European Central Bank - eurosystem
Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po
  • UVODNA IZJAVA

TISKOVNA KONFERENCA

Mario Draghi, predsednik ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 13. september 2018

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Še naprej pričakujemo, da bodo ostale na sedanji ravni še vsaj čez poletje 2019, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije na raven pod 2%, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju.

Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, bomo nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev nadaljevali na sedanji mesečni ravni 30 milijard EUR do konca tega meseca. Po septembru 2018 bomo mesečne neto nakupe vrednostnih papirjev zmanjšali na 15 milijard EUR in jih izvajali do konca decembra 2018. Pričakujemo, da bomo neto nakupe, če bodo novi podatki potrdili srednjeročne inflacijske obete, zatem končali. Glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, nameravamo ponovno investirati še daljše obdobje po zaključku neto nakupov vrednostnih papirjev, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno za vzdrževanje ugodnih likvidnostnih razmer in za zelo spodbujevalno naravnano denarno politiko.

Najnovejše informacije, vključno z novimi septembrskimi projekcijami naših strokovnjakov, večinoma potrjujejo prejšnjo oceno o nadaljevanju široko osnovane rasti gospodarstva v euroobmočju ter o postopnem zviševanju inflacije. Osnovni zagon gospodarstva še naprej utrjuje naše prepričanje, da se bo v prihodnjem obdobju inflacija vzdržno približevala ciljni ravni, in sicer tudi potem, ko se bodo neto nakupi vrednostnih papirjev postopno končali. Obenem v zadnjem času v ospredje prihajajo negotovosti, povezane z vse večjim protekcionizmom, z ranljivostmi v nastajajočih tržnih gospodarstvih ter z volatilnostjo na finančnih trgih. Še vedno je potrebna precej spodbujevalno naravnana denarna politika, da bo podpirala nadaljnjo krepitev domačih cenovnih pritiskov in ustrezno gibanje skupne inflacije v srednjeročnem obdobju. Podpora se bo še naprej zagotavljala z neto nakupi vrednostnih papirjev do konca letošnjega leta, z velikim obsegom kupljenih vrednostnih papirjev in s ponovnim investiranjem zapadlih glavnic, pa tudi z razširjeno prihodnjo usmeritvijo denarne politike glede ključnih obrestnih mer ECB. Svet ECB ostaja v vsakem primeru pripravljen, da po potrebi ustrezno prilagodi kateregakoli od instrumentov, tako da se bo inflacija še naprej vzdržno gibala v smeri inflacijskega cilja Sveta ECB.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. BDP v euroobmočju se je v drugem četrtletju 2018 realno povečal za 0,4% glede na četrtletje prej, ko je bila zabeležena enaka stopnja rasti. Kljub določenemu umirjanju po visoki rasti v letu 2017 najnovejši ekonomski kazalniki in rezultati anket na splošno potrjujejo, da se široko osnovana rast gospodarstva v euroobmočju nadaljuje. Domače povpraševanje še naprej podpirajo naši ukrepi denarne politike. Zasebno potrošnjo spodbujata nadaljnja rast zaposlenosti, ki je deloma posledica preteklih reform na trgu dela, in naraščanje plač. Podjetniške investicije se krepijo zaradi zelo ugodnih pogojev financiranja, vse večje dobičkonosnosti podjetij in solidnega povpraševanja. Rast stanovanjskih naložb ostaja močna. Poleg tega se bo predvidoma še naprej krepila svetovna gospodarska aktivnost, kar bo podpiralo izvoz euroobmočja.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih septembra 2018 pripravili strokovnjaki ECB. Po projekcijah se bo letni BDP v letu 2018 realno povečal za 2,0%, v letu 2019 za 1,8%, v letu 2020 pa za 1,7%. V primerjavi z makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema iz junija 2018 so bile napovedi realne rasti BDP v letih 2018 in 2019 popravljene rahlo navzdol, in sicer predvsem zaradi nekoliko manjšega prispevka tujega povpraševanja.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, je še vedno mogoče oceniti kot približno uravnotežena. Obenem v zadnjem času v ospredje prihajajo tveganja, povezana z vse večjim protekcionizmom, z ranljivostmi v nastajajočih tržnih gospodarstvih ter z volatilnostjo na finančnih trgih.

Po Eurostatovi prvi oceni se je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, avgusta 2018 upočasnila na 2,0%, potem ko je julija znašala 2,1%. Glede na sedanje terminske cene nafte se bo medletna stopnja skupne inflacije v preostanku leta najverjetneje gibala približno na sedanji ravni. Merila osnovne inflacije ostajajo pretežno umirjena, vseeno pa se vzpenjajo z nizkih ravni v prejšnjih obdobjih. Zaradi vse večje izkoriščenosti zmogljivosti in presežnega povpraševanja na trgu dela se domači stroškovni pritiski krepijo in širijo, kar potiska rast plač navzgor. Negotovost, ki spremlja inflacijske obete, se zmanjšuje. Kar zadeva prihodnja gibanja, se bo osnovna inflacija proti koncu leta predvidoma okrepila in zatem v srednjeročnem obdobju postopno naraščala, k čemur bodo prispevali ukrepi denarne politike, nadaljnja gospodarska rast in hitrejša rast plač.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih septembra 2018 pripravili strokovnjaki ECB, po katerih bo medletna inflacija v letih 2018, 2019 in 2020 znašala 1,7%, kar je enako, kot so predvidevale junijske projekcije strokovnjakov Eurosistema.

Kot je pokazala denarna analiza, se je rast širokega denarja (M3) julija 2018 zmanjšala na 4,0%, potem ko je junija znašala 4,5%. Ob določeni volatilnosti mesečnih tokov na rast M3 vse boj vpliva ustvarjanje bančnih kreditov. K rasti širokega denarja je še naprej največ prispeval ožji denarni agregat M1.

Okrevanje rasti posojil zasebnemu sektorju, ki ga opažamo od začetka leta 2014, se nadaljuje. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam je julija 2018 znašala 4,1%, medtem ko je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom znašala 3,0%, kar je v obeh primerih enako kot junija.

Prenos ukrepov denarne politike ECB, ki so v veljavi od junija 2014, še naprej močno podpira posojilne pogoje za podjetja in gospodinjstva, dostop do financiranja – zlasti za mala in srednje velika podjetja – ter kreditne tokove v celotnem euroobmočju.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je še vedno nujno potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju vzdržno približevala ravni pod 2%, vendar blizu te meje.

Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, morajo k izboljševanju pogojev za dolgoročnejšo gospodarsko rast in k zmanjšanju ranljivosti bolj odločno prispevati politike na drugih področjih. Države euroobmočja morajo bistveno pospešiti izvajanje strukturnih reform, da bi lahko povečale svojo odpornost, zmanjšale strukturno brezposelnost, povečale produktivnost ter izboljšale možnosti za hitrejšo gospodarsko rast. Kar zadeva javnofinančne politike, morajo države izkoristiti široko osnovano gospodarsko rast, da obnovijo javnofinančne rezerve. To je še posebno pomembno v državah, ki imajo visok javni dolg in se morajo nujno v celoti držati Pakta za stabilnost in rast, da bi ohranile zdravo javnofinančno stanje. Podobno je za večjo odpornost gospodarstva v euroobmočju še naprej ključno, da se okvir EU za javnofinančno in gospodarsko upravljanje ves čas in v vseh državah izvajata transparentno in dosledno. Boljše delovanje ekonomske in monetarne unije ostaja prednostna naloga. Svet ECB poziva k izvajanju specifičnih in odločnih ukrepov za dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije