TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Boris Vujčić, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 11. junij 2026

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je odločen izvajati denarno politiko tako, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. Skladno s to zavezo smo danes sklenili, da vse tri ključne obrestne mere ECB zvišamo za 25 bazičnih točk. Vojna na Bližnjem vzhodu ustvarja inflacijske pritiske, odločitev o zvišanju obrestnih mer pa je pravšnja tudi po več scenarijih, ki kažejo, kako bi se šok lahko razvijal in vplival na srednjeročne obete v euroobmočju.

Po novih osnovnih projekcijah strokovnjakov Eurosistema bo skupna inflacija v povprečju predvidoma znašala 3,0% v letu 2026, 2,3% v letu 2027 in 2,0% v letu 2028. Kar zadeva inflacijo brez energentov in hrane, osnovne projekcije napovedujejo, da bo v povprečju znašala 2,5% v letih 2026 in 2027 ter 2,2% v letu 2028. V primerjavi z marcem so strokovnjaki osnovno projekcijo inflacije za leti 2026 in 2027 popravili navzgor zaradi višjih cen energentov, ki se bodo do določene mere prelile v inflacijo v skupinah hrane, proizvodov in storitev. Po osnovni projekciji bo gospodarska rast v povprečju znašala 0,8% v letu 2026, 1,2% v letu 2027 in 1,5% v letu 2028. Rast je bila za leti 2026 in 2027 popravljena navzdol zaradi izrazitejšega vpliva vojne na trge surovin, realne dohodke in zaupanje.

Obeti ostajajo negotovi ob tveganju, da bo inflacija višja in gospodarska rast nižja. Celotne posledice vojne za srednjeročno inflacijo in gospodarsko rast bodo odvisne od intenzivnosti in trajanja energetskega cenovnega šoka ter od velikosti posrednih in sekundarnih učinkov. Negotovost se kaže tudi v širokem razponu napovedi o inflaciji in rasti, ki izhajajo iz najnovejših ilustrativnih scenarijev, ki so jih pripravili strokovnjaki Eurosistema. Ti scenariji bodo skupaj s projekcijami objavljeni na spletnem mestu ECB.

Z današnjo odločitvijo ostajamo v dobrem položaju, da prebrodimo negotovost, ki jo je povzročila vojna. Razmere bomo natančno spremljali ter se o ustrezni naravnanosti denarne politike odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri čemer bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarstvo v euroobmočju je v prvem četrtletju zabeležilo rast (prilagojeno za začasni dejavnik na Irskem), k čemur sta prispevala domače povpraševanje in izvoz. Vseeno gospodarsko aktivnost zavira vojna na Bližnjem vzhodu, ankete pa nakazujejo upočasnitev, še posebno v storitvenih dejavnostih. Predelovalne dejavnosti se dobro držijo. Deloma je to posledica dejstva, da podjetja kopičijo zaloge, da bi se pripravila na pritiske iz dobavnih verig, obenem pa je tudi rezultat višjih izdatkov za obrambo.

Trg dela ostaja odporen. Stopnja brezposelnosti, ki je aprila znašala 6,3%, ostaja blizu zgodovinsko najnižjih ravni. V prvem četrtletju so bila ustvarjena nova delovna mesta, čeprav je bila dinamika počasnejša kot v zadnjem četrtletju 2025. Povpraševanje po delovni sili se je nadalje umirilo, podjetja in gospodinjstva pa pričakujejo, da bo trg dela oslabel.

Kar zadeva prihodnje obdobje, strokovnjaki sedaj pričakujejo, da bo domače povpraševanje šibkejše, kot je bilo napovedano marca, saj vojna spodkopava zaupanje, višji energetski stroški pa znižujejo realne dohodke. Obenem je finančno stanje gospodinjstev na splošno trdno in potrošnja naj bi ostala glavno gonilo rasti. Kratkoročno bodo višji energetski stroški in nižje zaupanje zavrli zasebne naložbe, ki pa naj bi jih vseeno spodbujala podjetja z investiranjem v nove digitalne tehnologije. K javnim naložbam naj bi prispevali večji izdatki države za obrambo in infrastrukturo. Ti dejavniki naj bi v določeni meri blažili negativne posledice vojne.

Svet ECB poudarja, da je treba nujno okrepiti gospodarstvo v euroobmočju ter hkrati ohranjati vzdržne javne finance. Javnofinančna vzdržnost je ključno sidro širše gospodarske stabilnosti. Javnofinančni odzivi na energetski cenovni šok bi morali biti začasni, ciljno usmerjeni in prilagojeni razmeram, kot je Evropska komisija opozorila v pomladanskem svežnju evropskega semestra 2026. Bolj kot kadarkoli prej so nujno potrebne reforme, da se poveča sposobnost euroobmočja za rast ter pospeši energetski prehod, s čimer se bo zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv. Dokončanje unije prihrankov in naložb je ključno za financiranje inovacij, spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda ter izboljšanje produktivnosti. Digitalni euro in tokeniziran grosistični centralnobančni denar bosta povečala evropsko strateško avtonomijo, konkurenčnost in finančno integracijo ter spodbudila inovacije na področju plačil. Zato je nujno, da se hitro sprejme uredba o uvedbi digitalnega eura. S poenostavitvijo in harmonizacijo pravil na enotnem trgu EU bodo lahko evropska podjetja rasla hitreje.

Inflacija

Inflacija se je maja zvišala na 3,2%, potem ko je aprila znašala 3,0%. Inflacija v skupini energentov se je rahlo zvišala na 10,9%, potem ko je aprila dosegla 10,8%, inflacija v skupini hrane pa se je znižala z 2,4% na 2,0%. Inflacija brez energentov in hrane se je povzpela z 2,2% v aprilu na 2,5% v maju, saj se je blagovna inflacija rahlo zvišala na 0,9%, storitvena inflacija pa se je povečala s 3,0% na 3,5%.

Domači stroškovni pritiski so v prvem četrtletju popustili, k čemur je prispevala počasnejša rast plač in dobičkov. Plačni kazalnik ECB in ankete o plačnih pričakovanjih še naprej nakazujejo, da se bo rast plač med letom umirila. Toda podjetja imajo vse več stroškov z nabavo drugih vhodnih surovin, zato pričakujejo, da bodo zvišala svoje prodajne cene. Poleg tega je energetski šok nekatere kazalnike osnovne inflacije že potisnil navzgor. Inflacijska pričakovanja v krajših časovnih razponih ostajajo precej nad ravnmi, ki so bile zabeležene pred izbruhom vojne na Bližnjem vzhodu. Obenem pa je večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj na ravni okrog 2%, kar podpira stabilizacijo inflacije okrog ciljne ravni v srednjeročnem obdobju.

Zvišanje cen energentov bo inflacijo poleti nadalje potisnilo navzgor ter jo zadrževalo precej nad ciljno ravnijo tudi v prvi polovici leta 2027. To bo vplivalo tudi na inflacijo v skupini hrane, proizvodov in storitev. Nato naj bi se inflacija v drugi polovici leta 2027 vrnila na ciljno raven, k čemur bodo prispevale vse nižje cene energentov in počasnejše naraščanje drugih cen. Vseeno ostaja vojna na Bližnjem vzhodu glavni vir negotovosti. Dlje ko bodo cene energentov ostale visoke, bolj verjetno je, da se bo širša inflacija zvišala zaradi posrednih in sekundarnih učinkov. Zato bomo natančno spremljali velikost in vztrajnost porasta cen energentov ter kako to vpliva na oblikovanje cen in plač, inflacijska pričakovanja in splošno gospodarsko dinamiko.

Ocena tveganj

Tveganja, ki spremljajo gospodarsko rast, so nagnjena navzdol, in sicer predvsem zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, ki še zaostruje okolje volatilnih globalnih ekonomskih politik. Daljše motnje v dobavi energentov bi lahko cene energentov še bolj potisnile navzgor, in to za dalj časa, kot se trenutno pričakuje. Ti dejavniki bi lahko še bolj zmanjšali realne dohodke, podjetja in gospodinjstva pa bi lahko manj investirala in trošila. Zaviralni vpliv na rast bi se še okrepil, če bi zaprtje glavnih pomorskih poti povzročilo akutno pomanjkanje ključnih proizvodnih dejavnikov, kar bi podjetja v euroobmočju prisililo v zmanjšanje proizvodnje. Na povpraševanje bi lahko negativno vplivalo poslabšanje razpoloženja na svetovnih finančnih trgih ali zaostritev ponudbe kreditov. Nadaljnja trenja v mednarodni trgovinski menjavi bi lahko dodatno ovirala tudi dobavne verige, zmanjšala izvoz ter oslabila potrošnjo in naložbe. Druge geopolitične napetosti, zlasti ruska neupravičena vojna proti Ukrajini, ostajajo pomemben vir negotovosti. Nasprotno bi bila lahko rast višja, če bi se gospodarstvo in energetski trgi hitreje prilagodili na motnje, ki jih povzroča vojna na Bližnjem vzhodu, kot se trenutno pričakuje, ali če bi se vojna končala takoj in trajno. Poleg tega bi lahko načrtovani izdatki za obrambo in infrastrukturo, reforme za večjo produktivnost in uvajanje novih tehnologij v podjetjih v euroobmočju spodbudili rast bolj, kot se pričakuje. Rast bi lahko na višjo raven od trenutno pričakovane pospešila tudi globlja integracija enotnega trga.

Tveganja, ki spremljajo inflacijske obete, so nagnjena navzgor. Če bi cene energentov rasle bolj in dalje, kot se trenutno pričakuje, bi se inflacija v euroobmočju nadalje zvišala. Ta trend bi se lahko okrepil in postal bolj vztrajen, če bi se višje cene energentov v večji meri prelile v druge cene in plače, kot se pričakuje, če bi se dolgoročnejša inflacijska pričakovanja zaradi tega zvišala ali če bi prišlo do širših motenj v globalnih dobavnih verigah. Sedanje trgovinske napetosti bi lahko povzročile tudi bolj fragmentirane globalne dobavne verige, okrnile dobavo kritičnih surovin ter povečale omejitve proizvodnih zmogljivosti v gospodarstvu euroobmočja. Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov ter splošnejšega napredovanja krize v zvezi s podnebjem in naravo bi se cene hrane lahko zvišale bolj, kot je pričakovano. Nasprotno bi bila lahko inflacija nekoliko nižja, če bi se izkazalo, da so gospodarske posledice vojne na Bližnjem vzhodu bolj kratkotrajne, kot se trenutno pričakuje, ali če bi bili posredni ali sekundarni učinki nazadnje manj izraziti, kot je bilo pričakovano. Bolj volatilni finančni trgi z večjim odporom do tveganja bi lahko zavirali povpraševanje in s tem zniževali tudi inflacijo.

Finančne in denarne razmere

Pogoji financiranja so od zadnje seje ostali večinoma nespremenjeni, vendar ostajajo strožji kot pred vojno. Stroški tržnega dolžniškega financiranja so se povečali s 3,9% v marcu na 4,0% v aprilu. Bančne obrestne mere za posojila podjetjem so aprila ostale na ravni 3,6%, hipotekarne obrestne mere pa na ravni 3,4%.

Medletna stopnja rasti bančnih posojil podjetjem se je povečala s 3,2% v marcu na 3,4% v aprilu, medtem ko se je stopnja rasti izdajanja podjetniških obveznic povečala na 4,6%. Obseg hipotekarnih posojil se je aprila zopet povečal za 3,0%.

V skladu s strategijo denarne politike je Svet ECB poglobljeno ocenil povezave med denarno politiko in finančno stabilnostjo. Banke v euroobmočju so odporne, k čemur prispevajo močni kapitalski in likvidnostni količniki, solidna kakovost aktive in okrepljena dobičkonosnost. Toda tveganje za finančno stabilnost predstavlja nenaden in strm upad cen finančnega premoženja, ki bi ga še okrepil nebančni finančni sektor in vse slabša kakovost aktive, zlasti v energetsko in trgovinsko občutljivih sektorjih. Ta tveganja se bodo povečevala, dlje ko bodo sedanji geopolitični konflikti trajali. Makrobonitetna politika ostaja prva obrambna linija proti nastajanju finančnih ranljivosti ter tako prispeva k večji odpornosti in ohranjanju makrobonitetnega manevrskega prostora.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Odločeni smo izvajati denarno politiko tako, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Pri sklepih o obrestnih merah bomo izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri čemer bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.