European Central Bank - eurosystem
Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po
  • UVODNA IZJAVA

TISKOVNA KONFERENCA

Mario Draghi, predsednik ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB,
Vilna, 6. junij 2019

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Rad bi se zahvalil predsedniku sveta centralne banke Lietuvos bankas Vitasu Vasiliauskasu za gostoljubje in izrazil posebno hvaležnost zaposlenim v litovski centralni banki za odlično organizacijo današnje seje Sveta ECB. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov seje.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo temeljito preučili obete za gospodarsko rast in gibanje inflacije, pri čemer smo upoštevali tudi najnovejše makroekonomske projekcije za euroobmočje. Svet ECB je v skladu s ciljem cenovne stabilnosti nato sprejel naslednje sklepe.

Prvič, sklenili smo, da ključne obrestne mere ECB ostanejo nespremenjene. Zdaj pričakujemo, da bodo na sedanji ravni ostale še vsaj čez prvo polovico leta 2020, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije na raven pod 2%, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju.

Drugič, glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, nameravamo še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer še daljše obdobje po datumu, ko bomo začeli dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Tretjič, kar zadeva obliko izvajanja nove serije četrtletnih ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III), smo sklenili, da bo obrestna mera za vsako operacijo določena na ravni, ki bo za 10 bazičnih točk višja od povprečne obrestne mere, ki se bo uporabljala v Eurosistemovih operacijah glavnega refinanciranja v času trajanja posamezne operacije CUODR. Za banke, katerih primerno neto posojanje presega referenčno vrednost, bo obrestna mera, uporabljena v CUODR III, nižja in bo lahko celo tako nizka kot povprečna obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita v času trajanja ciljno usmerjene operacije plus 10 bazičnih točk.

Sporočilo za javnost z nadaljnjimi podrobnostmi o pogojih CUODR III bo objavljeno danes ob 15.30 po srednjeevropskem času.

Svet ECB je poleg tega ocenil, da v sedanjih razmerah morebitni stranski učinki bančnega posredništva ne zmanjšujejo pozitivnega prispevka negativnih obrestnih mer k spodbujevalni naravnanosti denarne politike in vzdržni konvergenci inflacije. Vseeno bomo še naprej skrbno spremljali bančni kanal za transmisijo denarne politike ter dejavnike, ki bi narekovali uvedbo ukrepov za ublažitev tveganj.

Današnje sklepe o denarni politiki smo sprejeli zato, da bi zagotovili spodbujevalno naravnanost denarne politike, ki je potrebna, da bi se inflacija na srednji rok še naprej vzdržno približevala ravni pod 2%, a blizu te meje. Čeprav so bili podatki za prvo četrtletje nekoliko boljši, kot je bilo pričakovano, pa sodeč po najnovejših informacijah zaviralni dejavniki iz svetovnega gospodarstva še vedno negativno vplivajo na gospodarske obete v euroobmočju. Dolgotrajne negotovosti, ki so povezane z geopolitičnimi dejavniki, vse večjo grožnjo protekcionizma in ranljivostmi v nastajajočih tržnih gospodarstvih, vse bolj načenjajo gospodarsko klimo.

Po drugi strani nadaljnja rast zaposlenosti in zviševanje plač podpirata odpornost gospodarstva v euroobmočju ter prispevata k postopnemu naraščanju inflacijskih pritiskov. Danes sprejeti ukrepi denarne politike zagotavljajo, da bodo pogoji financiranja ostali zelo ugodni in bodo podpirali gospodarsko rast v euroobmočju in nadaljnjo krepitev domačih cenovnih pritiskov ter s tem gibanje skupne inflacije v srednjeročnem obdobju. Kar zadeva prihodnje obdobje, je Svet ECB odločen, da bo v primeru neugodnih gibanj ukrepal, in je hkrati pripravljen, da po potrebi prilagodi kateregakoli od instrumentov, da se bo inflacija še naprej vzdržno gibala v smeri inflacijskega cilja Sveta ECB.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. BDP v euroobmočju se je v prvem četrtletju 2019 realno povečal za 0,4% v primerjavi s četrtim četrtletjem 2018, v katerem je rast znašala 0,2%. Kljub temu najnovejši ekonomski podatki in anketne informacije napovedujejo nekoliko šibkejšo rast v drugem in tretjem četrtletju letošnjega leta. To odraža dejstvo, da mednarodna trgovinska menjava ostaja šibka spričo dolgotrajnih negotovosti na svetovni ravni, ki negativno vplivajo predvsem na sektor predelovalnih dejavnosti v euroombočju. Po drugi strani ostajajo storitvene in gradbene dejavnosti v euroobmočju odporne, trg dela pa se še naprej izboljšuje. V prihodnje bodo gospodarsko rast v euroobmočju še naprej poganjali ugodni pogoji financiranja, nekoliko ekspanzivno naravnane javnofinančne politike v euroobmočju, nadaljnje povečevanje zaposlenosti in zviševanje plač ter nadaljnja – čeprav nekoliko počasnejša – rast svetovne gospodarske aktivnosti.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih junija 2019 pripravili strokovnjaki Eurosistema. Po teh projekcijah se bo medletni BDP v letu 2019 realno povečal za 1,2%, v letu 2020 za 1,4% in v letu 2021 prav tako za 1,4%. V primerjavi z letošnjimi marčnimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB so bili obeti za realno rast BDP v letu 2019 popravljeni za 0,1 odstotne točke navzgor, za leti 2020 in 2021 pa za 0,2 oziroma 0,1 odstotne točke navzdol.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, se še naprej nagibajo k upočasnjevanju rasti, in sicer predvsem zaradi dolgotrajne negotovosti, ki izhaja iz geopolitičnih dejavnikov, vse večje grožnje protekcionizma in ranljivosti v nastajajočih tržnih gospodarstvih.

