Menu

UVODNA IZJAVA

TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 23. januar 2020

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Pričakujemo, da bodo ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni, ki je dovolj blizu 2%, vendar pod to mejo, in se takšno približevanje dosledno ne odraža v gibanju osnovne inflacije.

Še naprej bomo izvajali neto nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev na mesečni ravni 20 milijard EUR. Pričakujemo, da se bodo nakupi izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, in končali, tik preden začnemo dvigovati ključne obrestne mere ECB.

Prav tako nameravamo še naprej v celoti ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bomo začeli dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Danes je Svet ECB poleg tega sklenil, da bo izvedel pregled strategije denarne politike ECB. Nadaljnje podrobnosti o obsegu in časovnem poteku pregleda bodo objavljene v sporočilu za javnost danes ob 15.30.

Najnovejše informacije, ki so postale dostopne od zadnje seje Sveta ECB, so skladne z našim osnovnim scenarijem, ki predvideva nadaljnjo, vendar zmerno gospodarsko rast v euroobmočju. Šibka dinamika v predelovalnih dejavnostih ostaja glavna zavora za močnejši zagon rasti v euroobmočju. Po drugi strani pa nadaljnja, čeprav padajoča, rast zaposlenosti ter rast plač še naprej prispevata k odpornosti gospodarstva v euroobmočju. Čeprav inflacijska gibanja na splošno ostajajo umirjena, so prisotni določeni znaki, ki kažejo, da se je osnovna inflacija v skladu z našimi pričakovanji nekoliko okrepila.

Tekoči ukrepi denarne politike zagotavljajo ugodne pogoje financiranja za vse sektorje gospodarstva. Še zlasti ugodnejši pogoji kreditiranja za podjetja in gospodinjstva spodbujajo potrošnjo gospodinjstev in podjetniške naložbe. Ti dejavniki bodo vzdrževali gospodarsko rast v euroobmočju in omogočali krepitev domačih cenovnih pritiskov ter s tem zanesljivo približevanje inflacije našemu srednjeročnemu cilju.

Vseeno mora v luči še naprej šibkih inflacijskih obetov denarna politika še dalj časa ostati naravnana zelo spodbujevalno, da bo v srednjeročnem obdobju podpirala osnovne inflacijske pritiske in gibanje skupne inflacije. Zato bomo natančno spremljali, kako se giblje inflacija in kako ukrepi denarne politike vplivajo na gospodarstvo. S prihodnjo usmeritvijo denarne politike bomo zagotavljali, da se pogoji financiranja prilagajajo v skladu s spremembami inflacijskih obetov. Vsekakor je Svet ECB še naprej pripravljen, da ustrezno prilagodi vse svoje instrumente in tako v skladu s svojo zavezanostjo simetriji zagotovi, da se inflacija vzdržno giblje proti ciljni ravni.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Realni BDP v euroobmočju se je v četrtem četrtletju 2019 povečal za 0,3% glede na četrtletje prej, ko je zrasel za 0,2%. Ta vzorec zmerne rasti odraža še naprej šibko dinamiko mednarodne trgovinske menjave v okolju vztrajne negotovosti na svetovni ravni, ki je prizadela predvsem predelovalni sektor, zavira pa tudi rast naložb. Po drugi strani sta storitveni in gradbeni sektor ostala bolj odporna, čeprav se je njuna rast v drugi polovici leta 2019 nekoliko umirila. Najnovejši ekonomski podatki in anketne informacije kažejo na določeno stabilizacijo v dinamiki rasti euroobmočja, zato bodo stopnje rasti v bližnji prihodnosti predvidoma podobne, kot so bile v minulih četrtletjih. V prihodnje bodo rast v euroobmočju še naprej podpirali ugodni pogoji financiranja, nadaljnje povečevanje zaposlenosti skupaj z zviševanjem plač, blago ekspanzivne javnofinančne politike v euroobmočju ter nadaljnja, čeprav nekoliko počasnejša rast svetovne aktivnosti.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, so povezana z geopolitičnimi dejavniki, vse večjim protekcionizmom in ranljivostmi v nastajajočih tržnih gospodarstvih. Tveganja so še vedno nagnjena navzdol, vendar so postala manj izrazita, saj se je negotovost v zvezi z mednarodno trgovinsko menjavo nekoliko zmanjšala.

Medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, je decembra 2019 zrasla na 1,3%, potem ko je novembra znašala 1,0%, k čemur je največ prispevala višja inflacija v skupini energentov. Glede na sedanje terminske cene nafte bo skupna inflacija v prihodnjih mesecih verjetno ostala približno na sedanji ravni. Kazalniki inflacijskih pričakovanj sicer ostajajo na nizki ravni, vendar so se v zadnjem obdobju bodisi stabilizirali ali pa rahlo zvišali. Merila osnovne inflacije so na splošno ostala umirjena, čeprav so se pojavili novi znaki zmerne rasti, kar je v skladu s prejšnjimi pričakovanji. Pritiski, ki izhajajo iz stroškov dela, so se zaradi pomanjkanja ustrezne delovne sile okrepili, vendar šibek zagon rasti zavira njihov prenos v inflacijo. Na srednji rok se bo inflacija predvidoma zvišala, k čemur bodo prispevali naši ukrepi denarne politike, nadaljnja gospodarska rast in trdna rast plač.

Kot je pokazala denarna analiza, je rast širokega denarja (M3) novembra 2019 znašala 5,6%, kar pomeni, da se od avgusta ni bistveno spremenila. Vzdržna rast širokega denarja odraža nadaljnje bančno kreditiranje zasebnega sektorja ter nizke oportunitetne stroške imetja instrumentov M3 v primerjavi z drugimi finančnimi instrumenti. Gledano po komponentah je k rasti širokega denarja še naprej največ prispeval ožji denarni agregat M1.

Rast posojil podjetjem in gospodinjstvom ostaja trdna, k čemur prispeva nadaljnja podpora naše spodbujevalno naravnane denarne politike, ki se odraža v zelo nizkih obrestnih merah za bančna posojila. Medtem ko je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom od oktobra ostala nespremenjena in je novembra znašala 3,5%, pa se je medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam novembra nekoliko umirila na 3,4%, potem ko je bila oktobra na ravni 3,8%, kar verjetno odraža določeno zapoznelo reakcijo na preteklo upočasnjevanje gospodarske rasti. Ta gibanja so vidna tudi v rezultatih ankete o bančnih posojilih za četrto četrtletje 2019, ki kažejo, da se povpraševanje po posojilih podjetjem zmanjšuje, medtem ko se povpraševanje po stanovanjskih posojilih gospodinjstvom še naprej povečuje. Kljub temu so kreditni standardi tako za posojila podjetjem kot tudi za stanovanjska posojila gospodinjstvom ostala večinoma nespremenjeni, kar kaže, da so pogoji kreditiranja še vedno ugodni. Na splošno bo spodbujevalno naravnana denarna politika prispevala k ohranjanju zelo ugodnih pogojev bančnega posojanja in tudi v prihodnje olajševala dostop do financiranja vsem gospodarskim sektorjem, še zlasti pa malim in srednje velikim podjetjem.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je še vedno nujno potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju zanesljivo približevala ravni pod 2%, vendar blizu te meje.

Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, morajo k izboljševanju pogojev za dolgoročnejšo gospodarsko rast, k spodbujanju agregatnega povpraševanja v sedanjem okolju ter k zmanjševanju ranljivosti odločneje prispevati politike na drugih področjih. Za povečanje produktivnosti, izboljšanje gospodarskega potenciala v euroobmočju, zmanjšanje strukturne brezposelnosti in krepitev odpornosti morajo države euroobmočja bistveno pospešiti izvajanje strukturnih politik. Pri tem bi morala kot smerokaz služiti priporočila posameznim državam, izdana v letu 2019.

Kar zadeva javnofinančne politike, bo fiskalna naravnanost v euroobmočju po pričakovanjih še naprej zagotavljala nekaj podpore gospodarski aktivnosti. Glede na šibke gospodarske obete Svet ECB pozdravlja decembrski poziv Euroskupine k diferenciranemu javnofinančnemu odzivanju in njeno pripravljenost, da prevzame usklajevalno vlogo. Države s fiskalnim manevrskim prostorom bi morale biti pripravljene učinkovito in pravočasno ukrepati. V državah, ki imajo visok javni dolg, pa morajo vlade izvajati preudarne ekonomske politike in dosegati svoje cilje glede strukturnega salda, s čimer bodo ustvarile pogoje za prosto delovanje samodejnih stabilizatorjev. Vse države bi si morale močneje prizadevati za takšno sestavo javnih financ, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast.

Podobno je za večjo odpornost gospodarstva v euroobmočju še naprej ključno, da se okvir EU za javnofinančno in gospodarsko upravljanje ves čas in v vseh državah izvaja transparentno in enotno. Boljše delovanje ekonomske in monetarne unije ostaja prednostna naloga. Svet ECB pozdravlja doslej opravljeno delo in odločno poziva k izvedbi nadaljnjih konkretnih in odločnih ukrepov za dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

Stiki za medije