TISKOVNA KONFERENCA

Mario Draghi, predsednik ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 7. marec 2019

UVODNA IZJAVA

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo temeljito preučili obete za gospodarsko rast in gibanje inflacije, pri čemer smo upoštevali tudi najnovejše makroekonomske projekcije za euroobmočje. Svet ECB je v skladu s ciljem cenovne stabilnosti nato sprejel naslednje sklepe.

Prvič, sklenili smo, da ključne obrestne mere ECB ostanejo nespremenjene. Zdaj pričakujemo, da bodo na sedanji ravni ostale še vsaj čez konec leta 2019, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije na raven pod 2%, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju.

Drugič, glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, nameravamo še naprej v celoti ponovno investirati. Ponovno investiranje bo potekalo še daljše obdobje po datumu, ko bomo začeli dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Tretjič, sklenili smo uvesti novo serijo četrtletnih ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR-III), ki se bo začela septembra 2019 in končala marca 2021. Vsaka operacija v seriji bo imela zapadlost dveh let. Te nove operacije bodo prispevale k ohranjanju ugodnih pogojev bančnega posojanja in k nemoteni transmisiji denarne politike. V okviru CUODR-III si bodo nasprotne stranke lahko izposodile do 30% obsega primernih posojil na dan 28. februarja 2019 po obrestni meri, ki bo indeksirana na obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja v času trajanja vsake operacije. Enako kot obstoječi program CUODR bodo tudi operacije v okviru CUODR-III vsebovale spodbude za ohranjanje ugodnih pogojev kreditiranja. Nadaljnje podrobnosti o natančnih pogojih CUODR-III bodo objavljene kmalu.

Četrtič, naše posojilne operacije bomo še naprej izvajali v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo, in sicer tako dolgo, kot bo potrebno, vsekakor pa vsaj do konca obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv, ki se bo začelo marca 2021.

Današnje sklepe o denarni politiki smo sprejeli zato, da bi zagotovili vzdržno približevanje inflacije na raven pod 2%, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju. Čeprav obstajajo znaki, da nekateri idiosinkratični domači dejavniki, ki zavirajo rast, začenjajo popuščati, pa vse slabši gospodarski podatki kažejo na močnejše umirjanje gospodarske rasti, ki se bo v letošnjem letu nadaljevalo. Vztrajne negotovosti, povezane z geopolitičnimi dejavniki, grožnjo protekcionizma in ranljivostmi v nastajajočih tržnih gospodarstvih so očitno začeli poslabševati gospodarsko klimo. Razen tega je osnovna inflacija še naprej nizka. Zaradi šibkejšega gospodarskega zagona se prilagajanje inflacije v smeri naše ciljne ravni upočasnjuje. Po drugi strani konjunkturo v euroobmočju še naprej vzdržujejo spodbudni pogoji financiranja, ugodna dinamika na trgu dela in vse hitrejša rast plač, ki prispevajo k postopnemu naraščanju inflacijskih pritiskov. Današnji sklepi bodo omogočili nadaljnjo krepitev domačih cenovnih pritiskov ter podpirali gibanje skupne inflacije v srednjeročnem obdobju. Denarna politika bo še naprej zagotavljala močno spodbudo z našo prihodnjo usmeritvijo glede ključnih obrestnih mer ECB, ki jo še dodatno utrjujeta ponovno investiranje velike količine kupljenih vrednostnih papirjev in nova serija ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja. Vsekakor ostaja Svet ECB pripravljen, da po potrebi prilagodi kateregakoli od instrumentov in tako zagotovi, da se inflacija še naprej vzdržno giba v smeri inflacijskega cilja Sveta ECB.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Realni BDP v euroobmočju se je v četrtem četrtletju 2018 glede na četrtletje prej, v katerem je rast znašala 0,1%, povečal za 0,2%. Najnovejši podatki ostajajo šibki, zlasti v predelovalnih dejavnostih, k čemur največ prispevajo upočasnjevanje zunanjega povpraševanja in nekateri dejavniki, ki so značilni za posamezne države in sektorje. Posledice teh dejavnikov postajajo nekoliko bolj dolgotrajne, kar kaže, da bo rast v bližnji prihodnosti verjetno šibkejša, kot smo pričakovali doslej. V prihodnjem obdobju bo vpliv teh neugodnih dejavnikov po pričakovanjih postopno izginjal. Gospodarsko rast v euroobmočju bodo še naprej podpirali ugodni pogoji financiranja, nadaljnje povečevanje zaposlenosti in zviševanje plač ter nadaljnja – čeprav nekoliko počasnejša – rast svetovne gospodarske aktivnosti.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih marca 2019 pripravili strokovnjaki ECB. Po projekcijah naj bi se medletni BDP v letu 2019 realno povečal za 1,1%, v letu 2020 za 1,6%, v letu 2021 pa za 1,5%. V primerjavi z makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema iz decembra 2018 so bile napovedi realne rasti BDP za leto 2019 močno, za leto 2020 pa rahlo popravljene navzdol.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, se še vedno nagibajo k upočasnjevanju rasti, in sicer predvsem zaradi vztrajnih negotovosti, ki izhajajo iz geopolitičnih dejavnikov, ter zaradi grožnje protekcionizma in ranljivosti v nastajajočih tržnih gospodarstvih.

