Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po
  • SPOROČILO ZA JAVNOST

ECB je objavila Konvergenčno poročilo 2018

23. maj 2018

  • Vseh sedem pregledanih držav članic EU je doseglo napredek pri izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev.
  • Nobena država ne izpolnjuje vseh obveznosti iz Pogodbe, vključno s pravnimi konvergenčnimi kriteriji.
  • Za uspešno uvedbo eura je potrebna vzdržna konvergenca.

Evropska centralna banka (ECB) je danes v skladu z zahtevami iz Pogodbe o delovanju Evropske unije objavila Konvergenčno poročilo 2018. Poročilo obravnava Bolgarijo, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Švedsko. Ugotavlja, da je vseh sedem držav članic EU dosego napredek pri izpolnjevanju kriterijev za uvedbo eura, vendar nobena država ne izpolnjuje vseh obveznosti. Poročilo preverja, v kolikšni meri so te države dosegle vzdržno ekonomsko konvergenco, ter ocenjuje skladnost s pravnimi zahtevami, ki jih je treba izpolniti, da bi se nacionalne centralne banke vključile v Eurosistem. Pri ocenjevanju vzdržnosti konvergence poročilo upošteva tudi okrepljeni okvir ekonomskega upravljanja v EU (npr. Pakt za stabilnost in rast ter postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji) in druge relevantne dejavnike, kot je stabilno institucionalno okolje.

Ekonomska konvergenca: kar zadeva izpolnjevanje nominalnih konvergenčnih kriterijev, je bil od objave Konvergenčnega poročila ECB 2016 dosežen določen napredek.

Razlike v inflaciji med državami so se dodatno zmanjšale, kar kaže napredek pri doseganju visoke stopnje cenovne stabilnosti. Inflacija v EU se je v 12-mesečnem referenčnem obdobju od aprila 2017 do marca 2018 zvišala, in sicer predvsem zaradi močne gospodarske rasti ter vse višjih cen energentov in primarnih surovin. To se kaže tudi v referenčni vrednosti za kriterij stabilnosti cen, ki ga je izpolnilo pet od sedmih držav, pregledanih v poročilu. Stopnja inflacije je bila nad referenčno vrednostjo na Češkem in Madžarskem, na ravni referenčne vrednosti je bila v Romuniji in na Švedskem, pod njo v Bolgariji in na Poljskem, precej pod njo pa na Hrvaškem. Kar zadeva prihodnje obdobje, se bo inflacija v obravnavanih državah v prihajajočih letih predvidoma zvišala. Obstajajo razlogi za zaskrbljenost glede dolgoročnejše vzdržnosti inflacije v večini pregledanih držav.

Poročilo poudarja opazno izboljšanje na področju javnofinančnih kriterijev, saj so se javnofinančna neravnovesja zmanjšala v večini pregledanih držav. Vse obravnavane države so leta 2017 poročale o javnofinančnem saldu, ki je pod referenčno vrednostjo za stopnjo primanjkljaja (3% BDP), nobena od držav pa trenutno ni v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Leta 2016 je bila Hrvaška predmet omenjenega postopka. Tako sedaj vse obravnavane države izpolnjujejo kriterij primanjkljaja. Stopnja javnega dolga presega prag na ravni 60% BDP samo v primeru Hrvaške in Madžarske, vendar se v obeh državah zadosti zmanjšuje in dovolj hitro približuje ravni 60% BDP, tako da velja, da sta skladni s Paktom za stabilnost in rast.

Nobena od pregledanih držav ne sodeluje v mehanizmu deviznih tečajev (ERM II). V večini držav je devizni tečaj v dveletnem referenčnem obdobju izkazoval dokaj veliko volatilnost. Izjemi sta bili Bolgarija, kjer velja režim valutnega odbora na podlagi eura, in Hrvaška, kjer velja tesno uravnavano drsenje tečaja.

Kar zadeva konvergenco dolgoročnih obrestnih mer, je imelo pet od sedmih pregledanih držav dolgoročno obrestno mero pod referenčno vrednostjo, ki znaša 3,2%. Dolgoročna obrestna mera je bila nad referenčno vrednostjo na Poljskem in v Romuniji, najnižje vrednosti pa so zabeležili na Češkem in Švedskem.

Bistvena je vzdržna konvergenca: države, ki nameravajo sprejeti euro, morajo biti sposobne dokazati vzdržnost svojega konvergenčnega procesa. Predpogoj za vzdržno konvergenco sta makroekonomska stabilnost in zlasti zdrava javnofinančna politika. Večina pregledanih držav je dosegla napredek pri odpravljanju makroekonomskih neravnovesij v državi. Za vzdržno konvergenco so potrebne tudi zanesljive institucije. Države morajo imeti dobro delujoč trg dela in trg proizvodov, kar je bistveno za spopadanje z makroekonomskimi šoki. Poleg tega morajo vzpostaviti ustrezne makrobonitetne politike, s katerimi je mogoče preprečiti kopičenje makroekonomskih neravnovesij, med katerimi so pretirana rast cen premoženja ter cikli hitrega vzpona in padca kreditiranja. Treba je vzpostaviti tudi ustrezen okvir za nadzor in reševanje finančnih institucij, zlasti zaradi ustanovitve bančne unije in enotnega mehanizma nadzora.

Pravna konvergenca: v nobeni od sedmih pregledanih držav ni pravni okvir v celoti združljiv z zahtevami za uvedbo eura. Še vedno so prisotne neskladnosti glede neodvisnosti centralne banke, zlasti institucionalne in finančne neodvisnosti, pa tudi osebne neodvisnosti. Poleg tega so v vseh pregledanih državah razen na Hrvaškem prisotne tudi neskladnosti glede prepovedi denarnega financiranja in pravne integracije centralne banke v Eurosistem.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Stefan Ruhkamp, tel. +49 69 1344 5057.

Opombe:

  • Konvergenčno poročilo se objavlja vsaj enkrat na dve leti ali na zahtevo države članice EU, ki se želi pridružiti euroobmočju.
  • Svoje poročilo objavita tako ECB kot tudi Evropska komisija, v njem pa opisujeta napredek, ki so ga države članice zunaj euroobmočja dosegle pri izpolnjevanju kriterijev, ki omogočajo, da država uvede euro.
KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije