UVODNA IZJAVA

TISKOVNA KONFERENCA

Mario Draghi, predsednik ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 24. oktober 2019

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri sta sodelovala tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis in bodoča predsednica ECB Christine Lagarde.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Pričakujemo, da bodo ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni, ki je dovolj blizu 2%, vendar pod to mejo, in se takšno približevanje dosledno ne odraža v gibanju osnovne inflacije.

Kot je bilo sklenjeno na naši zadnji seji v septembru, bomo 1. novembra 2019 začeli ponovno izvajati neto nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev na mesečni ravni 20 milijard EUR. Pričakujemo, da se bodo nakupi izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, in končali, tik preden začnemo dvigovati ključne obrestne mere ECB.

Prav tako nameravamo še naprej v celoti ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bomo začeli dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Svet ECB je ponovno potrdil, da bo še dalj časa potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, ki bo v srednjeročnem obdobju podpirala osnovne inflacijske pritiske in gibanja skupne inflacije. Predvsem bo s prihodnjo usmeritvijo denarne politike Svet ECB zagotavljal, da se pogoji financiranja gibajo v skladu s spremembami inflacijskih obetov. V vsakem primeru je Svet ECB še naprej pripravljen, da ustrezno prilagodi vse svoje instrumente in tako v skladu s svojo zavezanostjo simetriji zagotovi, da se inflacija vzdržno giblje proti ciljni ravni.

Najnovejše informacije, ki so postale dostopne od zadnje seje Sveta ECB v začetku septembra, potrjujejo našo predhodno oceno, ki kaže dolgotrajnejše obdobje šibkih gospodarskih gibanj v euroobmočju, vztrajanje izrazitejših navzdol usmerjenih tveganj ter umirjene inflacijske pritiske. Po drugi strani se odpornost gospodarstva v euroobmočju še naprej povečuje zaradi nadaljnje rasti zaposlenosti in zviševanja plač. S celovitim svežnjem ukrepov, ki smo jih sprejeli na zadnji seji, denarna politika zagotavlja precejšnjo spodbudo, ki bo prispevala k še ugodnejšim pogojem financiranja za podjetja in gospodinjstva. To bo podpiralo gospodarsko rast v euroobmočju in nadaljnjo krepitev domačih cenovnih pritiskov ter s tem vzdržno približevanje inflacije našemu srednjeročnemu inflacijskemu cilju.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. BDP euroobmočja se je v drugem četrtletju 2019 po dokončnih podatkih realno povečal za 0,2% glede na četrtletje prej, v katerem je rast znašala 0,4%. Najnovejši ekonomski podatki in anketne informacije še naprej napovedujejo umirjeno, vendar pozitivno rast v drugi polovici letošnjega leta. Upočasnitev rasti je v glavnem posledica nadaljnje šibke mednarodne trgovinske menjave v okolju vztrajne negotovosti na svetovni ravni, ki še naprej negativno vpliva na predelovalni sektor euroobmočja in zavira rast naložb.

Po drugi strani ostajata storitveni in gradbeni sektor odporna, čeprav se je dinamika v teh dejavnostih nekoliko upočasnila. Rast v euroobmočju podpirajo ugodni pogoji financiranja, nadaljnje povečevanje zaposlenosti v povezavi z zviševanjem plač, blago ekspanzivne javnofinančne politike v euroobmočju ter nadaljnja, čeprav nekoliko počasnejša rast svetovne aktivnosti.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, ostajajo na strani nižje rasti. Ustvarja jih predvsem dolgotrajna negotovost zaradi geopolitičnih dejavnikov, vse večjega protekcionizma in ranljivosti v nastajajočih tržnih gospodarstvih.

Medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, je zaradi nižje inflacije v skupinah energentov in hrane septembra upadla na 0,8%, potem ko je avgusta znašala 1,0%. Sodeč po sedanjih terminskih cenah nafte se bo skupna inflacija verjetno rahlo znižala, zatem pa naj bi se ob koncu leta ponovno zvišala. Merila osnovne inflacije so na splošno ostala umirjena, kazalniki inflacijskih pričakovanj pa se gibljejo na nizki ravni. Pritiski, ki izhajajo iz stroškov dela, so se zaradi velike izkoriščenosti zmogljivosti in pomanjkanja ustrezne delovne sile sicer okrepili, vendar šibek zagon rasti zavira njihov prenos v inflacijo. Na srednji rok se bo inflacija predvidoma zvišala, k čemur bodo prispevali naši ukrepi denarne politike, nadaljnja gospodarska rast in močna rast plač.

Kot je pokazala denarna analiza, se je rast širokega denarja (M3) avgusta 2019 pospešila na 5,7%, potem ko je julija znašala 5,1%. Vzdržna rast širokega denarja odraža nadaljnje ustvarjanje bančnih kreditov za zasebni sektor ter nizke oportunitetne stroške imetja instrumentov M3. Gledano po komponentah je k rasti širokega denarja še naprej največ prispeval ožji denarni agregat M1.

Rast posojil podjetjem in gospodinjstvom je ostala trdna, med drugim tudi zaradi prenosa naše spodbujevalno naravnane denarne politike v posojilne obrestne mere poslovnih bank. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam se je avgusta 2019 okrepila na 4,3%, potem ko je julija znašala 4,0%, medtem ko je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom avgusta ostala nespremenjena na ravni 3,4%. Anketa o bančnih posojilih za tretje četrtletje 2019 nakazuje rahlo ublažitev kreditnih standardov in krepitev povpraševanja po posojilih gospodinjstvom, medtem ko naj bi povpraševanje po posojilih podjetjem ostalo večinoma stabilno. Naša spodbujevalno naravnana denarna politika bo prispevala k ohranjanju ugodnih pogojev bančnega posojanja in tudi v prihodnje olajševala dostop do financiranja, še zlasti za mala in srednje velika podjetja.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je še vedno nujno potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, da bi se inflacija v srednjeročnem obdobju vzdržno približevala ravni pod 2%, vendar blizu te meje.

Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, morajo k izboljševanju pogojev za dolgoročnejšo gospodarsko rast, spodbujanju agregatnega povpraševanja v sedanjem okolju ter zmanjševanju ranljivosti odločneje prispevati politike na drugih področjih. Za povečanje produktivnosti, izboljšanje gospodarskega potenciala v euroobmočju, zmanjšanje strukturne brezposelnosti in krepitev odpornosti morajo države euroobmočja bistveno pospešiti izvajanje strukturnih politik. Pri tem bi morala kot smerokaz služiti priporočila posameznim državam, izdana v letu 2019.

Kar zadeva javnofinančne politike, blago ekspanzivna fiskalna naravnanost v euroobmočju trenutno daje nekaj podpore gospodarski aktivnosti. Zaradi vse šibkejših gospodarskih obetov in nadaljnjih izrazitih navzdol usmerjenih tveganj bi morale države, ki imajo fiskalni manevrski prostor, ukrepati učinkovito in pravočasno. V državah, ki imajo visok javni dolg, pa morajo vlade izvajati preudarne ekonomske politike in dosegati svoje cilje glede strukturnega salda, s čimer bodo ustvarile pogoje za prosto delovanje samodejnih stabilizatorjev. Vse države bi si morale močneje prizadevati za takšno sestavo javnih financ, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast.

Podobno je za večjo odpornost gospodarstva v euroobmočju še naprej ključno, da se okvir EU za javnofinančno in gospodarsko upravljanje ves čas in v vseh državah izvaja transparentno in enotno. Boljše delovanje ekonomske in monetarne unije ostaja prednostna naloga. Svet ECB pozdravlja doslej opravljeno delo in poziva k izvedbi nadaljnjih konkretnih in odločnih ukrepov za dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

Stiki za medije