TISKOVNA KONFERENCA
Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 25. januar 2018
Gospe in gospodje, dovolite mi, da vam najprej zaželim srečno novo leto. S podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.
Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Še naprej pričakujemo, da bodo te ostale na sedanji ravni daljše obdobje in tudi precej dlje, kot bodo trajali naši neto nakupi vrednostnih papirjev.
Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, potrjujemo, da se bodo neto nakupi vrednostnih papirjev na novi mesečni ravni 30 milijard EUR predvidoma izvajali do konca septembra 2018 oziroma po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju. Če bodo obeti postali manj ugodni ali če bodo finančne razmere postale neskladne z nadaljnjim napredkom pri vzdržnem približevanju inflacije ciljni ravni, smo pripravljeni povečati velikost programa nakupa vrednostnih papirjev oziroma njegovo trajanje. Eurosistem bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, ponovno investiral daljše obdobje po zaključku neto nakupov vrednostnih papirjev, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno. To bo prispevalo tako k ugodnim likvidnostnim razmeram kot tudi k ustrezni naravnanosti denarne politike.
Najnovejše informacije potrjujejo robustno dinamiko gospodarske rasti, ki se je v drugi polovici leta 2017 pospešila bolj, kot je bilo pričakovano. Naše zaupanje, da se bo inflacija približala inflacijskemu cilju na ravni pod 2%, vendar blizu te meje, še dodatno krepijo močan ciklični zagon, sedanje zmanjševanje neizkoriščenega gospodarskega potenciala in vse večja izkoriščenost zmogljivosti. Obenem domači cenovni pritiski na splošno ostajajo umirjeni in še ne kažejo prepričljivega trenda naraščanja. Ob tem nedavna volatilnost deviznih tečajev predstavlja vir negotovosti, ki jo je treba spremljati zaradi morebitnih posledic za srednjeročne obete za stabilnost cen. Gledano v celoti je še vedno potrebna precejšnja stopnja spodbude s strani denarne politike, da bi se osnovni inflacijski pritiski še naprej krepili in spodbujali dinamiko skupne inflacije v srednjeročnem obdobju. Denarna politika zagotavlja nadaljnjo podporo z neto nakupi vrednostnih papirjev, z obsežnim stanjem kupljenih vrednostnih papirjev in s ponovnim investiranjem v prihodnosti, pa tudi s prihodnjo usmeritvijo denarne politike glede obrestnih mer.
Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. BDP v euroobmočju se je v tretjem četrtletju 2017 realno povečal za 0,7% glede na drugo četrtletje, ko je bila rast na podobni ravni. Najnovejši ekonomski podatki in rezultati anket kažejo na nadaljevanje močnega in široko osnovanega zagona gospodarske rasti ob prelomu leta. Ukrepi denarne politike, ki prispevajo k lažjemu razdolževanju, še naprej podpirajo domače povpraševanje. Zasebno potrošnjo spodbujata višja zaposlenost, ki se med drugim krepi zaradi preteklih reform na trgu dela, ter naraščanje premoženja gospodinjstev. Podjetniške naložbe se še naprej krepijo zaradi zelo ugodnih pogojev financiranja, naraščanja dobičkonosnosti podjetij in solidnega povpraševanja. V zadnjih četrtletjih so se dodatno povečale tudi stanovanjske investicije. Obenem široko osnovana svetovna gospodarska rast podpira izvoz euroobmočja.
Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, so po ocenah približno uravnotežena. Po eni strani bi sedanji močan ciklični zagon v bližnji prihodnosti lahko privedel do nadaljnje presenetljivo visoke gospodarske rasti. Po drugi strani pa so navzdol usmerjena tveganja še naprej povezana predvsem s svetovnimi dejavniki, med katerimi so tudi gibanja na deviznih trgih.
Medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, se je decembra 2017 v primerjavi z novembrom znižala z 1,5% na 1,4%. Znižanje je bilo predvsem posledica gibanja cen energentov. Kar zadeva prihodnje obdobje, se bo glede na sedanje terminske cene nafte medletna stopnja skupne inflacije v prihodnjih mesecih najverjetneje gibala približno na sedanji ravni. Obenem pa merila osnovne inflacije ostajajo umirjena – deloma zaradi posebnih dejavnikov – in še ne kažejo prepričljivega trenda naraščanja. Vseeno naj bi se v srednjeročnem obdobju ob podpori ukrepov denarne politike, nadaljnji gospodarski rasti, zmanjševanju neizkoriščenega gospodarskega potenciala in povečevanju rasti plač predvidoma postopno zviševala.
Kot je pokazala denarna analiza, široki denarni agregat (M3) še naprej robustno raste, saj je medletna stopnja rasti novembra 2017 dosegla 4,9%, potem ko je oktobra znašala 5,0%, kar je posledica ukrepov denarne politike ECB in nizkih oportunitetnih stroškov imetja najbolj likvidnih vlog. Zato je ožji denarni agregat M1 še naprej največ prispeval k rasti širokega denarja, saj se je v novembru 2017 na medletni ravni povečal za 9,1% (v oktobru za 9,4%).
Okrevanje rasti posojil zasebnemu sektorju, ki ga beležimo od začetka leta 2014, se nadaljuje. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam se je novembra 2017 povečala na 3,1%, potem ko je oktobra znašala 2,9%, medtem ko je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom novembra znašala 2,8%, v primerjavi z 2,7% oktobra. Kot je pokazala anketa o bančnih posojilih v euroobmočju za zadnje četrtletje 2017, rast posojil še naprej poganjata vse večje povpraševanje in dodatna ublažitev posojilnih pogojev.
Prenos ukrepov denarne politike ECB, ki so v veljavi od junija 2014, še naprej močno podpira posojilne pogoje za podjetja in gospodinjstva, dostop do financiranja – zlasti za mala in srednje velika podjetja – ter kreditne tokove v celotnem euroobmočju.
Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je treba ohraniti precejšnjo stopnjo spodbujevalno naravnane denarne politike, da bi se inflacija vzdržno vrnila na raven pod 2%, vendar blizu te meje.
Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, morajo politike na drugih področjih odločilno prispevati h krepitvi sposobnosti za dolgoročnejšo rast in k zmanjševanju ranljivosti. Države v euroobmočju morajo za povečanje odpornosti, zmanjšanje strukturne brezposelnosti ter okrepitev produktivnosti in gospodarskega potenciala euroobmočja bistveno hitreje izvajati strukturne reforme. Kar zadeva javnofinančne politike, je vse bolj solidna in široko osnovana gospodarska rast tehten argument za ponovno oblikovanje javnofinančnih rezerv. To je zlasti pomembno v državah, kjer je javni dolg še vedno visok. Vsem državam bi koristila okrepitev prizadevanj v smeri takšne sestave javnih financ, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast. Za večjo odpornost gospodarstva euroobmočja je še naprej ključno, da se Pakt za stabilnost in rast ter postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji ves čas in v vseh državah izvajata v celoti, transparentno in dosledno. Krepitev ekonomske in monetarne unije ostaja prednostna naloga. Svet ECB pozdravlja sedanje razprave o dokončni vzpostavitvi bančne unije in unije kapitalskih trgov ter o nadaljnjem poglabljanju ekonomske in monetarne unije.
Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.
Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.
Evropska centralna banka
Generalni direktorat Stiki z javnostjo
- Sonnemannstrasse 20
- 60314 Frankfurt na Majni, Nemčija
- +49 69 1344 7455
- media@ecb.europa.eu
Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.
Kontakti za medije