Letni računovodski izkazi Evropske centralne banke za leto, ki se je končalo 31. decembra 2009
Svet Evropske centralne banke (ECB) je danes potrdil revidirane računovodske izkaze ECB za leto, ki se je končalo 31. decembra 2009.
V letu 2009 je ECB ustvarila presežek v višini 2.218 milijonov EUR, medtem ko je presežek v letu 2008 znašal 2.661 milijonov EUR. Po tehnični prilagoditvi rezervacije za tveganja je ECB za leto 2009 izkazala čisti dobiček v višini 2.253 milijonov EUR. [1]
Svet ECB je po uvedbi programa nakupa kritih obveznic tudi sklenil, da rezervacijo za tveganja iz previdnosti razširi tako, da poleg tveganja deviznega tečaja, obrestne mere in cene zlata vključuje tudi kreditno tveganje. Velikost rezervacije se ponovno oceni vsako leto.
S sklepom Sveta ECB je bil 5. januarja 2010 iz neto rezultata v letu 2009 znesek v višini 787 milijonov EUR, ki vključuje del prihodka ECB iz naslova bankovcev v obtoku, razdeljen nacionalnim centralnim bankam. Svet ECB je 4. marca 2010 sklenil, da nacionalnim centralnim bankam razdeli še preostali znesek v višini 1.466 milijonov EUR.
Redni prihodki ECB izvirajo predvsem iz donosov od naložb njenih imetij deviznih rezerv in vplačanega kapitala ter iz obresti od njenega 8-odstotnega deleža vseh eurobankovcev v obtoku. Vzrok za manjše obrestne prihodke v letu 2009 so nižje povprečne obrestne mere na dolarska sredstva ter nižje mejne obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja Eurosistema glede na leto 2008.
Skupni neto obrestni prihodki iz vseh virov so znašali 1.547 milijonov EUR v primerjavi z 2,381 milijonov EUR v letu 2008. Brez obrestnih prihodkov od deleža bankovcev v obtoku, ki so znašali 787 milijonov EUR, so neto obrestni prihodki znašali 760 milijonov EUR v primerjavi s 151 milijoni EUR v letu 2008. ECB je nacionalnim centralnim bankam izplačala 443 milijonov EUR obresti od njihovih terjatev iz naslova deviznih rezerv, ki so jih prenesle v ECB, kar je 957 milijonov EUR manj kot v letu 2008. Obrestni prihodki od deviznih rezerv so v letu 2009 znašali 700 milijonov EUR, v letu 2008 pa 1.036 milijonov EUR.
Realizirani prihodki iz finančnih operacij so se povečali za 440 milijonov EUR na 1.103 milijone EUR. Glavni vzroki za to povečanje so (a) višji prihodki od prodaje vrednostnih papirjev in (b) višji prihodki od prodaje zlata zaradi občutnega povečanja cene zlata v letu 2009 v povezavi z večjim obsegom prodanega zlata v tem letu.
Upravni stroški ECB iz naslova dela, najema poslovnih prostorov, avtorskih honorarjev ter drugega blaga in storitev so znašali 380 milijonov EUR (364 milijonov EUR v letu 2008). Amortizacija osnovnih sredstev je znašala 21 milijonov EUR.
Računovodski izkazi bodo skupaj s poslovnim poročilom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2009, objavljeni v Letnem poročilu ECB, ki izide 19. aprila 2010.
Pojasnila za urednike
- Računovodske usmeritve ECB: skupne računovodske usmeritve za Eurosistem, vključno z ECB, je oblikoval Svet ECB v skladu s členom 26.4 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ESCB), objavljene pa so bile v Uradnem listu Evropske unije. [2] Čeprav te usmeritve na splošno temeljijo na mednarodno sprejeti računovodski praksi, so bile zasnovane ob upoštevanju posebnih okoliščin, v katerih delujejo centralne banke Eurosistema. Glede na veliko tveganje deviznega tečaja, ki mu je izpostavljena večina teh centralnih bank, usmeritve posebno pozornost namenjajo načelu previdnosti. To se upošteva predvsem pri različnem obravnavanju nerealiziranih prihodkov in nerealiziranih odhodkov za namene priznavanja prihodka ter pri prepovedi pobotanja nerealiziranih odhodkov od enega sredstva z nerealiziranimi prihodki od drugega sredstva. Nerealizirani prihodki se evidentirajo neposredno na računu prevrednotenja, nerealizirani odhodki ob koncu leta, ki presegajo stanje na računu prevrednotenja, pa se obravnavajo kot odhodki. Vse nacionalne centralne banke morajo slediti tem usmeritvam pri poročanju o svojih operacijah v okviru Eurosistema, ki se vključijo v konsolidirane tedenske računovodske izkaze Eurosistema. Vse nacionalne centralne banke pri pripravi svojih letnih računovodskih izkazov prostovoljno uporabljajo bolj ali manj enake usmeritve kot ECB.
- Obrestovanje deviznih rezerv, prenesenih na ECB: vsaka nacionalna centralna banka s prenosom deviznih rezerv na ECB ob vstopu v Eurosistem pridobi obrestovano terjatev do ECB, ki ustreza prenesenemu znesku. Svet ECB je sklenil, da morajo biti te terjatve izražene v eurih ter da se morajo obrestovati dnevno po zadnji razpoložljivi mejni obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja Eurosistema, ki je prilagojena tako, da upošteva ničelno stopnjo donosa na zlato. V letu 2009 so iz tega obrestovanja nastali obrestni odhodki v višini 443 milijonov EUR.
- Razdelitev prihodka ECB iz eurobankovcev v obtoku: Svet ECB je sklenil, da od leta 2006 dalje ti prihodki pripadajo nacionalnim centralnim bankam v poslovnem letu, v katerem nastanejo, razdelijo pa se drugi delovni dan naslednjega leta. [3] Razdelijo se v celoti, razen če je čisti dobiček ECB za tekoče leto manjši od njenega prihodka iz naslova eurobankovcev v obtoku, ter ob upoštevanju morebitnega sklepa Sveta ECB, sprejetega pred koncem poslovnega leta, o prenosu dela tega prihodka ali celotnega prihodka v rezervacijo za tečajna, obrestna in kreditna tveganja ter cenovna tveganja pri zlatu. Celoten prihodek od eurobankovcev za leto 2009 v višini 787 milijonov EUR je bil 5. januarja 2010 razdeljen nacionalnim centralnim bankam.
-
[1]Prilagoditev rezervacije za tveganja v višini 35 milijonov EUR je rezultat nihanja deležev nacionalnih centralnih bank v kapitalu ECB ter dejstva, da obseg rezervacije za tveganja ne sme preseči njenega kapitala.
-
[2]Sklep ECB/2006/17 z dne 10. decembra 2006 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke, UL L 348, 11. 12. 2006, str. 38, z vsemi spremembami.
-
[3]Sklep ECB/2005/11 z dne 17. novembra 2005 o razdelitvi prihodka Evropske centralne banke iz naslova eurobankovcev v obtoku med nacionalne centralne banke sodelujočih držav članic, UL L 311, 26. 11. 2005, str. 41.
Evropska centralna banka
Generalni direktorat Stiki z javnostjo
- Sonnemannstrasse 20
- 60314 Frankfurt na Majni, Nemčija
- +49 69 1344 7455
- media@ecb.europa.eu
Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.
Kontakti za medije