European Central Bank - eurosystem
Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po
  • SPOROČILO ZA JAVNOST

Eurosistem prehaja v naslednjo fazo v projektu digitalnega eura

18. oktober 2023

  • Svet ECB po zaključku dvoletne faze proučevanja o zasnovi in distribuciji digitalnega eura začenja s pripravljalno fazo v projektu digitalnega eura.
  • V pripravljalni fazi bodo položeni temelji za morebitni digitalni euro, med drugim z dokončanjem pravilnika in izbiro ponudnikov, ki bodo razvili platformo in infrastrukturo.
  • Pripravljalna faza bo utrla pot prihodnji odločitvi o morebitni izdaji digitalnega eura.

Svet Evropske centralne banke (ECB) je danes sklenil, da projekt digitalnega eura prehaja v naslednjo fazo, tj. pripravljalno fazo.

Odločitev je bila sprejeta po zaključku faze proučevanja, ki jo je Eurosistem začel oktobra 2021, da bi preučil možne modele, kar zadeva zasnovo in distribucijo digitalnega eura. Na podlagi ugotovitev iz te faze, ki so podrobneje predstavljene v danes objavljenem poročilu, je ECB zasnovala tak digitalni euro, ki bi bil državljanom in podjetjem dostopen prek nadzorovanih posrednikov, kot so banke.

Po tej zasnovi bi bil digitalni euro digitalna oblika gotovine, ki bi se lahko uporabljala za vsa digitalna plačila povsod v euroobmočju. Bil bi široko dostopen, osnovna uporaba bi bila brezplačna, na voljo pa bi bil s spletno povezavo in brez nje. Zagotavljal bi najvišjo raven zasebnosti in uporabnikom omogočal takojšnjo poravnavo plačil v centralnobančnem denarju. Uporabljal bi se lahko medosebno, na prodajnih mestih, v e-trgovinah in pri transakcijah državnih organov. Noben digitalni plačilni instrument nima vseh teh značilnosti. Ta manko bi zapolnil digitalni euro.

Naslednja faza v projektu digitalnega eura – pripravljalna faza – se bo začela 1. novembra 2023 in bo sprva trajala dve leti. V tej fazi bo dokončan pravilnik za digitalni euro in izbrani bodo ponudniki, ki bi lahko razvili platformo in infrastrukturo za digitalni euro. Opravljeno bo tudi testiranje in eksperimentiranje, da bi se razvil tak digitalni euro, ki bo izpolnjeval tako pogoje Eurosistema kot tudi potrebe uporabnikov, na primer z vidika uporabniške izkušnje, zasebnosti, finančne vključenosti in okoljskega odtisa. ECB bo v tej fazi še naprej sodelovala z javnostjo in vsemi deležniki. Po dveh letih se bo Svet ECB odločil, ali naj projekt preide v naslednjo fazo priprav, s čimer bo utrl pot morebitni prihodnji izdaji in uvedbi digitalnega eura.

Začetek pripravljalne faze ne pomeni odločitve o izdaji digitalnega eura. Svet ECB bo takšno odločitev sprejel šele potem, ko bo zakonodajni postopek Evropske unije zaključen. ECB bo upoštevala prilagoditve v zasnovi digitalnega eura, ki bi bile potrebne zaradi zakonodajne razprave.

»Našo valuto moramo pripraviti na prihodnost,« je dejala Christine Lagarde, predsednica ECB. »Digitalni euro si predstavljamo kot digitalno obliko gotovine, ki jo je mogoče brezplačno uporabljati za vsa digitalna plačila in izpolnjuje najvišje standarde zasebnosti. Obstajal bi vzporedno s fizično gotovino, ki bo vedno na voljo, tako da nihče ne bo zapostavljen.«

Pri digitalnem euru bi bilo varstvo podatkov prednostni vidik. Eurosistem ne bi imel dostopa do osebnih podatkov uporabnikov ali povezoval informacij o plačilih s posamezniki. Digitalni euro bi zagotovil tudi tako raven zasebnosti, ki bi bila pri plačilih brez spletne povezave podobna gotovini.

Digitalni euro bi spodbujal odpornost, konkurenco in inovacije v evropskem plačilnem sektorju. Zagotovil bi vseevropsko rešitev za plačila v euroobmočju pod evropskim upravljanjem. Uporabljal bi lastno infrastrukturo, s čimer bi okrepil odpornost. Zagotovil bi tudi platformo, na kateri bi lahko evropski nadzorovani posredniki svojim strankam ponujali vseevropske storitve, s čimer bi povečal učinkovitost, zmanjšal stroške in spodbudil inovacije.

»Ker se ljudje vse bolj odločajo za digitalno plačevanje, bi morali biti pripravljeni na izdajo digitalnega eura vzporedno z gotovino,« je dejal Fabio Panetta, član Izvršilnega odbora ECB in predsednik projektne skupine na visoki ravni o digitalnem euru. »Digitalni euro bi povečal učinkovitost evropskih plačil in prispeval k strateški avtonomiji Evrope.«

Distribucija digitalnega eura

Uporabniki bi lahko dostopali do storitev digitalnega eura prek aplikacije in spletnega vmesnika ponudnika plačilnih storitev ali prek aplikacije digitalnega eura, ki jo zagotavlja Eurosistem. Ljudje, ki nimajo dostopa do bančnega računa ali digitalnih naprav, bi lahko ravno tako plačevali z digitalnim eurom, na primer s kartico, ki jo izda javna institucija, kakršna je pošta. Uporabniki bi lahko digitalni euro na bankomatih menjali za gotovino ali obratno.

Eurosistem predvideva takšen digitalni euro, ki bi bil za vse ljudi za osnovno uporabo brezplačen. Z modelom nadomestil med posredniki in trgovci bi bile zagotovljene spodbude posrednikom, da distribuirajo digitalni euro, podobno kot pri drugih elektronskih plačilnih instrumentih, obstajale pa bi tudi zadostne varovalke pred pretiranimi stroški, ki bi se zaračunavali trgovcem. Eurosistem bi nosil lastne stroške, vključno s stroški za upravljanje shem in obdelavo poravnav.

Ključna stebra projekta sta še naprej transparentnost in tesno sodelovanje z deležniki. Povratne informacije evropskih nosilcev odločanja, tržnih udeležencev in potencialnih uporabnikov so za Eurosistem zelo koristne ter bo še naprej aktivno sodeloval s širokim krogom deležnikov. Še naprej bomo tesno sodelovali tudi z zakonodajalci v EU.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Silvia Margiocco, tel. +49 69 1344 6619, ali Paula González Escribano, tel. +49 1512 3815096.

Opombe

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije