 2023 primanjkljaj nad referenčno vrednostjo 3% BDP – znašal je 4,7% oziroma 7,3% – rok za odpravo primanjkljaja pa je bil določen za leto 2026 oziroma leto 2028.

Kar zadeva kriterij deviznega tečaja, nobena od valut pregledanih držav ne sodeluje v mehanizmu deviznih tečajev (ERM II), nekatere valute pa so v zadnjih nekaj letih glede na euro občutno nihale (graf 3).

Kar zadeva dolgoročne obrestne mere, so imele tri od petih pregledanih držav povprečno 12-mesečno dolgoročno obrestno mero nad referenčno vrednostjo, ki znaša 5,1% (graf 4). To so bile Poljska (5,4%), Madžarska (6,7%) in Romunija (6,7%), njihove dolgoročne obrestne mere pa so bile nad referenčno vrednostjo tudi v Konvergenčnem poročilu 2024. Referenčna vrednost temelji na 12-mesečnem povprečju dolgoročnih obrestnih mer v treh državah članicah z najnižjo stopnjo inflacije, tj. na Danskem (2,6%), Cipru (3,1%) in v Franciji (3,5%). Tako je povprečna obrestna mera 3,1% in ko se k temu prištejeta 2 odstotni točki, znaša referenčna vrednost 5,1%.

Graf 3

Dvostranski tečaji v razmerju do eura

(indeks: povprečje junija 2024 = 100; dnevni podatki; 1. junij 2024–17. junij 2026)

Graf 4

Dolgoročna obrestna mera

(v odstotkih; letno povprečje)

Za trajnost konvergence je pomembna kakovost institucij. Močnejše institucije in boljše upravljanje bi prinesli precejšnje gospodarske prednosti, zlasti na Madžarskem in v Romuniji. Kazalniki, ki jih objavljajo mednarodne organizacije, kažejo, da je v pregledanih državah – z izjemo Švedske – še vedno dovolj manevrskega prostora, da izboljšajo kakovost svojih institucij in gospodarskega upravljanja.

Na področju združljivosti nacionalne zakonodaje s Pogodbama ter Statutom ESCB in ECB nobena od petih pregledanih držav ni v celoti izpolnjevala zahtev za sprejetje eura.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Benoit Deeg, tel. +49 172 1683704.

Opombe

• Konvergenčno poročilo Evropske komisije
• Konvergenčno poročilo ECB vsaki dve leti ali na zahtevo posamezne države ocenjuje ekonomsko in pravno konvergenco držav članic EU z odstopanjem, ki so zunaj euroobmočja. Ocenjuje stopnjo trajne ekonomske konvergence z euroobmočjem, združljivost nacionalne zakonodaje s pravnim okvirom EU ter izpolnjevanje zakonskih zahtev v zvezi z nacionalno centralno banko. Danska zaradi »zavrnilne« klavzule ni vključena v ocenjevanje, razen če to zahteva sama.
• Presečni datum za statistične podatke v tem konvergenčnem poročilu je 17. junij 2026. Referenčno obdobje za kriterij cenovne stabilnosti in kriterij dolgoročnih obrestnih mer je od junija 2025 do maja 2026. Referenčno obdobje za devizni tečaj pa je od 18. junija 2024 do 17. junija 2026. Zgodovinski podatki o javnofinančnem položaju zajemajo obdobje do leta 2025. Napovedi temeljijo na letošnji pomladanski gospodarski napovedi Evropske komisije, na najnovejših konvergenčnih programih zadevnih držav članic ter na drugih relevantnih informacijah za preverjanje trajnosti konvergence, ki je usmerjeno v prihodnost.