UVODNA IZJAVA

TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 12. december 2019

Spoštovane gospe in gospodje, dobrodošli na naši tiskovni konferenci. Danes imam prvič priložnost in čast, da predsedujem seji Sveta ECB o denarni politiki. Dovolite mi, da skupaj s podpredsednikom predstavim rezultate današnje seje. Seje Sveta ECB se je udeležil tudi izvršni podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Pričakujemo, da bodo ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni, ki je dovolj blizu 2%, vendar pod to mejo, in se takšno približevanje dosledno ne odraža v gibanju osnovne inflacije.

Neto nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev smo začeli ponovno izvajati 1. novembra na mesečni ravni 20 milijard EUR. Pričakujemo, da se bodo nakupi izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, in končali, tik preden začnemo dvigovati ključne obrestne mere ECB.

Prav tako nameravamo še naprej v celoti ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bomo začeli dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Najnovejše informacije, ki so postale dostopne od zadnje seje Sveta ECB konec oktobra, kažejo na nadaljnje umirjene inflacijske pritiske in šibko dinamiko gospodarske rasti v euroobmočju, čeprav se kažejo prvi znaki stabilizacije upočasnjevanja rasti in rahlega zvišanja osnovne inflacije, kar je v skladu s prejšnjimi pričakovanji. K odpornosti gospodarstva v euroobmočju še naprej prispevata nadaljnja rast zaposlenosti in zviševanje plač.

Celovit sveženj ukrepov, ki jih je Svet ECB sprejel septembra, daje precejšnjo spodbudo s strani denarne politike, kar vsem sektorjem gospodarstva zagotavlja ugodne pogoje financiranja. Ugodnejši pogoji kreditiranja za podjetja in gospodinjstva spodbujajo potrošnjo gospodinjstev in podjetniške investicije. To bo podpiralo gospodarsko rast v euroobmočju in nadaljnjo krepitev domačih cenovnih pritiskov ter s tem zanesljivo približevanje inflacije našemu srednjeročnemu cilju.

Svet ECB je ob umirjenih inflacijskih obetih ponovno potrdil, da bo treba še dalj časa ohranjati zelo spodbujevalno naravnano denarno politiko, ki bo v srednjeročnem obdobju podpirala osnovne inflacijske pritiske in gibanje skupne inflacije. Zato bomo natančno spremljali gibanje inflacije in vpliv izvajanja ukrepov denarne politike na gospodarstvo. S prihodnjo usmeritvijo denarne politike bomo zagotovili, da se pogoji financiranja gibajo v skladu s spremembami inflacijskih obetov. V vsakem primeru je Svet ECB še naprej pripravljen, da ustrezno prilagodi vse svoje instrumente in tako v skladu s svojo zavezanostjo simetriji zagotovi, da se inflacija vzdržno giblje proti ciljni ravni.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. BDP euroobmočja se je v tretjem četrtletju 2019 po dokončnih podatkih realno povečal za 0,2% glede na četrtletje prej, kar je enako kot v prejšnjem četrtletju. Nadaljnja šibka mednarodna trgovinska menjava v okolju vztrajne negotovosti na svetovni ravni še naprej negativno vpliva na predelovalni sektor euroobmočja in zavira rast naložb. Obenem so najnovejši ekonomski podatki in anketne informacije na splošno sicer še naprej šibki, vendar kažejo na določeno stabilizacijo upočasnjevanja gospodarske rasti v euroobmočju. Storitveni in gradbeni sektor sta ostala vztrajna kljub določenemu umirjanju v drugi polovici leta 2019. V prihodnje bodo rast v euroobmočju še naprej podpirali ugodni pogoji financiranja, nadaljnje povečevanje zaposlenosti v povezavi z zviševanjem plač, blago ekspanzivne javnofinančne politike v euroobmočju ter nadaljnja, čeprav nekoliko počasnejša rast svetovne aktivnosti.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih decembra 2019 pripravili strokovnjaki Eurosistema. Po projekcijah naj bi se BDP v letu 2019 medletno realno povečal za 1,2%, v letu 2020 za 1,1%, v letih 2021 in 2022 pa za 1,4%. V primerjavi z letošnjimi septembrskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB so napovedi realne rasti BDP v letu 2020 popravljene rahlo navzdol.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju in so povezana z geopolitičnimi dejavniki, vse večjim protekcionizmom in ranljivostjo v nastajajočih tržnih gospodarstvih, so še naprej nagnjena navzdol, vendar so postala nekoliko manj izrazita.

Po Eurostatovi prvi oceni se je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, zvišala z 0,7% v oktobru 2019 na 1,0% v novembru, kar odraža predvsem višje cene storitev in hrane. Glede na sedanje terminske cene nafte se bo skupna inflacija v prihodnjih mesecih verjetno nekoliko zvišala. Kazalniki inflacijskih pričakovanj so na nizki ravni. Merila osnovne inflacije so ostala na splošno umirjena, čeprav so prisotni določeni znaki rahlega zvišanja, kar je v skladu s prejšnjimi pričakovanji. Pritiski, ki izhajajo iz stroškov dela, so se zaradi pomanjkanja ustrezne delovne sile sicer okrepili, vendar šibek zagon rasti zavira njihov prenos v inflacijo. Na srednji rok se bo inflacija predvidoma zvišala, k čemur bodo prispevali ukrepi denarne politike, nadaljnja gospodarska rast in solidna rast plač.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi letošnje decembrske makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema, po katerih bo medletna inflacija v letu 2019 znašala 1,2%, v letu 2020 1,1%, v letu 2021 1,4%, v letu 2022 pa 1,6%. V primerjavi z letošnjimi septembrskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB je bila napoved inflacije za leto 2020 popravljena rahlo navzgor, za leto 2021 pa nekoliko navzdol, kar je predvsem posledica pričakovanega prihodnjega gibanja cen energentov.

Kot je pokazala denarna analiza, je rast širokega denarja (M3) oktobra 2019 znašala 5,6%, kar je enako kot prejšnji mesec. Vzdržna rast širokega denarja odraža nadaljnje bančno kreditiranje zasebnega sektorja ter nizke oportunitetne stroške imetja instrumentov M3 v primerjavi z drugimi finančnimi instrumenti. Gledano po komponentah je k rasti širokega denarja še naprej največ prispeval ožji denarni agregat M1.

Rast posojil podjetjem in gospodinjstvom je ostala trdna, med drugim tudi zaradi prenosa spodbujevalno naravnane denarne politike v posojilne obrestne mere poslovnih bank. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam se je oktobra povečala na 3,8%, potem ko je septembra znašala 3,6%, medtem ko je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom še naprej postopoma naraščala in oktobra dosegla 3,5%. Spodbujevalno naravnana denarna politika bo prispevala k ohranjanju zelo ugodnih pogojev bančnega posojanja in tudi v prihodnje olajševala dostop do financiranja vsem gospodarskim sektorjem, še zlasti malim in srednje velikim podjetjem.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je še vedno nujno potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju zanesljivo približevala ravni pod 2%, vendar blizu te meje.

Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, morajo k izboljševanju pogojev za dolgoročnejšo gospodarsko rast, k spodbujanju agregatnega povpraševanja v sedanjem okolju ter k zmanjševanju ranljivosti odločneje prispevati politike na drugih področjih. Za povečanje produktivnosti, izboljšanje gospodarskega potenciala v euroobmočju, zmanjšanje strukturne brezposelnosti in krepitev odpornosti morajo države euroobmočja bistveno pospešiti izvajanje strukturnih politik. Pri tem bi morala kot smerokaz služiti priporočila posameznim državam, izdana v letu 2019.

Kar zadeva javnofinančne politike, naj bi ostala fiskalna naravnanost v euroobmočju leta 2020 blago ekspanzivna ter tako spodbujala gospodarsko aktivnost. V okolju oslabljenih gospodarskih obetov Svet ECB pozdravlja poziv Euroskupine k diferenciranemu javnofinančnemu odzivanju in njeno pripravljenost, da to usklajuje. Države s fiskalnim manevrskim prostorom bi morale biti pripravljene učinkovito in pravočasno ukrepati. V državah, ki imajo visok javni dolg, pa morajo vlade izvajati preudarne ekonomske politike in dosegati svoje cilje glede strukturnega salda, s čimer bodo ustvarile pogoje za prosto delovanje samodejnih stabilizatorjev. Vse države bi si morale močneje prizadevati za takšno sestavo javnih financ, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast.

Podobno je za večjo odpornost gospodarstva v euroobmočju še naprej ključno, da se okvir EU za javnofinančno in gospodarsko upravljanje ves čas in v vseh državah izvaja transparentno in enotno. Boljše delovanje ekonomske in monetarne unije ostaja prednostna naloga. Svet ECB pozdravlja doslej opravljeno delo in poziva k izvedbi nadaljnjih konkretnih in odločnih ukrepov za dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

Stiki za medije