European Central Bank - eurosystem
Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po
  • UVODNA IZJAVA

TISKOVNA KONFERENCA

Mario Draghi, predsednik ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB,
Riga, 14. junij 2018

Posodobljeno za spremembo prevoda.

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Rad bi se zahvalil namestnici guvernerja ge. Razmusa za gostoljubje in izrazil našo posebno hvaležnost vsem zaposlenim za odlično organizacijo današnje seje Sveta ECB. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov seje.

Svet ECB je vse od začetka izvajanja programa nakupa vrednostnih papirjev v januarju 2015 pogojeval neto nakupe v okviru programa s stopnjo napredka pri vzdržnem približevanju inflacije ravni pod 2%, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju. Danes je Svet skrbno pregledal dosedanji napredek, pri čemer je upošteval tudi najnovejše makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema, različna merila cenovnih in plačnih pritiskov ter negotovosti v obetih za gibanje inflacije.

Na podlagi tega pregleda je zaključil, da je bil doslej dosežen velik napredek pri vzdržnem prilagajanju inflacije. Ob trdno zasidranih dolgoročnih inflacijskih pričakovanjih predstavlja dejstvo, da je gospodarstvo euroobmočja v osnovi močno, denarna politika pa še vedno zagotavlja visoko raven spodbud, razlog za zaupanje, da se bo inflacija v prihodnjem obdobju še naprej vzdržno približevala našemu cilju in da se bodo takšna gibanja nadaljevala tudi po postopnem zaključku neto nakupov.

Skladno s tem je Svet ECB sprejel naslednje sklepe:

Prvič, kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, bomo nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev nadaljevali na sedanji mesečni ravni 30 milijard EUR do konca septembra 2018. Pričakujemo, da bomo po septembru 2018 – če bodo takratni podatki potrjevali srednjeročne inflacijske obete – zmanjšali mesečno raven neto nakupov na 15 milijard EUR do decembra 2018, zatem pa neto nakupe zaključili.

Drugič, politiko ponovnega investiranja glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, nameravamo nadaljevati še daljše obdobje po zaključku neto nakupov vrednostnih papirjev, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno za vzdrževanje ugodnih likvidnostnih razmer in za zelo spodbujevalno naravnano denarno politiko.

Tretjič, sklenili smo, da ključne obrestne mere ECB pustimo nespremenjene, in pričakujemo, da bodo ostale na sedanji ravni še vsaj čez poletje 2019, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno za to, da gibanje inflacije ostane skladno z našimi sedanjimi pričakovanji o vzdržnem zviševanju inflacije.

Z današnjimi sklepi o denarni politiki se vzdržuje obstoječa visoka raven spodbud denarne politike, ki zagotavlja, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju vzdržno zviševala na raven pod 2%, a blizu te meje. Velike spodbude denarne politike so še vedno potrebne, da se podpre krepitev cenovnih pritiskov in ustrezno gibanje skupne inflacije v srednjeročnem obdobju. Ta podpora se bo še naprej zagotavljala z neto nakupi vrednostnih papirjev do konca letošnjega leta, z velikim obsegom kupljenih vrednostnih papirjev in s ponovnim investiranjem zapadlih glavnic, pa tudi z razširjeno prihodnjo usmeritvijo denarne politike glede obrestnih mer. Vsekakor ostaja Svet ECB pripravljen, da po potrebi ustrezno prilagodi vsakega od instrumentov, tako da se bo inflacija še naprej vzdržno gibala v smeri inflacijskega cilja Sveta ECB.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Realna rast BDP v euroobmočju se je v prvem četrtletju 2018 upočasnila na 0,4%, potem ko je v prejšnjih četrtletjih znašala 0,7%. Ta upočasnitev je posledica odmika od zelo visokih stopenj rasti v letu 2017, še dodatno pa so jo okrepili povečanje negotovosti ter nekateri začasni dejavniki in dejavniki na strani ponudbe tako v domačem kot tudi v mednarodnem okolju, pa tudi šibkejši prispevek zunanjetrgovinske menjave. Najnovejši gospodarski kazalniki in anketni rezultati so šibkejši, vseeno pa napovedujejo, da se bo močna in široko razširjena gospodarska rast nadaljevala. Ukrepi denarne politike, ki omogočajo lažje razdolževanje, še naprej podpirajo domače povpraševanje. Nadaljnja rast zaposlenosti, ki je deloma posledica preteklih reform na trgu dela, in naraščanje premoženja gospodinjstev, spodbujata zasebno potrošnjo. Podjetniške investicije se krepijo zaradi zelo ugodnih pogojev financiranja, vse večje dobičkonosnosti podjetij in stabilnega povpraševanja. Rast stanovanjskih naložb ostaja močna. Poleg tega se bo predvidoma povsod še naprej krepilo svetovno povpraševanje, kar bo podpiralo izvoz euroobmočja.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih junija 2018 pripravili strokovnjaki Eurosistema. Po projekcijah se bo letni BDP v letu 2018 realno povečal za 2,1%, v letu 2019 za 1,9%, v letu 2020 pa za 1,7%. V primerjavi z marčnimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB je bila napoved realne rasti BDP za leto 2018 popravljena navzdol, za leti 2019 in 2020 pa je ostala nespremenjena.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, so še naprej približno uravnotežena, vseeno pa so se nekoliko povečale negotovosti, ki so povezane s svetovnimi dejavniki, vključno z nevarnostjo močnejšega protekcionizma. Poleg tega je treba spremljati tudi tveganje vztrajno povišane volatilnosti na finančnih trgih.

Po Eurostatovi prvi oceni se je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, maja 2018 okrepila na 1,9%, potem ko je aprila znašala 1,2%. K temu so največ prispevale višje cene energentov, hrane in storitev. Glede na sedanje terminske cene nafte se bo medletna stopnja skupne inflacije v preostanku leta najverjetneje gibala približno na sedanji ravni. Merila osnovne inflacije ostajajo pretežno umirjena, vseeno pa se vzpenjajo z nizkih ravni v prejšnjih obdobjih. Domači cenovni pritiski se krepijo zaradi visoke izkoriščenosti zmogljivosti, manjše presežne ponudbe na trgu dela in naraščanja plač. Negotovost, ki je prisotna v inflacijskih obetih, se zmanjšuje. Kar zadeva prihodnja gibanja, se bo osnovna inflacija proti koncu leta predvidoma okrepila in zatem v srednjeročnem obdobju postopno naraščala, k čemur bodo prispevali ukrepi denarne politike ter nadaljnja gospodarska rast, zmanjševanje neizkoriščenega gospodarskega potenciala in hitrejša rast plač.

Takšno oceno na splošno kažejo tudi junijske makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema za euroobmočje, po katerih bo medletna inflacija, merjena z indeksom HICP, v letih 2018, 2019 in 2020 znašala 1,7%. V primerjavi z marčnimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB je bila napoved skupne inflacije za leti 2018 in 2019 popravljena občutno navzgor, kar odraža predvsem višje cene nafte.

Kot je pokazala denarna analiza, je rast širokega denarja (M3) v aprilu 2018 znašala 3,9%, potem ko je bila marca na ravni 3,7%, februarja pa na ravni 4,3%. Dinamika agregata M3 v zadnjih mesecih izgublja zagon predvsem zaradi zmanjševanja mesečnih neto nakupov vrednostnih papirjev od začetka leta, vseeno pa njegovo rast še vedno podpirajo ukrepi denarne politike ECB in nizki oportunitetni stroški imetja najbolj likvidnih vlog. Skladno s tem je k rasti širokega denarja še naprej največ prispeval ožji denarni agregat M1, čeprav je njegova medletna rast v zadnjih mesecih upadla z visokih ravni v prejšnjih obdobjih.

Okrevanje rasti posojil zasebnemu sektorju, ki ga opažamo od začetka leta 2014, se nadaljuje. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam je aprila 2018 znašala 3,3%, kar je enako kot mesec prej, prav tako stabilna na ravni 2,9% pa je ostala tudi medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom.

Prenos ukrepov denarne politike ECB, ki so v veljavi od junija 2014, še naprej pomembno prispeva k ugodnejšim posojilnim pogojem za podjetja in gospodinjstva ter s tem podpira kreditne tokove v celotnem euroobmočju. To je razvidno tudi iz najnovejše ankete o dostopu podjetij v euroobmočju do financiranja, ki kaže, da so lažji dostop do financiranja izkoristila predvsem mala in srednje velika podjetja.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da bo z današnjimi sklepi o denarni politiki zagotovljena visoka raven spodbud denarne politike, ki je nujno potrebna za to, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju vzdržno približevala ravni pod 2%, vendar blizu te meje.

Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, morajo k izboljševanju pogojev za dolgoročnejšo gospodarsko rast in k zmanjšanju ranljivosti bolj odločno prispevati politike na drugih področjih. Države euroobmočja morajo bistveno pospešiti izvajanje strukturnih reform, da bi lahko povečale svojo odpornost, zmanjšale strukturno brezposelnost, povečale produktivnost ter izboljšale možnosti za hitrejšo gospodarsko rast. Kar zadeva javnofinančne politike, morajo države izkoristiti sedanjo široko osnovano gospodarsko rast, da obnovijo javnofinančne rezerve. To je zlasti pomembno v tistih državah, ki imajo še vedno visok javni dolg. Za vse pa bi bilo koristno, če bi okrepile prizadevanja za takšno sestavo javnih financ, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast. Za večjo odpornost gospodarstva euroobmočja je še naprej ključno, da se Pakt za stabilnost in rast ter postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji ves čas in v vseh državah izvajata v celoti, transparentno in dosledno. Boljše delovanje ekonomske in monetarne unije ostaja prednostna naloga. Svet ECB poziva k izvajanju specifičnih in odločnih ukrepov za dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije