European Central Bank - eurosystem
Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po


Zakaj je inflacija trenutno tako visoka?

16. november 2021

Verjetno ste opazili, da so bencin, obisk frizerja in nakupovanje živil v zadnjem času postali dražji. Nekatere stvari so se v primerjavi z lanskim letom sicer pocenile, vendar za nakupe na splošno plačujemo več. To se imenuje inflacija.

Zakaj cene rastejo hitreje kot prej?

Inflacija je bila več let zelo nizka, potem pa je avgusta, septembra in oktobra 2021 dosegla najvišjo raven v zadnjih 13 letih. Do tega prihaja iz treh glavnih razlogov: gospodarstvo se hitro ponovno odpira, višje cene energentov potiskajo inflacijo navzgor, prisoten pa je tudi pojav, ki mu statistiki pravijo »bazni učinek«.

Gospodarstvo se hitro ponovno odpira

Gospodarstvo se hitro ponovno odpira, saj se odpravlja vedno več omejitev. Ljudje so spet začeli potovati in obiskovati restavracije. Kupujejo več, pri čemer deloma trošijo denar, ki ga med zaprtjem javnega življenja niso mogli porabiti. Ko gospodarstvo raste, podjetja lažje zvišajo cene, ne da bi pri tem izgubila stranke. To se nam dogaja danes. Sčasoma pa bodo ljudje opravili nakupe izdelkov in storitev, ki so jih med pandemijo odložili.

Vendar se vse ne premika z istim tempom. Podjetja težko dohajajo hitro rast povpraševanja, saj ponovno vzpostavljajo dobavne verige, ki jih je pandemija močno prizadela. Zaradi težav, kot je pomanjkanje ladijskih kontejnerjev, je prevoz izdelkov postal težji in dražji. Dlje ko takšne težave vztrajajo, večja je verjetnost, da bodo podjetja te stroške prenesla na svoje stranke v obliki višjih cen.

S pandemijo se je obenem spremenilo, kako živimo in delamo, s tem pa tudi stvari, ki jih potrebujemo. Potrošniki kupujejo več nekaterih izdelkov, na primer elektronike in opreme za dom, kot so načrtovala podjetja, ki te izdelke prodajajo. Pomembne sestavne dele, kot so polprevodniki, je nenadoma težko dobiti. Ko podjetja ne morejo dohajati tempa, po katerem bi ljudje radi nakupovali, se cene zvišajo. To ekonomisti imenujejo »zakon ponudbe in povpraševanja«.

To bo trajalo še nekaj časa, vendar bo neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem postopoma izginilo, saj podjetja proizvajajo več mikročipov in gradijo nove ladje.

Višje cene energentov potiskajo inflacijo navzgor

Nafta, plin in elektrika so se podražili po vsem svetu. Na cene energentov vplivajo številni dejavniki: zaradi manj vetra v Veliki Britaniji so se vetrne turbine ustavile, suša v Braziliji je privedla do manjše proizvodnje energije v hidroelektrarnah, zaradi lanske mrzle zime pa so se zmanjšale zaloge nafte in plina. To je skupaj z vse večjim povpraševanjem povzročilo hitro rast cen. Ker je velik del stroškov podjetij in ljudi povezan z energenti, so cene nafte, plina in elektrike zelo pomembne za skupno inflacijo: polovica nedavnega zvišanja inflacije je bila posledica višjih cen energentov. Ker na cene energentov vpliva toliko dejavnikov, ni nenavadno, da te cene precej rastejo in padajo.

Inflacija je danes visoka, ker je bila lani tako nizka

Ko merimo inflacijo, primerjamo, kako so se cene v enem letu spremenile glede na prejšnje leto. Cene so bile lani na vrhuncu pandemije izjemno nizke, k čemur je deloma prispevalo znižanje prometnega davka v Nemčiji. Če današnje višje cene primerjamo z zelo nizkimi ravnmi pred enim letom, se bodo razlike zdele velike. To se imenuje »bazni učinek«, ki pa se bo dokaj hitro iztekel.

Kaj se bo z inflacijo zgodilo naslednje leto?

Pričakujemo, da se bo inflacija tekom leta 2022 zniževala. Ponudba bo postopoma dohitela povpraševanje, trgi pričakujejo, da se bodo cene energentov naslednje leto znižale, bazni učinki pa bodo izpadli iz medletne primerjave cen, s katero se meri inflacija.

Ker takšne pandemije v sodobnem času ne pomnimo, bi bilo lahko tudi okrevanje drugačno. Možno je, da bo trajalo dlje, preden bodo ogromne motnje v dobavnih verigah odpravljene. Cene energentov bi lahko še naprej rasle, med drugim tudi zaradi zelenega prehoda.

Pozorno spremljamo tudi plače, saj so cene in plače medsebojno povezane. Zaposleni in sindikati trenutno zahtevajo povišanje plač, da bi pokrili višje življenjske stroške. To ni nič nenavadnega. Toda če bodo plače še naprej rasle, bi lahko podjetja višje stroške pokrila tako, da zvišajo cene, kar bi cene še bolj potisnilo navzgor. Če bodo ljudje in podjetja začeli pričakovati, da bo višja inflacija vztrajala, bi se lahko zvišala tudi dejanska inflacija. Ekonomisti temu pravijo »sekundarni učinek«. Vendar doslej velikega povečanja plač še nismo zaznali.

Kaj lahko pri vsem tem stori ECB?

Prepričani smo, da se bo inflacija v letu 2022 znižala. Ker denarna politika učinkuje z določeno zakasnitvijo, ne more delovati proti kratkotrajnim skokom cen. S podražitvijo zadolževanja v času, ko višji računi za elektriko, plin in gorivo stiskajo prihodke ljudi in dobičke podjetij, bi se po nepotrebnem zavrlo gospodarsko okrevanje. 

Višje obrestne mere ne bodo odpravile problemov z neravnovesjem med ponudbo in povpraševanjem, cenami energentov in baznimi učinki, ki trenutno potiskajo cene navzgor: ne bodo povečale razpoložljivosti ladijskih kontejnerjev niti spodbudile ponudbe polprevodnikov in goriv. Toda denarna politika lahko zagotovi, da cene ne rastejo tako hitro ves čas. Zato skrbno preučujemo inflacijske obete v naslednjih letih.

Naše poslanstvo v ECB je ohranjanje stabilnih cen, kar pomeni, da v srednjeročnem obdobju stremimo k 2-odstotni inflaciji. To je dobro za vse ljudi v euroobmočju: stabilne cene prispevajo k temu, da gospodarstvo raste, da so službe varne in da ste lahko prepričani, da bo denar v vaših denarnicah jutri vreden približno toliko kot danes.

Izračunajte svojo osebno inflacijo