Po Eurostatovi prvi oceni je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, februarja 2019 znašala 1,5%, potem ko je bila januarja na ravni 1,4%, kar odraža nekoliko hitrejšo rast cen energentov in hrane. Glede na sedanje terminske cene nafte bo skupna inflacija v prihodnjih mesecih najverjetneje ostala približno na sedanji ravni, zatem pa naj bi se proti koncu leta nekoliko znižala. Merila osnovne inflacije ostajajo na splošno umirjena, vendar so se pritiski s strani stroškov dela zaradi velike izkoriščenosti zmogljivosti in vse večjega pomanjkanja ustrezne delovne sile okrepili in razširili. Kar zadeva prihodnja gibanja, se bo osnovna inflacija v srednjeročnem obdobju predvidoma zviševala, k čemur bodo prispevali naši ukrepi denarne politike, nadaljnja gospodarska rast in višja rast plač.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih marca 2019 pripravili strokovnjaki ECB. Medletna inflacija bo v letu 2019 tako predvidoma znašala 1,2%, v letu 2020 1,5%, v letu 2021 pa 1,6%. V primerjavi z decembrskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema so bili obeti za inflacijo popravljeni navzdol za celotno obdobje projekcij, in sicer predvsem zaradi pričakovane počasnejše gospodarske rasti v bližnji prihodnosti.

Kot je pokazala denarna analiza, se je rast širokega denarja (M3) v januarju 2019 upočasnila na 3,8%, potem ko je decembra 2018 znašala 4,1%. Rast agregata M3 še naprej poganja ustvarjanje bančnih kreditov, čeprav se je kreditna dinamika v zadnjem času nekoliko umirila. K rasti širokega denarja je še naprej največ prispeval ožji denarni agregat M1.

Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam je januarja 2019 upadla na 3,3%, potem ko je decembra 2018 znašala 3,9%, kar je posledica baznega učinka, v nekaterih državah pa odraža tudi tipično zapoznelo reakcijo na upočasnitev gospodarske aktivnosti. Po drugi strani je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom ostala na ravni 3,2%. Posojilni pogoji za podjetja in gospodinjstva so še vedno ugodni, saj ukrepi denarne politike, ki so bili uvedeni od junija 2014, še naprej olajšujejo dostop do financiranja zlasti za mala in srednje velika podjetja. Ukrepi denarne politike, ki so bili sprejeti danes, še posebej nova serija ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bodo prispevali k temu, da bodo bančni posojilni pogoji tudi v prihodnjem obdobju ostali ugodni.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je še vedno nujno potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, da bi se inflacija v srednjeročnem obdobju vzdržno približevala ravni pod 2%, vendar blizu te meje.

Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke naših ukrepov denarne politike, morajo k izboljševanju pogojev za dolgoročnejšo gospodarsko rast in k zmanjšanju ranljivosti odločneje prispevati politike na drugih področjih. Bistveno je treba pospešiti izvajanje strukturnih reform v euroobmočju, da bi se povečala odpornost gospodarstva, znižala strukturna brezposelnost, povečala produktivnost in izboljšale možnosti za hitrejšo gospodarsko rast. To je še posebej pomembno zaradi na splošno omejenega izvajanja priporočil za posamezne države v letu 2018, kot je nedavno sporočila Evropska komisija. Kar zadeva javnofinančne politike, rahlo ekspanzivno naravnane politike v euroobmočju in delovanje avtomatičnih stabilizatorjev podpirajo gospodarsko aktivnost. Po drugi strani morajo države z visokim javnim dolgom še naprej obnavljati svoje javnofinančne rezerve. Vse države bi si morale še naprej odločneje prizadevati, da dosežejo takšno sestavo javnih financ, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast. Podobno je za večjo odpornost gospodarstva v euroobmočju še naprej ključno, da se okvir EU za javnofinančno in gospodarsko upravljanje ves čas in v vseh državah izvaja transparentno in enotno. Boljše delovanje ekonomske in monetarne unije ostaja prednostna naloga. Svet ECB pozdravlja doslej opravljeno delo in poziva k izvedbi konkretnih in odločnih ukrepov za dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

Stiki za medije