TISKOVNA KONFERENCA

Mario Draghi, predsednik ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 25. oktober 2018

UVODNA IZJAVA

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Še naprej pričakujemo, da bodo ostale na sedanji ravni še vsaj čez poletje 2019, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije na raven pod 2%, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju.

Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, bomo nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev nadaljevali na novi mesečni ravni 15 milijard EUR do konca decembra 2018. Pričakujemo, da bomo neto nakupe, če bodo novi podatki potrdili srednjeročne inflacijske obete, zatem končali. Glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, nameravamo ponovno investirati še daljše obdobje po zaključku neto nakupov vrednostnih papirjev, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno za vzdrževanje ugodnih likvidnostnih razmer in za zelo spodbujevalno naravnano denarno politiko.

Najnovejše informacije, ki sicer kažejo nekoliko šibkejša gibanja od pričakovanih, na splošno ostajajo skladne z nadaljevanjem široko osnovane gospodarske rasti v euroobmočju in s postopnim naraščanjem inflacijskih pritiskov. Osnovni zagon gospodarstva še naprej utrjuje naše prepričanje, da se bo v prihodnjem obdobju inflacija vzdržno približevala ciljni ravni, in sicer tudi potem, ko se bodo neto nakupi vrednostnih papirjev postopno končali. Vseeno v ospredju ostajajo negotovosti, povezane s protekcionizmom, ranljivostmi v nastajajočih tržnih gospodarstvih ter z volatilnostjo na finančnih trgih. Še vedno je potrebna precej spodbujevalno naravnana denarna politika, da bo podpirala nadaljnjo krepitev domačih cenovnih pritiskov in ustrezno gibanje skupne inflacije v srednjeročnem obdobju. Podpora se bo še naprej zagotavljala z neto nakupi vrednostnih papirjev do konca letošnjega leta, z velikim obsegom kupljenih vrednostnih papirjev in s ponovnim investiranjem zapadlih glavnic, pa tudi z razširjeno prihodnjo usmeritvijo denarne politike glede ključnih obrestnih mer ECB. Svet ECB ostaja v vsakem primeru pripravljen, da po potrebi ustrezno prilagodi kateregakoli od instrumentov, tako da se bo inflacija še naprej vzdržno gibala v smeri inflacijskega cilja Sveta ECB.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. BDP v euroobmočju se je tako v prvem kot tudi v drugem četrtletju 2018 medčetrtletno realno povečal za 0,4%. Najnovejše informacije, ki sicer kažejo nekoliko šibkejša gibanja od pričakovanih, na splošno ostajajo skladne z našim osnovnim scenarijem, po katerem se bo široko osnovana gospodarska rast nadaljevala ob podpori domačega povpraševanja in nadaljnjega izboljševanja razmer na trgu dela. Nekatera novejša gibanja v posameznih sektorjih vplivajo na dinamiko rasti v bližnji prihodnosti. Domače povpraševanje še naprej podpirajo naši ukrepi denarne politike. Zasebno potrošnjo spodbujata nadaljnja rast zaposlenosti in naraščanje plač. Obenem k podjetniškim naložbam prispevajo trdno domače povpraševanje, ugodni pogoji financiranja in dobičkonosnost podjetij. Rast stanovanjskih naložb ostaja močna. Poleg tega se bo predvidoma še naprej krepila svetovna gospodarska aktivnost, kar bo podpiralo izvoz euroobmočja, čeprav s šibkejšo dinamiko.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, je še vedno mogoče oceniti kot približno uravnotežena. Vseeno v ospredju ostajajo tveganja, povezana s protekcionizmom, ranljivostmi v nastajajočih tržnih gospodarstvih ter z volatilnostjo na finančnih trgih.

Medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, se je zvišala z 2,0% v avgustu na 2,1% v septembru 2018, k čemur je največ prispevala višja rast cen energentov in hrane. Glede na sedanje terminske cene nafte se bo medletna stopnja skupne inflacije v prihodnjih mesecih najverjetneje gibala približno na sedanji ravni. Merila osnovne inflacije ostajajo pretežno umirjena, vseeno pa se vzpenjajo z nizkih ravni v prejšnjih obdobjih. Zaradi vse večje izkoriščenosti zmogljivosti in zmanjševanja ponudbe na trgu dela se domači stroškovni pritiski krepijo in širijo. Kar zadeva prihodnja gibanja, se bo osnovna inflacija proti koncu leta predvidoma okrepila in zatem v srednjeročnem obdobju nadalje naraščala, k čemur bodo prispevali naši ukrepi denarne politike, nadaljnja gospodarska rast in višja rast plač.

Kot je pokazala denarna analiza, se je rast širokega denarja (M3) septembra 2018 povečala na 3,5%, potem ko je avgusta znašala 3,4%. Ob določeni volatilnosti mesečnih tokov na rast M3 vse bolj vpliva ustvarjanje bančnih kreditov. K rasti širokega denarja je še naprej največ prispeval ožji denarni agregat M1.

Rast posojil zasebnemu sektorju se je še nadalje okrepila, tako da se trend naraščanja, zabeležen od začetka leta 2014, nadaljuje. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam se je septembra 2018 povečala na 4,3%, potem ko je avgusta znašala 4,1%, medtem ko je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom znašala 3,1%, kar je enako kot prejšnji mesec. Kot je pokazala anketa o bančnih posojilih v euroobmočju za tretje četrtletje 2018, se rast posojil še naprej povečuje zaradi vse večjega povpraševanja po vseh kategorijah posojil ter zaradi ugodnih posojilnih pogojev bank za posojila podjetjem in stanovanjska posojila.

Prenos ukrepov denarne politike ECB, ki so bili uvedeni od junija 2014, še naprej močno podpira posojilne pogoje za podjetja in gospodinjstva, dostop do financiranja – zlasti za mala in srednje velika podjetja – ter kreditne tokove v celotnem euroobmočju.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je še vedno nujno potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju vzdržno približevala ravni pod 2%, vendar blizu te meje.

Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, morajo k izboljševanju pogojev za dolgoročnejšo gospodarsko rast in k zmanjšanju ranljivosti bolj odločno prispevati politike na drugih področjih. Države euroobmočja morajo bistveno pospešiti izvajanje strukturnih reform, da bi lahko povečale svojo odpornost, zmanjšale strukturno brezposelnost, povečale produktivnost ter izboljšale možnosti za hitrejšo gospodarsko rast. Kar zadeva javnofinančne politike, morajo države izkoristiti široko osnovano gospodarsko rast, da obnovijo javnofinančne rezerve. To je še posebno pomembno v državah, ki imajo visok javni dolg in se morajo nujno v celoti držati Pakta za stabilnost in rast, da bi zavarovale zdravo javnofinančno stanje. Podobno je za večjo odpornost gospodarstva v euroobmočju še naprej ključno, da se okvir EU za javnofinančno in gospodarsko upravljanje ves čas in v vseh državah izvaja transparentno in dosledno. Boljše delovanje ekonomske in monetarne unije ostaja prednostna naloga. Svet ECB poziva k izvajanju specifičnih in odločnih ukrepov za dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

Stiki za medije