Po Eurostatovi prvi oceni je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, maja 2019 znašala 1,2%, potem ko je bila aprila na ravni 1,7%, kar je predvsem posledica nižje inflacije v skupinah energentov in storitev. Sodeč po sedanjih terminskih cenah nafte se bo skupna inflacija v prihodnjih mesecih verjetno zniževala, zatem pa naj bi se proti koncu leta ponovno zvišala. Če odmislimo nedavno volatilnost, ki so jo povzročali začasni dejavniki, ostajajo merila osnovne inflacije na splošno umirjena, vseeno pa se zaradi velike izkoriščenosti zmogljivosti in vse večjega pomanjkanja ustrezne delovne sile še naprej krepijo in razširjajo pritiski s strani stroškov dela. Kar zadeva prihodnja gibanja, se bo osnovna inflacija na srednji rok predvidoma zviševala, k čemur bodo prispevali naši ukrepi denarne politike, nadaljnja gospodarska rast in višja rast plač.

Takšno oceno na splošno kažejo tudi junijske makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema za euroobmočje, po katerih bo medletna inflacija, merjena s HICP, v letu 2019 znašala 1,3%, v letu 2020 1,4%, v letu 2021 pa 1,6%. V primerjavi z marčnimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB so bili obeti glede inflacije za leto 2019 popravljeni za 0,1 odstotne točke navzgor, za leto 2020 pa za 0,1 odstotne točke navzdol.

Kot je pokazala denarna analiza, je rast širokega denarja (M3) aprila 2019 znašala 4,7%, potem ko je bila marca na ravni 4,6%. Vzdržna rast širokega denarja odraža nadaljnje bančno kreditiranje zasebnega sektorja ter nizke oportunitetne stroške imetja instrumentov M3. Gledano po komponentah je k rasti še naprej največ prispeval ožji denarni agregat M1.

Medletna rast posojil nefinančnim družbam se je aprila 2019 zvišala na 3,9%, potem ko je marca znašala 3,6%. Če odmislimo kratkoročno volatilnost, se je medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam po vrhu v septembru 2018 v zadnjih nekaj mesecih umirila, kar je posledica tipično zapoznelega odziva na upočasnitev gospodarske rasti, do katere je prišlo tekom leta 2018. Medletna rast posojil gospodinjstvom je aprila dosegla 3,4% (po marčnih 3,3%), kar pomeni, da se rast v tej skupini še naprej postopno izboljšuje.

Danes sprejeti ukrepi denarne politike, vključno s CUODR III, bodo prispevali k ohranjanju ugodnih pogojev bančnega posojanja ter bodo še naprej olajševali dostop do financiranja, še posebej za mala in srednje velika podjetja.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je še vedno nujno potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, da bi se inflacija v srednjeročnem obdobju vzdržno približevala ravni pod 2%, vendar blizu te meje.

Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke naših ukrepov denarne politike, morajo k izboljševanju pogojev za dolgoročnejšo gospodarsko rast in k zmanjšanju ranljivosti odločneje prispevati politike na drugih področjih. Za okrepitev odpornosti, znižanje strukturne brezposelnosti, povečanje produktivnosti ter za izboljšanje možnosti za hitrejšo gospodarsko rast je v državah euroobmočja treba bistveno pospešiti izvajanje strukturnih reform. Pri tem bi morala kot smerokaz služiti priporočila posameznim državam, izdana v letu 2019. Kar zadeva javnofinančne politike, rahlo ekspanzivno naravnane politike v euroobmočju podpirajo gospodarsko aktivnost. Po drugi strani morajo države z visokim javnim dolgom nadaljevati prizadevanja za obnovitev javnofinančnih rezerv. Vse države bi si morale bolj prizadevati, da dosežejo takšno sestavo javnih financ, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast. Podobno je za večjo odpornost gospodarstva v euroobmočju še naprej ključno, da se okvir EU za javnofinančno in gospodarsko upravljanje ves čas in v vseh državah izvaja transparentno in enotno. Boljše delovanje ekonomske in monetarne unije ostaja prednostna naloga. Svet ECB pozdravlja doslej opravljeno delo in poziva k izvedbi konkretnih in odločnih ukrepov za dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije