SPOROČILO ZA JAVNOST

Računovodski izkazi ECB za leto 2015

18. februar 2016

EMBARGO

Prepoved objave do 15.00 po srednjeevropskem času v četrtek, 18. februarja 2016
  • Čisti dobiček ECB v letu 2015: 1.082 milijonov EUR (2014: 989 milijonov EUR).
  • Neto obrestni prihodki iz programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev: 609 milijonov EUR (2014: 728 milijonov EUR).
  • Neto obrestni prihodki iz razširjenega programa nakupa vrednostnih papirjev: 161 milijonov EUR (2014: 2 milijona EUR).
  • Izdatki za nadzorniške naloge, pokriti z nadomestili za nadzor: 277 milijonov EUR (2014: 30 milijonov EUR).
  • Obrestni prihodki od bankovcev: 42 milijonov EUR (2014: 126 milijonov EUR).
  • Velikost bilance stanja ECB: 257 milijard EUR (2014: 185 milijard EUR).

Svet Evropske centralne banke (ECB) je potrdil revidirane letne računovodske izkaze ECB za leto, ki se je končalo 31. decembra 2015.

Leta 2015 je čisti dobiček ECB znašal 1.082 milijonov EUR (2014: 989 milijonov EUR). K povečanju je prispeval višji realizirani dobiček od prodaje vrednostnih papirjev v letu 2015. Poleg tega je ECB leta 2014 svoje stroške v zvezi z nadzorniškimi nalogami pokrila samo za november in december, leta 2015 pa je pokrila celotne stroške.

S sklepom Sveta ECB je bil z vmesno razdelitvijo 29. januarja 2016 dobiček v višini 812 milijonov EUR razdeljen nacionalnim centralnim bankam euroobmočja. Na včerajšnji seji je Svet ECB sklenil, da preostanek dobička v višini 270 milijonov EUR nacionalnim centralnim bankam euroobmočja razdeli 19. februarja 2016.

ECB ustvarja redne prihodke predvsem s prihodki od naložb v portfelju deviznih rezerv in v portfelju lastnih sredstev, z obrestnimi prihodki od 8-odstotnega deleža eurobankovcev v obtoku ter v zadnjih letih z neto obrestnimi prihodki od vrednostnih papirjev, kupljenih za namene denarne politike.

Neto obrestni prihodki so v letu 2015 znašali 1.475 milijonov EUR (2014: 1.536 milijonov EUR). Obsegali so obrestne prihodke v višini 42 milijonov EUR od deleža ECB v skupnem številu eurobankovcev v obtoku (2014: 126 milijonov EUR) in neto obrestne prihodke v višini 609 milijonov EUR (2014: 728 milijonov EUR) od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, od tega 224 milijonov EUR (2014: 298 milijonov EUR) od grških državnih obveznic v imetju ECB. Poleg tega so obsegali obrestne prihodke v višini 120 milijonov EUR (2014: 173 milijonov EUR) od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru prvih dveh programov nakupa kritih obveznic, ter 161 milijonov EUR od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru razširjenega programa nakupa vrednostnih papirjev (2014: 2 milijona EUR). ECB je nacionalnim centralnim bankam izplačala obresti v višini 18 milijonov EUR (2014: 57 milijonov EUR) od njihovih terjatev iz naslova deviznih rezerv, prenesenih na ECB, medtem ko so obrestni prihodki od deviznih rezerv znašali 283 milijonov EUR (2014: 217 milijonov EUR).

Realizirani dobiček iz finančnih operacij je znašal 214 milijonov EUR (2014: 57 milijonov EUR).

Delni odpisi so v letu 2015 znašali 64 milijonov EUR (2014: 8 milijonov EUR). Glavni razlog za večje delne odpise v letu 2015 je bilo splošno zmanjšanje tržne vrednosti vrednostnih papirjev v dolarskem portfelju.

Administrativni stroški ECB obsegajo stroške dela in vse ostale administrativne stroške. Potem ko je ECB prevzela nadzorniške naloge, se je število zaposlenih postopoma povečevalo, zaradi česar so se stroški dela v letu 2015 zvišali na 441 milijonov EUR (2014: 301 milijon EUR).

Ostali administrativni stroški, ki obsegajo stroške amortizacije, najem prostorov, avtorske honorarje ter drugo blago in storitve, so v letu 2015 znašali 423 milijonov EUR (2014: 376 milijonov EUR). Povečanje teh stroškov je bilo predvsem posledica začetka amortizacije nove stavbe ECB.

ECB je leta 2015 svoje stroške v zvezi z nadzorniškimi nalogami pokrila z nadomestili za nadzor, ki jih je nadzorovanim subjektom zaračunala za celo lansko leto, medtem ko je leta 2014 pokrila samo stroške, ki so nastali v zadnjih dveh mesecih leta. Zaradi tega so se neto prihodki/odhodki iz provizij povečali. Nadomestila za nadzor so leta 2015 znašala 277 milijonov EUR (november–december 2014: 30 milijonov EUR).

Velikost bilance stanja ECB se je leta 2015 povečala za 72 milijard EUR na 257 milijard EUR (2014: 185 milijard EUR). K povečanju so največ prispevali nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, apreciacija deviznih rezerv v imetju ECB ter povečanje števila bankovcev v obtoku.

Konsolidirana bilanca stanja Eurosistema [1] je ob koncu leta 2015 znašala 2.781 milijard EUR, v primerjavi z 2.208 milijardami EUR v letu 2014. Povečanje je bilo predvsem posledica nadaljnjih nakupov vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev.

Eurosistemova imetja vrednostnih papirjev za namene denarne politike so se povečala za 586 milijard EUR na 803 milijarde EUR (2014: 217 milijard EUR). Znesek vrednostnih papirjev v programu v zvezi s trgi vrednostnih papirjev se je zaradi unovčenj zmanjšal za 21 milijard EUR. To zmanjšanje pa so več kot odtehtali nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. Imetja v okviru tega programa so 31. decembra 2015 znašala 650 milijard EUR (2014: 31 milijard EUR).

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Stefan Ruhkamp, tel. +49 69 1344 5057.

Opombe

  1. Računovodske usmeritve ECB in Eurosistema: skupne računovodske usmeritve za Eurosistem in ECB je oblikoval Svet ECB v skladu s členom 26.4 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ESCB), objavljene pa so bile v Uradnem listu Evropske unije. [2] Čeprav te usmeritve na splošno temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih, so pripravljene s posebnim poudarkom na edinstvenih okoliščinah, v katerih delujejo centralne banke Eurosistema. Zaradi velike izpostavljenosti večine centralnih bank Eurosistema tečajnemu tveganju je posebna pozornost namenjena načelu previdnosti. To se upošteva predvsem pri različnem obravnavanju nerealiziranih dobičkov in nerealiziranih izgub za namene priznavanja prihodka ter pri prepovedi pobotanja nerealiziranih izgub od enega sredstva z nerealiziranimi dobički od drugega sredstva. Nerealizirani dobički se evidentirajo neposredno na računu prevrednotenja. Nerealizirane izgube, ki presegajo stanje na računu prevrednotenja, se obravnavajo kot odhodki ob koncu leta. Izgube zaradi oslabitev se v celoti prenesejo v izkaz poslovnega izida. Tem usmeritvam morajo pri poročanju o svojih operacijah v okviru Eurosistema, ki se vključijo v tedenski konsolidirani računovodski izkaz in letno konsolidirano bilanco stanja Eurosistema, slediti vse nacionalne centralne banke euroobmočja. Slednje poleg tega pri pripravi svojih letnih računovodskih izkazov prostovoljno uporabljajo bolj ali manj enake usmeritve kot ECB.
  2. Vrednostni papirji, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike, se obračunavajo po odplačni vrednosti (ob upoštevanju oslabitve). Leta 2015 so bili nakupi vrednostnih papirjev, ki že potekajo v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic in programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, razširjeni s programom nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja. Tretji program nakupa kritih obveznic, program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev in program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja skupaj tvorijo razširjeni program nakupa vrednostnih papirjev. Vsi nakupi skupaj, ki jih nacionalne centralne banke in ECB mesečno opravijo v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, znašajo v povprečju 60 milijard EUR in naj bi se izvajali do konca marca 2017, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije trajno približalo cilju, da v srednjeročnem obdobju dosežemo stopnjo inflacije pod 2%, vendar blizu te meje.
  3. Tržni vrednostni papirji, razen tistih v imetju za namene denarne politike, se prevrednotijo po tržnih cenah.
  4. Zlato ter druga bilančna in zabilančna sredstva in obveznosti v tuji valuti se preračunajo v eure po deviznem tečaju, ki je veljal na datum bilance stanja.
  5. Obrestovanje deviznih rezerv, prenesenih na ECB: vsaka nacionalna centralna banka s prenosom deviznih rezerv na ECB ob vstopu v Eurosistem pridobi obrestovano terjatev do ECB, ki je enakovredna prenesenemu znesku. Svet ECB je sklenil, da so te terjatve izražene v eurih in se obrestujejo dnevno po zadnji razpoložljivi mejni obrestni meri, ki jo Eurosistem uporablja v avkcijah za operacije glavnega refinanciranja in je prilagojena tako, da upošteva ničelno stopnjo donosa na zlato.
  6. Razdelitev dobička/pokritje izgube: v skladu s členom 33 Statuta ESCB se do 20% čistega dobička kateregakoli leta lahko prenese v splošni rezervni sklad, vendar največ do vrednosti, ki je enaka 100% kapitala ECB. Preostali čisti dobiček se razdeli med nacionalne centralne banke euroobmočja sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži.
  7. Če ima ECB izgubo, se primanjkljaj pokrije iz (a) splošne rezervacije ECB za tveganja in splošnega rezervnega sklada ECB ter (b) na podlagi sklepa Sveta ECB iz denarnih prihodkov v danem poslovnem letu. Vse preostale neto izgube se lahko evidentirajo v bilanci stanja kot izgube, prenesene naprej, in se pokrijejo iz čistega dobička v naslednjih letih.
  8. Eurosistemova imetja v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev: v spodnji tabeli so predstavljena imetja Eurosistema, razčlenjena po izdajateljih, v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev na dan 31. decembra 2015.

Eurosistemova imetja v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev na dan 31. decembra 2015

Država izdajateljica

Nominalni znesek

(v mrd EUR)

Knjigovodska vrednost*

(v mrd EUR)

Povprečna preostala

zapadlost

(v letih)

Irska

9,7 9,4 3,3

Grčija

14,6 13,4 3,5

Španija

26,4 26,2 3,1

Italija

63,5 61,8 3,4

Portugalska

12,4 12,1 2,8

Skupaj**

126,7 123,0 3,3

* Imetja v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev se vrednotijo po odplačni vrednosti.

** Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo vedno.



[1]Konsolidirana bilanca stanja Eurosistema temelji na začasnih nerevidiranih podatkih. Letni računovodski izkazi vseh nacionalnih centralnih bank bodo dokončani do konca maja 2016, nato pa bo objavljena dokončna konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema.

[2]Računovodske usmeritve ECB so podrobno opredeljene v Sklepu ECB/2010/21 z dne 11. novembra 2010, UL L 35, 9. 2. 2011, str. 1, z vsemi spremembami.

Stiki za medije