European Central Bank - eurosystem
Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

TISKOVNA KONFERENCA

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 8. marec 2018

UVODNA IZJAVA

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Še naprej pričakujemo, da bodo te na sedanji ravni ostale daljše obdobje in tudi precej dlje, kot bodo trajali naši neto nakupi vrednostnih papirjev.

Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, potrjujemo, da se bodo neto nakupi vrednostnih papirjev na sedanji mesečni ravni 30 milijard EUR predvidoma izvajali do konca septembra 2018 oziroma po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju. Eurosistem bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, še naprej ponovno investiral daljše obdobje po zaključku neto nakupov vrednostnih papirjev, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno. To bo prispevalo tako k ugodnim likvidnostnim razmeram kot tudi k ustrezni naravnanosti denarne politike.

Najnovejše informacije, vključno s projekcijami strokovnjakov ECB, potrjujejo močan in široko osnovan zagon rasti gospodarstva v euroobmočju, ki bo po projekcijah kratkoročno raslo nekoliko hitreje, kot je bilo sprva pričakovano. Takšni gospodarski obeti potrjujejo naše zaupanje, da se bo inflacija srednjeročno približala inflacijskemu cilju na ravni pod 2%, vendar blizu te meje. Obenem ostajajo merila osnovne inflacije oslabljena in še ne kažejo prepričljivega trenda naraščanja. V takšnem okolju bo Svet ECB še naprej spremljal gibanje deviznega tečaja in finančne razmere z vidika morebitnih posledic za inflacijske obete. Gledano v celoti je še vedno potrebna precejšnja stopnja spodbude s strani denarne politike, da bi se osnovni inflacijski pritiski še naprej krepili in spodbujali dinamiko skupne inflacije v srednjeročnem obdobju. Denarna politika zagotavlja nadaljnjo podporo z neto nakupi vrednostnih papirjev, z obsežnim stanjem kupljenih vrednostnih papirjev in s ponovnim investiranjem v prihodnosti, pa tudi s prihodnjo usmeritvijo denarne politike glede obrestnih mer.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. BDP se je v zadnjem četrtletju 2017 medčetrtletno realno povečal za 0,6%, potem ko je rast v tretjem četrtletju znašala 0,7%. Po najnovejših ekonomskih podatkih in rezultatih anket ostaja zagon rasti močan in široko osnovan. Ukrepi denarne politike, ki omogočajo lažje razdolževanje, še naprej podpirajo domače povpraševanje. Zasebno potrošnjo spodbujata višja zaposlenost, ki se med drugim krepi zaradi preteklih reform na trgu dela, ter naraščanje premoženja gospodinjstev. Podjetniške investicije se še naprej krepijo zaradi zelo ugodnih pogojev financiranja, naraščanja dobičkonosnosti podjetij in močnega povpraševanja. V zadnjih četrtletjih so se dodatno povečale tudi stanovanjske investicije. Obenem široko osnovana svetovna gospodarska rast podpira izvoz euroobmočja.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih marca 2018 pripravili strokovnjaki ECB. Po projekcijah se bo letni BDP v letu 2018 realno povečal za 2,4%, v letu 2019 za 1,9% in v letu 2020 za 1,7%. V primerjavi z decembrskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema je bila projekcija realne rasti BDP za leto 2018 popravljena navzgor, za leti 2019 in 2020 pa je ostala nespremenjena.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, so po ocenah približno uravnotežena. Po eni strani bi sedanji pozitivni ciklični zagon v bližnji prihodnosti lahko privedel do močnejše gospodarske rasti. Po drugi strani pa so navzdol usmerjena tveganja še naprej povezana predvsem s svetovnimi dejavniki, med katerimi so naraščanje protekcionizma ter gibanja na deviznih in drugih finančnih trgih.

Po Eurostatovi prvi oceni se je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, znižala z 1,3% v januarju 2018 na 1,2% v februarju. K temu so prispevali predvsem negativni bazni učinki pri cenah nepredelane hrane. Kar zadeva prihodnje obdobje, se bo glede na sedanje terminske cene nafte medletna stopnja skupne inflacije v preostanku leta najverjetneje gibala na ravni okrog 1,5%. Merila osnovne inflacije ostajajo na splošno oslabljena. Kar zadeva prihodnje obdobje, se bodo v srednjeročnem obdobju ob podpori ukrepov denarne politike, nadaljnji gospodarski rasti, zmanjševanju neizkoriščenega gospodarskega potenciala in povečevanju rasti plač predvidoma postopno zviševala.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih marca 2018 pripravili strokovnjaki ECB, po katerih bo medletna inflacija v letu 2018 znašala 1,4%, v letu 2019 naj bi dosegla 1,4%, v letu 2020 pa 1,7%. V primerjavi z decembrskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema je bila projekcija skupne inflacije za leto 2019 rahlo popravljena navzdol, za leti 2018 in 2020 pa je ostala nespremenjena.

Kot je pokazala denarna analiza, široki denarni agregat (M3) še naprej močno raste, saj je medletna stopnja rasti januarja 2018 znašala 4,6%, tj. enako kot mesec pred tem, kar je posledica vpliva ukrepov denarne politike ECB in nizkih oportunitetnih stroškov imetja najbolj likvidnih vlog. Tako je ožji denarni agregat M1 še naprej največ prispeval k rasti širokega denarja, saj je njegova medletna stopnja rasti ostala močna.

Okrevanje rasti posojil zasebnemu sektorju, ki ga beležimo od začetka leta 2014, se nadaljuje. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam se je januarja 2018 okrepila na 3,4%, potem ko je decembra znašala 3,1%, medtem ko je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom ostala nespremenjena na ravni 2,9%. Prenos ukrepov denarne politike ECB, ki so v veljavi od junija 2014, še naprej močno podpira posojilne pogoje za podjetja in gospodinjstva, dostop do financiranja – zlasti za mala in srednje velika podjetja – ter kreditne tokove v celotnem euroobmočju.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je treba ohraniti precejšnjo stopnjo spodbujevalno naravnane denarne politike, da bi se inflacija srednjeročno vzdržno vrnila na raven pod 2%, vendar blizu te meje.

Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, morajo politike na drugih področjih odločilno prispevati h krepitvi sposobnosti za dolgoročnejšo rast in k zmanjševanju ranljivosti. Države v euroobmočju morajo za povečanje odpornosti, zmanjšanje strukturne brezposelnosti ter okrepitev produktivnosti in gospodarskega potenciala euroobmočja bistveno hitreje izvajati strukturne reforme. Ker je bilo leta 2017 izvajanje priporočil posameznim državam na splošno omejeno, kot je včeraj sporočila Evropska komisija, so v državah euroobmočja potrebna večja reformna prizadevanja. Kar zadeva javnofinančne politike, vse močnejša in široko osnovana gospodarska rast terja ponovno oblikovanje javnofinančnih rezerv. To je zlasti pomembno v državah, kjer je javni dolg še vedno visok. Za vse države bi bilo koristno, da okrepijo prizadevanja v smeri takšne sestave javnih financ, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast. Za večjo odpornost gospodarstva euroobmočja je še naprej ključno, da se Pakt za stabilnost in rast ter postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji ves čas in v vseh državah izvajata v celoti, transparentno in dosledno. Poglabljanje ekonomske in monetarne unije ostaja prednostna naloga. Svet ECB poziva k izvajanju specifičnih in odločnih ukrepov za dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije