European Central Bank - eurosystem
Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po
  • UVODNA IZJAVA

TISKOVNA KONFERENCA

Mario Draghi, predsednik ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 25. julij 2019

[Posodobljeno 29. julija 2019 za popravek napake.]

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Pričakujemo, da bodo na sedanji ali nižji ravni ostale še vsaj čez prvo polovico leta 2020, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se v srednjeročnem obdobju zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije naši ciljni ravni.

Glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, nameravamo še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bomo začeli dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Svet ECB je poleg tega poudaril, da bo zelo spodbujevalno naravnana denarna politika potrebna še dalj časa, saj so tako dejansko zabeležene stopnje inflacije kot tudi tiste, ki so pričakovane v projekcijah, vztrajno nižje od ravni, ki so skladne z inflacijskim ciljem. Če bodo srednjeročni obeti za gibanje inflacije še naprej nižji od ciljne ravni, je Svet ECB pripravljen ukrepati v skladu s svojo zavezanostjo simetriji v inflacijskem cilju. Zato je pripravljen ustrezno prilagoditi vse svoje instrumente, da bi zagotovil vzdržno približevanje inflacije ciljni ravni.

V tem okviru je vsem relevantnim odborom Eurosistema naročil, naj preučijo različne možnosti, vključno z načini za okrepitev prihodnje usmeritve glede ključnih obrestnih mer ECB, blažilne ukrepe, kot so vzpostavitev večstopenjskega sistema za obrestovanje rezervnih imetij, ter možnosti glede sestave in velikosti morebitnih novih neto nakupov vrednostnih papirjev.

Kot kažejo najnovejše informacije, ki so postale dostopne od zadnje seje Sveta ECB v začetku junija, nadaljnje zviševanje zaposlenosti in rast plač še naprej utrjujeta odpornost gospodarstva, vseeno pa obete za euroobmočje še vedno slabita upočasnjevanje svetovne rasti in šibka mednarodna trgovinska menjava. Poleg tega dolgotrajno obdobje negotovosti, povezanih z geopolitičnimi dejavniki, vse močnejšimi grožnjami protekcionizma in ranljivostmi v nastajajočih tržnih gospodarstvih, poslabšujejo gospodarsko klimo, še zlasti v predelovalnih dejavnostih. V tem okolju ostajajo inflacijski pritiski šibki, kazalniki inflacijskih pričakovanj pa so upadli. Zato je še naprej potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, ki zagotavlja, da bodo pogoji financiranja ostali zelo ugodni in bodo podpirali gospodarsko rast v euroobmočju in nadaljnjo krepitev domačih cenovnih pritiskov ter s tem gibanje skupne inflacije v srednjeročnem obdobju.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Realni BDP euroobmočja se je v prvem četrtletju 2019 zvišal za 0,4% glede na prejšnje četrtletje, v katerem je rast znašala 0,2%. Najnovejši ekonomski podatki in anketne informacije še naprej nakazujejo nekoliko šibkejšo rast v drugem in tretjem četrtletju letošnjega leta. To je v glavnem posledica še naprej šibke mednarodne trgovinske menjave v okolju dolgotrajne negotovosti na svetovni ravni, ki negativno vpliva predvsem na predelovalni sektor euroobmočja. Po drugi strani ostaja aktivnost v storitvenih in gradbenih dejavnosti odporna, trg dela pa se še naprej izboljšuje. V prihodnje bodo rast v euroobmočju še naprej podpirali ugodni pogoji financiranja, nadaljnje povečevanje zaposlenosti, zviševanje plač, blago ekspanzivne javnofinančne politike v euroobmočju ter nadaljnja, čeprav nekoliko počasnejša rast svetovne aktivnosti.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, se še naprej nagibajo k upočasnjevanju rasti, in sicer predvsem zaradi dolgotrajne negotovosti, ki jo povzročajo geopolitični dejavniki, vse močnejša grožnja protekcionizma in ranljivosti v nastajajočih tržnih gospodarstvih.

