Zakaj je v Evropi še vedno potrebna gotovina

Prispevek Yvesa Merscha, člana Izvršilnega odbora ECB, za Project Syndicate

Plačilni sistemi v Evropi se soočajo z velikimi spremembami. Digitalna revolucija ponuja vse hitrejše in vse priročnejše načine poravnavanja transakcij, zato se nekaterim zdi, da gotovina nima nobene prihodnosti. Toda motili bi se, če bi hoteli odpraviti vlogo, ki jo ima v gospodarstvu gotovina.

V zadnjih nekaj letih je na voljo vse več brezgotovinskih možnosti plačevanja. Kreditne kartice, spletna plačila in plačila z direktno obremenitvijo so že dobro uveljavljeni. Sedaj so vse bolj priljubljene tudi digitalne plačilne rešitve z uporabo pametnih telefonov ter mobilne denarnice. S pojavom inovacij – kakršna je tehnologija razpršene evidence – ki bi lahko imele neslutene razdiralne posledice, se na obzorju kažejo nadaljnje in morebiti korenite spremembe.

Neodvisno od teh novih in svežih možnosti številne študije pozivajo k odpravi gotovine. Zagovornike brezgotovinske družbe je mogoče razvrstiti v enega od treh taborov.

Prvi tabor – alkimisti – hoče preseči omejitve, ki jih za denarno politiko predstavlja ničelna spodnja meja obrestnih mer. Drugi tabor – zagovorniki javnega reda in miru – hoče odpraviti glavno plačilno sredstvo za nezakonite dejavnosti. Tretji tabor – zavezništvo finteh (ki združuje predstavnike finančne tehnologije) – pa pričakuje velike poslovne priložnosti zaradi odprave visokih stroškov hrambe, izdajanja in obdelave gotovine, ki jih ima trenutno finančni sektor.

Toda argumenti za odpravo gotovine ne vzdržijo poglobljene presoje. Začnimo z argumenti alkimistov. Sicer je res, da postane izvajanje denarne politike v okolju zelo nizkih obrestnih mer težko.

Vendar so izkušnje pokazale, da efektivna spodnja meja ni isto kot ničelna spodnja meja. Negativne obrestne mere so bile namreč učinkovite, ne da bi sprožile pobeg h gotovini, zlasti ker so jih dopolnjevali dokončni nakupi vrednostnih papirjev, dolgoročne kreditne operacije (vključno s »polno dodelitvijo po fiksni obrestni meri« in »ciljno usmerjenimi« operacijami) ter prihodnja usmeritev denarne politike. Samih negativnih obrestnih mer ne bi smeli obravnavati kot enega od posebnih nestandardnih instrumentov denarne politike, ki se razlikuje od nizkih obrestnih mer.

Resne presoje za odpravo gotovine ne vzdrži niti argument zagovornikov javnega reda in miru. Kot hranilec vrednosti in plačilno sredstvo izpolnjuje gotovina pomembno družbeno funkcijo za številne državljane, ki spoštujejo zakon. Ali bi kdo prepovedal zasebno lastništvo luksuznih avtomobilov ali dragih kamnov samo zato, ker jih imajo radi kriminalci? Škodovanje pošteni večini samo zato, da bi kaznovali kriminalno manjšino, je isto, kot da bi hoteli oreh streti z macolo – pri čemer bi hkrati uničili tudi mizo.

Zavezništvo finteh pa obljublja, da bo mogoče z inovativnimi digitalnimi plačilnimi rešitvami olajšati izvajanje finančnih transakcij. Strankam ne bi bilo več treba nositi šopov bankovcev ali iskati bankomatov. Vendar ostaja odprto vprašanje, ali bo lahko še vedno zelo razdrobljen sektor digitalnih plačil bolje služil strankam kot podjetja, ki ponujajo plačilne rešitve.

Pri argumentih za brezgotovinsko družbo pa obstaja še en velik problem: večina ljudi, vsaj v euroobmočju, takšne družbe noče. Po še neobjavljeni anketi Evropske centralne banke, ki je zajela 65.000 rezidentov v euroobmočju, se skoraj 80% vseh transakcij na prodajnih mestih opravi v gotovini, medtem ko je z vidika vrednosti več kot polovica vseh plačil gotovinskih.

Kot se pogosto dogaja v Evropi, so razlike med državami članicami izrazite: delež gotovinskih transakcij se giblje od 42% na Finskem do 92% na Malti. Kljub temu ostaja zavezanost javnosti gotovini velika – in se še povečuje.

Dejansko skupno povpraševanje po gotovini raste hitreje kot nominalni BDP. V zadnjih petih letih je povprečna medletna stopnja rasti vrednosti eurskih bankovcev znašala 4,9%, rast števila bankovcev pa je dosegla 6,2%. K povečanju so prispevali apoeni, ki se pretežno uporabljajo za transakcije, ne pa za varčevanje.

Te ugotovitve potrjujejo, da je nevtralen odnos ECB do različnih načinov plačevanja ustrezen, saj ti omogočajo tako gotovinska kot tudi negotovinska plačila. Takšen pristop temelji na štirih načelih, ki so: (1) tehnološka varnost, (2) učinkovitost, (3) tehnološka nevtralnost in (4) svoboda izbire uporabnikov med različnimi plačilnimi sredstvi.

Najvišji cilj ECB je zagotavljati stabilnost cen. V podporo temu cilju ECB ponuja varno centralnobančno likvidnost v obliki rezerv, ki jih imajo poslovne banke pri centralni banki, in bankovcev (ti bankovci so edini, ki imajo status zakonitega plačilnega sredstva v euroobmočju).

Če bi Evropa odpravila gotovino, bi to odrezalo edino neposredno povezavo ljudi s centralnobančnim denarjem. V demokratični družbeni ureditvi takšna povezava omogoča, da ljudje lažje sprejmejo neodvisnost centralnih bank, saj to krepi njihovo zaupanje in podporo pri učinkovitem izvajanju denarne politike.

ECB bo še naprej zagotavljala bankovce. Spodbujali bomo tudi nadaljnji razvoj integriranega, inovativnega in konkurenčnega trga rešitev na področju plačil malih vrednosti v euroobmočju. Če bodo nekega dne elektronske oblike plačil zamenjale gotovino, bo takšna odločitev odraz volje ljudi, ne pa moči lobističnih skupin.

Speaking engagements

Stiki za medije