TISKOVNA KONFERENCA

Mario Draghi, predsednik ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 10. april 2019

UVODNA IZJAVA

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Še naprej pričakujemo, da bodo na sedanji ravni ostale še vsaj čez konec leta 2019, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije na raven pod 2%, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju.

Glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, nameravamo še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bomo začeli dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Svet ECB ostaja pripravljen, da po potrebi prilagodi kateregakoli od instrumentov in tako zagotovi, da se bo inflacija še naprej vzdržno gibala v smeri inflacijskega cilja Sveta ECB.

Podrobnosti o natančnih pogojih izvajanja nove serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR) bodo predstavljene na eni od naših prihodnjih sej. Pri določanju cene novih operacij CUODR-III se bosta upoštevala temeljita ocena transmisijskega kanala denarne politike, ki deluje preko bančnega sistema, ter nadaljnje gibanje gospodarskih obetov. V kontekstu rednega ocenjevanja bomo obenem upoštevali, ali je treba za ohranitev ugodnih posledic negativnih obrestnih mer za gospodarstvo zmanjšati njihove morebitne stranske učinke na bančno posredništvo, če ti obstajajo.

Informacije, ki so postale dostopne po seji Sveta ECB na začetku marca, potrjujejo, da se počasnejši zagon rasti v letošnjem letu nadaljuje. Čeprav obstajajo znaki, da nekateri idiosinkratični domači dejavniki, ki zavirajo rast, popuščajo, svetovni dejavniki še naprej zaviralno vplivajo na gibanje rasti v euroobmočju. Vztrajne negotovosti, povezane z geopolitičnimi dejavniki, grožnjo protekcionizma in ranljivostmi v nastajajočih tržnih gospodarstvih, poslabšujejo gospodarsko klimo. Obenem nadaljnja rast zaposlenosti in zviševanje plač še naprej podpirata vzdržljivost domačega gospodarstva ter prispevata k postopnemu naraščanju inflacijskih pritiskov. Vseeno je še vedno potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, da bi se ohranili ugodni pogoji financiranja in spodbudila gospodarska rast, s čimer bo zagotovljeno nadaljnje vzdržno približevanje inflacije na raven pod 2%, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju. Denarna politika zagotavlja močno spodbudo s prihodnjo usmeritvijo glede ključnih obrestnih mer ECB, ki jo še dodatno utrjujeta ponovno investiranje velike količine kupljenih vrednostnih papirjev in nova serija ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. BDP v euroobmočju se je v zadnjem četrtletju 2018 glede na četrtletje prej, ko je rast znašala 0,1%, realno povečal za 0,2%. Najnovejši podatki ostajajo šibki, zlasti v predelovalnih dejavnostih, k čemur največ prispeva upočasnjevanje zunanjega povpraševanja, to pa še dodatno poslabšujejo nekateri dejavniki, značilni za posamezne države in sektorje. Ker je vpliv teh dejavnikov videti nekoliko dolgotrajnejši, se bo počasnejši zagon rasti v letošnjem letu predvidoma nadaljeval. V prihodnjem obdobju bo vpliv teh neugodnih dejavnikov po pričakovanjih postopno izginjal. Gospodarsko rast v euroobmočju bodo še naprej podpirali ugodni pogoji financiranja, nadaljnje povečevanje zaposlenosti in zviševanje plač ter nadaljnja – čeprav nekoliko počasnejša – rast svetovne gospodarske aktivnosti.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, se še naprej nagibajo k upočasnjevanju rasti, in sicer predvsem zaradi vztrajnih negotovosti, ki izhajajo iz geopolitičnih dejavnikov, grožnje protekcionizma in ranljivosti v nastajajočih tržnih gospodarstvih.

Po Eurostatovi prvi oceni je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, marca 2019 znašala 1,4%, potem ko je bila februarja na ravni 1,5%, kar je predvsem odraz zmanjšanja rasti cen hrane, storitev in industrijskega blaga razen energentov. Glede na sedanje terminske cene nafte se bo skupna inflacija v prihodnjih mesecih verjetno znižala. Merila osnovne inflacije ostajajo na splošno umirjena, vendar so se pritiski s strani stroškov dela zaradi velike izkoriščenosti zmogljivosti in vse večjega pomanjkanja ustrezne delovne sile okrepili in razširili. Kar zadeva prihodnja gibanja, se bo osnovna inflacija v srednjeročnem obdobju predvidoma zviševala, k čemur bodo prispevali naši ukrepi denarne politike, nadaljnja gospodarska rast in višja rast plač.

Kot je pokazala denarna analiza, se je rast širokega denarja (M3) februarja 2019 povečala na 4,3%, potem ko je v januarju znašala 3,8%. Če odmislimo določeno volatilnost mesečnih tokov, rast agregata M3 še naprej poganja ustvarjanje bančnih kreditov, čeprav se je kreditna dinamika v zadnjem času umirila. K rasti širokega denarja je še naprej največ prispeval ožji denarni agregat M1.

Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam se je februarja 2019 v primerjavi z januarjem povečala s 3,4% na 3,7%, kar je predvsem posledica baznih učinkov. Če odmislimo kratkoročno volatilnost, se je medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam v zadnjih nekaj mesecih umirila, kar je odraz tipičnega zapoznelega odzivanja na upočasnitev gospodarske rasti. Hkrati je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom februarja ostala približno nespremenjena na ravni 3,3%. Anketa o bančnih posojilih v euroobmočju za prvo četrtletje 2019 kaže, da so bili bančni posojilni pogoji na splošno še naprej ugodni.

Ukrepi denarne politike, vključno z marca napovedano novo serijo ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bodo prispevali k ohranjanju ugodnih pogojev bančnih posojil ter bodo še naprej omogočali dostop do financiranja, zlasti za mala in srednje velika podjetja.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je še vedno nujno potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, da bi se inflacija v srednjeročnem obdobju vzdržno približevala ravni pod 2%, vendar blizu te meje.

Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke naših ukrepov denarne politike, morajo k izboljševanju pogojev za dolgoročnejšo gospodarsko rast in k zmanjšanju ranljivosti odločneje prispevati politike na drugih področjih. Za okrepitev odpornosti, znižanje strukturne brezposelnosti, povečanje produktivnosti ter za izboljšanje možnosti za hitrejšo gospodarsko rast je v euroobmočju treba bistveno pospešiti izvajanje strukturnih reform. Kar zadeva javnofinančne politike, rahlo ekspanzivno naravnane politike v euroobmočju in delovanje avtomatičnih stabilizatorjev podpirajo gospodarsko aktivnost. Po drugi strani morajo države z visokim javnim dolgom še naprej obnavljati svoje javnofinančne rezerve. Vse države bi morale okrepiti prizadevanja, da dosežejo takšno sestavo javnih financ, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast. Podobno je za večjo odpornost gospodarstva v euroobmočju še naprej ključno, da se okvir EU za javnofinančno in gospodarsko upravljanje ves čas in v vseh državah izvaja transparentno in enotno. Boljše delovanje ekonomske in monetarne unije ostaja prednostna naloga. Svet ECB pozdravlja doslej opravljeno delo in poziva k izvedbi konkretnih in odločnih ukrepov za dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

Stiki za medije