Medletna inflacija v euroobmočju , merjena z indeksom HICP, se je z majskih 1,2 % v juniju 2019 zvišala na 1,3%, saj je hitrejša rast inflacije brez hrane in energentov več kot izravnala nižjo inflacijo v skupini energentov. Sodeč po sedanjih terminskih cenah nafte se bo skupna inflacija v prihodnjih mesecih verjetno zniževala, zatem pa naj bi se proti koncu leta ponovno zvišala. Če odmislimo nedavno volatilnost, ki so jo povzročali začasni dejavniki, ostajajo merila osnovne inflacije na splošno umirjena. Kazalniki inflacijskih pričakovanj so se znižali. Pritiski, ki izhajajo iz stroškov dela, so se zaradi velike izkoriščenosti zmogljivosti in pomanjkanja ustrezne delovne sile na trgu dela sicer okrepili in razširili, vendar prenos stroškovnih pritiskov v inflacijo traja dlje, kot je bilo pričakovano. Na srednji rok se bo osnovna inflacija predvidoma zvišala, k čemur bodo prispevali naši ukrepi denarne politike, nadaljnja gospodarska rast in hitrejša rast plač.

Kot je pokazala denarna analiza, je rast širokega denarja (M3) junija 2019 znašala 4,5%, potem ko je bila maja na ravni 4,8%. Vzdržna rast širokega denarja odraža nadaljnje bančno kreditiranje zasebnega sektorja ter nizke oportunitetne stroške imetja instrumentov M3. Gledano po komponentah je k rasti širokega denarja še naprej največ prispeval ožji denarni agregat M1.

Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam je junija ostala nespremenjena na ravni 3,8% in je kljub določeni ublažitvi z najvišjih vrednosti, zabeleženih septembra 2018, ostala robustna. Medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom je junija prav tako ostala nespremenjena na ravni 3,3%, kar pomeni, da se še naprej postopno izboljšuje. Na rast posojil še vedno ugodno vplivajo zgodovinsko nizke obrestne mere za bančna posojila. Kot je pokazala anketa o bančnih posojilih v euroobmočju za drugo četrtletje 2019, se je rast posojil še naprej zviševala zaradi krepitve povpraševanja po vseh kategorijah posojil. Po drugi strani so se v drugem četrtletju kreditni standardi za posojila gospodarskim družbam zaradi zaskrbljenosti glede gospodarskih obetov zaostrili, medtem ko so kreditni standardi za stanovanjska posojila ostali večinoma nespremenjeni.

Naši ukrepi denarne politike, vključno s prihajajočo novo serijo ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III), bodo prispevali k ohranjanju ugodnih pogojev za bančna posojila ter bodo še naprej olajševali dostop do financiranja, zlasti za mala in srednje velika podjetja.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je še vedno nujno potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, da bi se inflacija v srednjeročnem obdobju vzdržno približevala ravni pod 2%, vendar blizu te meje.

Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke naših ukrepov denarne politike, morajo k izboljševanju pogojev za dolgoročnejšo gospodarsko rast in k zmanjšanju ranljivosti odločneje prispevati politike na drugih področjih. Za povečanje produktivnosti in zvišanje potencialne stopnje rasti v euroobmočju, zmanjšanje strukturne brezposelnosti in krepitev odpornosti morajo države euroobmočja bistveno pospešiti strukturne reforme. Pri tem bi morala kot smerokaz služiti priporočila posameznim državam, izdana v letu 2019. Kar zadeva javnofinančne politike, blago ekspanzivna fiskalna naravnanost v euroobmočju podpira gospodarsko aktivnost. Po drugi strani morajo države z visokim javnim dolgom nadaljevati prizadevanja za obnovitev javnofinančnih rezerv. Vse države bi si morale močneje prizadevati za takšno sestavo javnih financ, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast. Podobno je za večjo odpornost gospodarstva v euroobmočju še naprej ključno, da se okvir EU za javnofinančno in gospodarsko upravljanje ves čas in v vseh državah izvaja transparentno in enotno. Boljše delovanje ekonomske in monetarne unije ostaja prednostna naloga. Svet ECB pozdravlja doslej opravljeno delo in poziva k izvedbi konkretnih in odločnih ukrepov za dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije