TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Boris Vujčić, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 23. julij 2026

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Obeti glede cen energentov so sicer zelo volatilni, vendar so trenutno blizu osnovnih junijskih projekcij strokovnjakov Eurosistema ter precej nad ravnijo, ki je bila zabeležena pred konfliktom na Bližnjem vzhodu. Negotovost ostaja velika, inflacijski vpliv energetskega šoka pa se še ni pokazal v celoti. Zato natančno spremljamo intenzivnost in trajanje šoka kakor tudi posredne in sekundarne učinke. Odločeni smo izvajati denarno politiko tako, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni.

Z današnjo odločitvijo ostajamo v dobrem položaju, da prebrodimo negotovost, ki jo je povzročil konflikt. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri čemer bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Nedavne informacije nakazujejo določeno izboljšanje gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju, vendar je konflikt na Bližnjem vzhodu ostal eden od zaviralnih dejavnikov. Ankete kažejo, da je aktivnost v storitvenem sektorju deloma okrevala, potem ko je takoj po energetskem šoku opazno oslabela. Digitalne storitve so bile okrepljene, deloma zaradi vse večjega prispevka aktivnosti na področju umetne inteligence. Predelovalne dejavnosti so se še naprej dobro držale, k čemur so prispevala podjetja, ki so povečevala zaloge, da bi se zaščitila pred tveganji iz dobavnih verig, kakor tudi višji izdatki za obrambo. Brezposelnost je maja znašala 6,2%, kar je blizu zgodovinsko najnižjih ravni. Obenem se je število objavljenih prostih delovnih mest še naprej zmanjševalo, medtem ko tako podjetja kot tudi gospodinjstva pričakujejo, da bo trg dela ostal šibkejši kot pred konfliktom.

Kazalniki o prihodnjih gibanjih nakazujejo, da bo gospodarska rast kratkoročno ostala skromna, saj jo bosta zavirala energetski šok in s tem povezana negotovost. Vseeno pa temeljna gonila rasti v srednjeročnem obdobju ostajajo neokrnjena. K splošnemu zagonu rasti naj bi prispevali zasebna potrošnja, investicije v nove digitalne tehnologije, državni izdatki za infrastrukturo in obrambo ter določeno okrevanje izvoza.

Svet ECB znova poziva k nujnemu ukrepanju, da se bo gospodarstvo v euroobmočju okrepilo, ob hkratnem ohranjanju vzdržnih javnih financ. Ključni gradniki so poenostavitev in poenotenje pravil na celotnem enotnem trgu v EU, pospešitev energetskega prehoda ter dokončanje unije prihrankov in naložb. Javnofinančni odzivi na energetski šok bi morali biti začasni, ciljno usmerjeni in prilagojeni razmeram. Pozitivno glasovanje v Evropskem parlamentu na začetku tega meseca je bilo pomemben mejnik na poti do uvedbe digitalnega eura. Pozdravljamo skupni cilj Parlamenta, Sveta EU in Komisije, da do konca letošnjega leta dosežejo dogovor o svežnju o enotni valuti. Digitalni euro bo dopolnjeval fizično gotovino kot njen digitalni ekvivalent ter bo ponujal plačilno sredstvo za digitalne transakcije povsod v euroobmočju.

Inflacija

Inflacija se je znižala s 3,2% v maju na 2,8% v juniju. Inflacija v skupini energentov se je znižala na 8,5%, potem ko je maja dosegla 10,8%, inflacija v skupini hrane pa se je znižala z 1,9% na 1,5%. Inflacija brez energentov in hrane je upadla z 2,6% v maju na 2,4% v juniju, pri čemer se je blagovna inflacija znižala z 0,9% na 0,7%, storitvena inflacija pa s 3,5% na 3,2%.

Energetski šok še naprej potiska cene navzgor. Podjetja imajo vse več stroškov z nabavo proizvodnih dejavnikov, zato pričakujejo, da bodo zvišala svoje prodajne cene. Gibanja osnovne inflacije so sicer ostala zmerna, vendar se vpliv energetskega šoka še ni pokazal v celoti. Plačni kazalnik ECB in ankete o plačnih pričakovanjih še naprej nakazujejo, da se bo rast plač v prihodnjih četrtletjih umirila. K zajezitvi rasti stroškov dela na enoto proizvoda je pripomoglo tudi naraščanje produktivnosti dela. Inflacijska pričakovanja v krajših časovnih razponih ostajajo na povišani ravni. Večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj je na ravni okrog 2%, kar podpira stabilizacijo inflacije okrog ciljne ravni v srednjeročnem obdobju.

Čeprav se je inflacija v skupini energentov junija znižala, bo zaradi porasta od začetka konflikta – ter zaradi vpliva na inflacijo v skupinah hrane, proizvodov in storitev – skupna inflacija v prvi polovici leta 2027 najverjetneje ostala precej nad ciljno ravnijo. Inflacija naj bi se zatem znižala, saj bodo cene energentov po pričakovanjih upadle, druge cene pa naj bi rasle počasneje. Vseeno ostaja konflikt glavni vir negotovosti. Zato natančno spremljamo velikost in vztrajnost porasta cen energentov ter kako to vpliva na oblikovanje cen in plač, inflacijska pričakovanja in splošno gospodarsko dinamiko.

Ocena tveganj

Tveganja za gospodarsko rast so nagnjena navzdol. Medtem ko je junijski memorandum o soglasju med ZDA in Iranom predstavljal prvi poskus, da se razreši konflikt, je v zadnjih tednih znova prišlo do nazadovanja, geopolitična situacija pa ostaja negotova. Ponovne motnje v dobavi energentov bi lahko cene energentov še bolj potisnile navzgor, in to za dalj časa, kot se trenutno pričakuje. To bi negativno vplivalo na realne dohodke, potrošnjo in naložbe. Na povpraševanje bi lahko negativno vplivalo poslabšanje razpoloženja na svetovnih finančnih trgih ali zaostritev ponudbe kreditov. Nadaljnja trenja v mednarodni trgovinski menjavi bi lahko dodatno ovirala tudi dobavne verige, zmanjšala izvoz ter oslabila potrošnjo in naložbe. Druge geopolitične napetosti, zlasti ruska neupravičena vojna proti Ukrajini, ostajajo pomemben vir negotovosti. Nasprotno bi bila lahko rast višja, če bi se gospodarstvo in energetski trgi hitreje prilagodili motnjam, ki jih povzroča konflikt na Bližnjem vzhodu, kot se trenutno pričakuje, ali če bi se konflikt trajno razrešil. Poleg tega bi lahko načrtovani izdatki za obrambo in infrastrukturo, reforme za večjo produktivnost in dokončanje enotnega trga, kakor tudi uvajanje novih tehnologij v podjetjih v euroobmočju spodbudili rast bolj, kot se pričakuje.

Tveganja, ki spremljajo inflacijske obete, so nagnjena navzgor. Energetski šok bi se lahko nadalje okrepil, vpliv na druge cene in plače pa bi bil lahko večji, kot se trenutno pričakuje. Dlje ko bodo cene energentov ostale visoke, bolj verjetno je, da se bo širša inflacija zvišala zaradi posrednih in sekundarnih učinkov. Sedanje trgovinske napetosti bi lahko povzročile bolj fragmentirane globalne dobavne verige, okrnile dobavo kritičnih surovin ter povečale omejitve proizvodnih zmogljivosti v gospodarstvu euroobmočja. Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov – kot so denimo trenutni vročinski valovi – ter zaradi splošnejšega napredovanja krize v zvezi s podnebjem in naravo bi se cene hrane lahko zvišale bolj, kot je pričakovano. Nasprotno bi bila lahko inflacija nižja, če bi se konflikt na Bližnjem vzhodu trajno razrešil ali če bi bili posredni ali sekundarni učinki nazadnje manj izraziti, kot je bilo pričakovano. Bolj volatilni finančni trgi z večjim odporom do tveganja bi lahko zavirali povpraševanje in s tem zniževali tudi inflacijo.

Finančne in denarne razmere

Finančni pogoji so se od naše prejšnje seje na splošno rahlo zaostrili, kar je skladno z zvišanjem ključnih obrestnih mer ECB. Bančne obrestne mere za posojila podjetjem in stroški tržnega dolžniškega financiranja so maja ostali nespremenjeni in znašali 3,6% oziroma 4,0%. Medletna stopnja rasti bančnih posojil podjetjem se je povečala s 3,4% v aprilu na 4,0% v maju, vendar je to deloma odtehtala počasnejša rast izdajanja podjetniških obveznic, ki se je zmanjšala s 4,5% na 3,4%. Kot je pokazala najnovejša anketa o bančnih posojilih v euroobmočju, so se kreditni standardi za posojila podjetjem v drugem četrtletju nekoliko zaostrili. Povpraševanje podjetij po posojilih se je rahlo povečalo, k čemu so prispevale večje potrebe po obratnem kapitalu, pa tudi zadolževanje velikih podjetij za investicije v osnovna sredstva.

Hipotekarne obrestne mere so se zvišale s 3,4% v aprilu na 3,5% v maju, rast hipotekarnih posojil pa se je rahlo povečala na 3,1%. Kreditni standardi za hipotekarna posojila so se v drugem četrtletju zaostrili, saj banke postajajo bolj zaskrbljene glede ekonomskih tveganj, s katerimi se soočajo njihovi komitenti, in so tudi same manj pripravljene prevzemati tveganje. Povpraševanje po hipotekarnih posojilih se je zmanjšalo zaradi poslabševanja zaupanja potrošnikov in višjih obrestnih mer.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Odločeni smo izvajati denarno politiko tako, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Pri sklepih o obrestnih merah bomo izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri čemer bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.