SPOROČILO ZA JAVNOST

ECB je objavila Konvergenčno poročilo 2016

7. junij 2016
  • V obdobju, v katerem je prišlo do zadnjih krogov širitve Evropske unije (EU), je veliko držav doseglo velik napredek na poti k članstvu v ekonomski in monetarni uniji (EMU).
  • Sedem pregledanih držav je skladnih z večino kvantitativnih ekonomskih kriterijev, nobena pa ne izpolnjuje vseh obveznosti, določenih v Pogodbi, vključno s kriteriji pravne konvergence.
  • Za uspešno uvedbo eura je potrebna trajnostna konvergenca.

Evropska centralna banka (ECB) danes objavlja Konvergenčno poročilo 2016, ki pokriva Bolgarijo, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Švedsko. V poročilu se preveri, ali je bila v teh državah dosežena visoka stopnja trajnostne konvergence (ekonomska konvergenca), ter oceni skladnost s pravnimi zahtevami, ki jih morajo nacionalne centralne banke izpolniti za vključitev v Eurosistem (pravna konvergenca). Pri ocenjevanju trajnosti konvergence poročilo upošteva tudi okrepljeni okvir gospodarskega upravljanja (npr. Pakt za stabilnost in rast, postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji).

Ekonomska konvergenca

Razlike v inflaciji med državami so se zelo zmanjšale, kar je pokazatelj napredka pri konvergenci, ki je bil dosežen v nedavnem obdobju. V 12-mesečnem referenčnem obdobju od maja 2015 do aprila 2016 je bila inflacija v EU zelo nizka, zlasti zaradi velikega padca cen nafte. To se kaže tudi v 0,7-odstotni referenčni vrednosti za kriterij stabilnosti cen, ki ga je v referenčnem obdobju izpolnilo šest od sedmih držav. Čeprav naj bi se inflacija v prihodnjih letih zmerno povečala, vseeno obstaja zaskrbljenost glede dolgoročnejše vzdržnosti inflacije v več pregledanih državah.

Določeno izboljšanje je opaziti tudi glede javnofinančnih kriterijev. V letu 2015 je šest pregledanih držav imelo delež javnofinančnega primanjkljaja v BDP, ki je bilo pod 3-odstotno referenčno vrednostjo. Izjema je bila Hrvaška, ki je še vedno v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Za primerjavo, v letu 2013 sta bili v tem postopku tudi Češka in Poljska. Glede dolga širše opredeljene države sta bili Hrvaška in Madžarska edini državi z deležem javnega dolga v BDP, ki je presegal 60-odstotno referenčno vrednost. Na Hrvaškem je bil delež javnega dolga višji kot leta 2013, medtem ko je bil na Madžarskem rahlo nižji.

Nobena od pregledanih držav ne sodeluje v mehanizmu deviznih tečajev (ERM II). Na Švedskem, Madžarskem, Poljskem in v Romuniji je devizni tečaj v dveletnem referenčnem obdobju izkazoval relativno veliko volatilnost.

Kar zadeva konvergenco dolgoročnih obrestnih mer, je imelo vseh sedem pregledanih držav – tako kot leta 2014 – dolgoročno obrestno mero pod referenčno vrednostjo, ki je tokrat znašala 4%. Dolgoročne obrestne mere so bile najnižje na Češkem in Švedskem.

Izpolnjevanje številčnih konvergenčnih kriterijev v določeni časovni točki samo po sebi ni zagotovilo za uspešno pridružitev euroobmočju. Države, ki nameravajo sprejeti euro, morajo biti sposobne dokazati trajnost svojih konvergenčnih procesov. V ta namen se v več pregledanih državah zahtevajo trajne prilagoditve politik. Tako je treba na daljši rok ohraniti doseženi napredek na področju javnofinančnih kriterijev. Če želijo države preprečiti kopičenje neravnovesij, potrebujejo primerne javnofinančne in makrobonitetne politike, skupaj s primernim okvirom za nadzor nad finančnimi institucijami. Hkrati bi se morale strukturne reforme osredotočiti na vzpostavitev učinkovitih institucij in ekonomskega upravljanja, s tem pa med drugim ustvariti ugodne pogoje za učinkovito rabo kapitala in dela, pa tudi za fleksibilen trg dela in trg proizvodov.

Pravna konvergenca

V nobeni od sedmih pregledanih držav ni pravni okvir v celoti združljiv z zahtevami za uvedbo eura. Še vedno so prisotne neskladnosti glede neodvisnosti centralne banke, zlasti institucionalne in finančne neodvisnosti, pa tudi osebne neodvisnosti. Poleg tega so v vseh pregledanih državah razen na Hrvaškem prisotne tudi neskladnosti glede prepovedi denarnega financiranja in pravne integracije centralne banke v Eurosistem.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Eszter Miltényi-Torstensson, tel. +49 69 1344 8034.

Opomba za urednika:

Z izdelavo tega poročila ECB izpolnjuje zahtevo iz člena 140 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da mora najmanj vsaki dve leti ali na zahtevo države članice z odstopanjem poročati Svetu »o napredku, ki so ga države članice z odstopanjem dosegle pri izpolnjevanju svojih obveznosti glede uresničevanja ekonomske in monetarne unije«.

Stiki za medije